Poštnina plačana ▼ gotovíci. Posamezna številk* i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. L<*tO XXII. ét. 30. Kranj, 23. Julija 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina! celoletno 40.- Din, polletno 20,- Din, četrtletno 10 Din. Odkrita beseda V našem javnem življenju, kakor ga ustvarjajo razni časopisi in kakor ga razumejo, posamezniki, ni po 20 letih naše Jugoslavije narodnih svetinj, pred katerimi bi se ustavila politična zloba in katerim bi politični nasprotnik prizanese!. Žalostno in znak skrajne, nezrelosti je, če se more na politični borzi mešetariti za vse in če se radi koriturstva sme zasramovati in opljuvati vse, kar je 'sicer ostalim evropskim narodom najdražje in vzvišeno nad vsako politično debato. V našem javnem življenju po 20 letih narodne države ni načel in smernic, okrog katerih »aj se- suče takoimenovana politična borba tako, da bi vsaj temelji, ki so nepolitično držali 1918. leta, še veljali • Le pomislimo, kaj bi bilo z našim slovenstvom! V prejšnji državi o naši slovenski narodnosti nihče na slovenskem ozemlju nikdar sploh podvomil ni. Slovenci smo bili, ko smo jiavdušeno pozdravljali ustanovitev narodne države in propad avstrijske- črnožolte zvezde. Spričo čudnega nepoznani a drugod pa se je potem kmalu začela naša narodnost prodajati. Na licitacijo so jo dali .le' radi politične kupčije, ker je bila dobro in mnogo obetajoče blago. Ali je sploh mogoče, da so se mogli med nami v teh 20 letih najti izdajalci, ljudje, ki so -špekulirali s tem, kar smo bili in kar smo in kar bomo ter hočemo tudi ostati? Le spomnimo s<-, če ni šlo res tako daleč, da slovenskega imena niti omeniti nisi s^iel? Ali ni bil zločin po zakonu o zaščiti države, če si nosil neznatno ■slovensko trikoloro? Ali niso neposredno čez .Savo preganjali celo znake Marijinega vrtca, češ da imajo trakovi sumljivo barvo in da so le neke vrste politični izraz tedanje naše slovenske večinske opozicije? Vse to so številni resnični dogodki, ki' jin ni mogoče utajiti in ne na naši strani pozabiti. Zdaj pa pri-•jnerjajte čase današnje vlade in prejšnjih JNS in podobnih režimov! Koliko denunciacij in ši-■kan je bilo prej radi slovenske zavesti, radi .nedolžnih zelenih kravat. Danes. se radi tega nikomur ne skriti las. Saj se ta. člane svojega ■naroda vendar smeš vsaj proglasiti. In koliko interpretacij je bilo o skoro že po-.zabljeni državotvornosti! Vsak lenuh je bil državotvoren, vsak je bil državotvoren, kdor je -le hotel vpiti v Kramerjev rog. Če si bil pa za klical Koroščevo ime, si bil že ne narodni ampak kar državni izdajalec in kar hitro s takim v celico. Potem pa orožniška poizvedova-■vanja, denunciacija je nastopila svoj zmagoslavni pohod brez miru. Ce so se fantje zbrali na vasi, je bilo že treba »ugotoviti", če so bili to Koroščevi pristaši. Osumili so jih, da so hoteli imeti neprijavljeni »zbor" in „g. sreski" jih je obsodil na denarno kazen. Če si bil kot uradnik pristaš dr. Korošca, si bil proti državi. Zato pa sredi največjih moči in sposobnosti — v pokej ali na cesto. Kdaj je danes preganjan državni uradnik ia vržen na cesto, če simpa-tizira z JNS stranko? Ali nimajo danes pravico do zborovanja vse mogoče stranke in frakcije, prej pa smo poznali le politične shode JNS-prekupčevalcev? Ali ni danes dovoljeno, da brez vsake denarne kazni stikajo glave potomci črnih in okrvavljenih orjuncev? Potem pa še vpijejo o današnjih težkih časih... Ali ni to brezvestno in skrajno nemoralno? Ali niso bili prej naši vitezi edini patentirani državo-tvorci. nevitozi pa, ki so garali na svojih poljih, da so imeli oni junaki kruha, pa se kot steber niti svobodno ganiti niso smeli. Ustvarjalci naše države so morali v internacijo, tako daleč je šlo „delo za državo", tedanji „voditelji" pa so praznili državne blagajne, med tem ko je kmet propadal, ceste se zunemarjole itd. Kaj vse so počenjali in kako so zmanjševali vpliv majske deklaracije, ki je bila ob svojem razmahu vendar od vseh Slovencev priznana kot važen mejnik v-ustvarjanju države v Jugoslaviji pa pljunili nad njo, ker v Avstriji niso imeli pogumu za njo takoj nastopiti! Lepa logika! Danes piše ..Jutro", da „so sovjeti še precej daleč od prave demokracije", če so z nasilstvi "in grožnjami volilce prisilili za edino zveličavno Stalinova listo." Ne pride pa mu morda do ušes, da se sem in tja pri nas pohvali kak bivši glavar, kako so režimskim listam prište- ' li glasove ..: Ir» kaj je bilo z našo prosveto in gospodarstvom? Zdaj piše „Jutro", da je kulturno delo temelj vsakega naroda in države. Pod JNS do i tega znanja še nismo prišli. Sicer ne bi razpustili prosvetnih društev .in ljudem ne bi zaprli prosvetnih knjižnic, ki vendar dajejo kulturno hrano, Ko hvališ in se ponašaš z nesmrtnimi produkti našega Prešerna, Cankarja, ali. Župančiča, ki so najlepše zapisali v slovensko svobodo, ne moreš istočasno teh vzorov, lačnim ljudem zapirati. Komu je v današnjih časih prišlo na misel zapirat čitalnice ali sokolske domove? — Naše občine so bile gospodarsko na tleh, ker se je tam tedaj uganjalo strankarstvo mesto res plodovitega dela za občino. Pa se še najde tok znani gorenjski »gospodar", ki je „z velikim« uspehi" vodil lastno in občinsko gospodarstvo, zdaj pa si upa vzeti legitimacijo in kazati s prstom na naslednike, ki morajo po njem zapeljani voz vleči iz blata! V našem javnem življenju ni načel, ni morale, zato tudi ni resnice. Jasno je danes, da narod ne more. živeti od suženjske pokorščine uzur-piranim in, omišljenim mogotcem in da bi se v takih razmerah v dušah mogla poroditi le Sonja do domovine. Je pa tudi jasno, da nima nihče pravice narod zastrupljati v časopisih z lažni ali besedami. Oblast bi morala na vsak način strankarsko izživljanje uravnati na pot resnice in da tudi opozicija manjšine po zahtevi večine sprejme in postavi narodne svetinje za nedotakljive. .Če eden zida, drug podira, kako bo hiša stala kdaj?" Poznamo monopol na tobak, sladkor itd., monopol na državotvornost ne moremo priznati, čeprav še danes sem in tja mladiči o njem vpijejo in ga zatevajo za svoje splahnele skupinice. Tudi tu gre za ;ravnopravnost in ravnopravni- hočemo biti. JNS deklamatorji se na to niso ozirali in so jo naravnost izvajali v državno pogubo. Ko bo pa samopravnost splošni pojav .in resnica ter ne samo prazna fraza, tedaj.bomo dobili najtrdnej šo garancijo za pravo narodno in obenem državno življenje. Prav bi kilo, da bi se ob 20-leiniei zgodil enkrat že — ta čudež! Enotno hotenje v načelnih temeljih hočemo radi resnice in radi prave morale. Tabor Kmečke zveze na Brezjah 7, avgusta Priglasite sel Po že dosedaj dospelih prijavah moremo soditi, da bo tabor na Brezjah veličastna mini-festacija našega kmečkega ljudstva, ki bo ob tej priliki v desettisočih izpovedalo svoj program. Na podlagi poslanih prijav je Kmečka zveza že zaprosila za primerno ojačenje vlakov in za dva posebna vlaka. Vemo pa, da je še mnogo kmečkih ljudi, ki so namenjeni 7. avgusta na Brezje, a se še niso prija/vilr. Iz nekaterih krajev sploh še nismo prejeli nobene prijave, čejjrav vemo, da bb šlo:rnrogo ljudi na kmečki' tabor na Brezje. Prošimi zato ponovno vse, ki se nameravajo udeležiti našega kmečkega praznika, naj se takoj prijavijo potom domače Krajevne kmečke zveze, ali pa naravnost Kmečki zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17, ker edino' ha podlagi prijav more Kmečka zveza poskrbeti za zadostno ojačenje vlakov, da ne bo drenja in zamud. , Spored: ■ . Ob tričetrt na 11 uro dopoldne se bo pričelo sv. opravilo in sicer v slučajn lepega vremena na prostem pred cerkvijo. Za pridigo in sv. mašo sta naprošena oba slovenska prevzv. gg. škofa. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev prekrasne zastave Kmečke zveze. Takoj za tem se bo pričelo kmečko zborovanje na trgu pred cerkvijo, na katerem bodo govorili štirje kmečki govorniki, iz vseh pokrajin Slovenije. Na ta tabor pridejo, če ne bo izrednih zadržkov, tudi naši nerodni voditelji. Pb taboru boste imeli priliko, ogledati si tudi Bled. kamor bodo udeležence tabora vozili avtobusi po znižani ceni. Nekateri, ki se bodo pripeljali z vlaki že zgodaj zjut-traj, ali celo prejšnji večer, pa si bodo Bled ogledali lahko že pred taborom. Železniške zveze. V prihodnji številki našega lista in v »Oraču" bodo objavljene točne železniške zveze za vse slovenske proge. Ker bo vozil iz Ljubljane v nedeljo,,7. avgustu malo pp deveti, uri posebni vlak na Brezje in popoldne nazaj v Ljubljano, bo mogoče udeležencem iz vse Slovenije iti od doma šele v nedeljo zjutraj in se že v nedeljo zvečer vrniti domov. Tako ugodna prilika se Vam redkokdaj nudi, zato jo vsi kmečki ljudje, ki imate malo časa, zdaj v čimvečjem številu izkoristite! . , . Reditelji so potrebni povsod, kjer bo večje število udeležencev, da bo mogoče vzdrževati red in da bodo z nasveti v pomoč oaim, ki niso vajeni potovanja in si he znajo pomagati v nevajenih razmerah. Izberite povsod sposobne reditelje, katere pa tudi ubogajte! Hrano naj vzame, kdor le mor© 4 seboj od doma, ker bo v gostilnah na Brezjah velik naval. Dobila pa se bodo sicer tudi tam okrepčila po primernih cenah. Najvažnejša in podrobna navodila bodo objavljena v prihodnji številki, nakar ponovno opozarjamo! Izrežitr jih in vzemite s seboj! Meščanska šola v Kranju Kakor smo že poročali v zadnji številki našega lista, je meščanska šola v Kranju dovoljena. Pri komisijskem ogledu, katerega cilj je bil ugotovitev stanja učnih prostorov, se je ugotovilo, da stara ljudska šola začasno odgovarja potrebam meščanske šole. Pri objavljenem vpisovanju se je vpisalo v 1. razred 72 dijakov, za 2. razred pa 22. Tako je sedaj že gotovo, da bosta že letos otvorjena I. razred z eno paralelko ter II. razred. Ugotovitve komisijskega ogleda, kakor tudi število prijavljenih dijakov so bile poslane kr. banski upravi s predlogom, du ministrstvo prosvete izda odlok o otvoritvi. Ker je bil sedaj precej kratek rok za vpisovanje in še niso vsi starši bili obveščeni, se bo število dijakov pri drugem vpisovanju prav gotovo še precej povečalo. Meščanska šola v Kranju bo mešana, t. j. deška in dekliška, ter obrt-no-industriiskega tipa. V meščanskih šolah tega tipa se dijaki največ usposobijo za obrtnike, mojstre, trgovske pomočnike in druge, ter jim pozneje kot vajencem ni potrebno obiskovati obrtnih nadaljevalnih šol niti trgovskih nadaljevalnih šol. ker se že v meščanski šoli pouču- jejo vsi predmeti, katere rabijo kot obrtniki, trgovci in podobno. Tudi prehod iz gimnazije v meščansko šolo je mogoč, samo da mora dijak položiti še sprejemni izpit iz nemškega jezika. Predlog za namestitev učnih moči je že poslan merodajnim ter zaenkrat obsega predlog za upravitelja ter eno moško in eno žensko učno moč. Stroške za vzdrževanje šole bodo nosile občine šolskega okoliša, ki obsega zaenkrat občine sodnega okraja Kranj. Občine bodo prispevale k vzdrževanju procentualno s številom dijakov iz dotične občine. Ker imajo dijaki iz Radovljice, ki sedaj obiskujejo meščansko šolo na Jesenicah, bližje v Kranj so sedaj zainteresirani pokrenili akcijo, da bi tudi dijaki iz Radovljice obiskovali meščansko šolo v Kranju. Iz samega vpisa, za katerega pa še ni bilo dovolj časa, da bi se mogli vpisati vsi dijaki, se more zaključiti, kako nujno potrebna je bila meščanska šola v Kranju, in kakšna škoda je, da se že prej ni ukrenilo vse potrebno, da bi prišlo do ustvaritve te že davne želje kranjskih meščanov. Prejšnji odločilni faktorji-v Kranju se pač niso dovolj pobrigali, dn bi priklicali v življenje šolo, za katero je bila že leta 1928 dovoljena ustanovitev in ji preskrbeli potrebne prostore. Sedanja občinska uprava je takoj ob začetku svoje funkcijske dobe pokrenila vse po-, trebno, ter ji moramo biti hvaležni, da je tudi .na tem polju pokazala razumevanje za potrebe občanov. Praznik naše svobode (Proslava 20-letnice Jugoslavije v Maribora) Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovetaško vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije. Pred vsem šverom smo v zadnjih 20-ih letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno,' ki je Vtglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali siíió zgodovini dokaz,' da znatno v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življeffja v narodni • državi terja obračun o riašerri delu.' Sredi dela smo. Narodi Živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečeno tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 20. letnici Jugoslavije naša javna izpoved, katero bomo povedali v obmejnem Maribora. Maribor je bil vsa desetjetja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodne-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20. leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor bo na veliki kulturni razstavi od 6. — 15. avgusta 1. 1938 svoj narodni razvoj v zadnjih 20 letih in v nedeljo, dne 14 avgusta 1936, bo na velikem narodnem taboru ponovi! prisego dano na taborih pred 70. Jeti in izpolnjeno predi 20. leti. Trdna meja — varna domovina! Obmejni Maribor vabi! Slovenci, Jugoslovani, pridite! Dr« Jnvan Alojzij 1. r. • -predsednik mestne občine Maribor in predsednik Odbora za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Šavnikovi gospe V spomin Ze je minulo od tega več kakor pet let, ko sem se ji predstavil. Prišel sem od daleč ves utrujen in zaprašen i« gospa je takoj spoznala, da sem tudi močno lačen. Prosjačiti" nisem bil vajen, zatb sem kar inekaj momljal o posojilu, takrat pa se je gospa nasmehnila, se za trenutek oddaljila, nato pa mi je stisnila v roko petdesetak. Niti zahvaliti se ji nisem mogel, prekinila me je z besedami, da lahko še pridem, kadar bom v zadregi. Nisem hodil, ker poslej nisem prišel več v tako silno zagato. Z inštrukcijami sem se boril skozi dijaška leta. Srečal pa sem jo parkrat na cesti in zdelo se mi je, kakor da me je vsaki k ra t premotrila z očesom, kakor bi hotela spoznati ali nisem morda lačen ali raztrgan. Nekega dne, ni dolgo od tega, me je spet srečala in mi kar mimogrede stisnila petdesetak. Taka je bila gospa Savnikova ... Če bi se ji hotel zahvaliti bi dala prst na usta, v znamenje naj molčim. Molčala pa je tudi ona in ni pripovedovala nikomur, da je nasitila za par dni tega ali onega študenta. Sedaj pa je umrla, človek kar ne mote verjeti, saj še ni dolgo, kar smo jo videli še vso v delu in skrbeh za gospodarstvo in na zunaj še vso korajžno in veselo. Le v njenih očeh je bilo opaziti notranjo žalost, ki jo je pred svetom skrivala. Njene bolečine za prernno umrlim so-pogrom in tremi otročički so bile tako velike, da so pešale njene moči in sile. Skušala se je šo boriti, skušala je ostati pri svojem sinu Bogdanu, toda v letošnji pomladi so njene moči do kraja opešale. Ko je to zapazila j«> žalostna vzdih.nila: »Letos pa sem jaz nn vrsti ..." Odšla je v Kranjsko goro. misleč da bo tam » GOREN J EC € v mitu dobil« novih .sil sa življenje. Tod« bole-«ea te j« i« tako zajedla vanjo, da se njeno stanje ni nič »boljšalo temveč poslabšalo. Po nasveta zdravnikov je sla v zagrebški sanato-rij, kjer so jo v soboto popoldne operirali, Domači, tako oče ic mati, predvsem pa sin Bogdan so trepetali za njeno življenje, tudi zdravniki so se trudili, vendar je bila božja v >ia drugačna. V ponedeljek zvečer ob **• je umrla fie p redni) ae M posilila od svojef« sinčka, od očeta ter ttgSff popoM*«* Jff a;«n &m MtČ fUtJf«' *a',JJfl#W jo 1* «W* Ifffipk Mi Nm *ašfa fW* Leo,^>M!B# l??s#0*», ki /e jSprela vide# t »veji mH pae že preveč smrti Krsto p«&ojniee so naravnost obsuti * cvetjffln in vtnci m premnogi je skrivaj potočil solzo za blago do-brotnjco. Tud' pogreb gospe Savnikove je bil res lep. Poleg lepega števila drugih ljudi, ki so od blizu in (ja'eč poznali gospo Savnikovo sme opazili na njeni zadnji poti tudi okrajnega načelnika g. Lipovška, kranjskega župana g Češnja, s celokupnim občinskim odborom, odvetnika g. dr. McKaiui j« in še več drugih kranjskih osfb-nosti. Pogreba so se ude)«jMU tudi otroci ¥a rijejMiča, saj jim je bij*, g&ipa gavnikova kakor rna|i. razen tega so spremljale gospo tudi odborotce Y»cencijeve konference, gasilska tete iz Kranja in še razna druga društva. Pogreba« svečanosti je vodil g. Matija Sker-bee Poleg njega so bili navzoči še štirje du-bovnikj. Ob grobu so bile na željo domačih sa-m molitve, ki so se dvigale v nebo za blago pokojnico. Počivajte v miru dobra "gospa. Bog Vam bodi plačnik za vsa Vala dobra dela! T. A. Dr. 3abothyjev 13 letni sin je pred peka j tedni pri gri z otročjo puško na zračni pritisk po nesreči zadel v čelo delavca, ki se je nahajal v bližini. Po sdravniSki ugotovitvi je zado-bil za lečo veliko ranico, kožno odprtino v kateri se je nahajal tako majhen izstrelek, da ga zdravnik ni mogel z roko niti otipati. Ker otrokpv oče pozna krajevne razmere so na njegovo željo delavca poslali v bolnico, kjer so izstrelek MJ* lahko «>•# in ga odstranili, ranico z obližem zalepili in delavca kot povsem zdravega poslali istega dne domov. Vsa ta operacija je bila taka. kakor če se komu zapiči trp v prat, ki se potem z iglo jztrebi. Ta dogodek je brez dvoma tako malenkosten in za javnost tako brezpomemben, da bi ga gotovo niti omemb ne, a]ko ne bi postal ta krapj-sko ljudsko fronto senzacija prvega rede in če ne bi ves nadaljnji razvoj pokazal jako poučno, k«ko se v Kranju v zadnjem času skoraj izključno po navodilih Ievjčarskjji jkrogov ustvarjajo vsak dan nove afere in aferice. Videlo se je tudi, kako tem elementom sledi večina JNS-sarskih ostankov ali iz naivnosti ali osebnega sovraštva ali drugih nečednih motivov. Komaj se je nesreča zgodile, že so šli emi-sarji na delo. Od komunista, ki ga je otrokov oče zastonj reševal iz ječe, pa tja do nacional-lista. ki ne more preboleti lepih časov minulega režima, in vse k.ar je vmes med njim, so začeli zadevoo razblinjati, se zgražali nad strašnim dejanjem, ki ga je zakrivil deček, ko je z morUno puško streljal na ubogega delavca. Nastopali so kakor vedno z roko v roki in zahtevali kot edini zastopniki razžaljenega naroda strašno kazen, pri čemer je imel v mislih vsak svoj poseben namen. Ze dva dni po tem velikem dogodku pa je prišel sam od sebe k dr. Sabothvju poškodovani delavec, ki je pripovedoval, da nima miru pred ljudmi, ki ga hočejo osrečiti, mu vsiljujejo svoje nasvete, kako naj nesrečo izrabi ter ga hujskajo tako. da mu ni več prestati. Zato smatra za pametnejše, če se svojih osrečevalcev otrese in če se z očetom pogodi ter izrabi priliko, ki mu je dana in prejme nekaj za svoj strah. Ker je pokazal preprosti delavec več srčne kulture, kakor vsi njegovi osrečevalci. ga je dr. Sabothv tako nagradil, da je pripoznal, da mu je nesreča prinesla nekak glavni dobitek. Ta poravnava je seveda delavčeve osrečevalce razočarala in ogorčila, vendar niso prenehali s svojim plemeniti delom, le njihovo ogorčenje se je usmerilo v zahtevi po hudem kaznovanju dečka. Kaj je bilo pri tem položaju bolj na-ravnejšega, kakor da je nastopilo glasilo teh krogov in se zavzelo za ogroženo varnost. Najprej na videz še malo sramežljivo, potem pa po ovinka zato bolj točno. Sedaj je seveda nastopila šolska oblast ter uvedla težkemu slučaju primerno, a za to temeljitejšo ic obširnejšo disciplinsko preiskavo. — No... ko je šolska oblast izluščila objektivno resnico je dečkovo vedenje ocenila tako, kakor je zaslužil, namreč odlično, kakor ima to oceno skoraj v vseh učnih predmetih, od kar hodi v šolo. S tem pa zadeviea še daleč ni končana. Čemu »ljudsko nevoljo", če je že cmkrat usmerjena, zaustaviti? Na eni strani tudi lepa nagrada ni kar tako od muh. Na drugi pa je treba blamažo, ki so jo osrečevalci doživeli, le malo popraviti. List, ki piše poročila, kakršne zmore po ev-ff-mistični sodba ata »Narod" le »duraja gojova" je prinesel popolnoma izmišljeno vest, da je v ponedeljek priletel iz Sabothyjevega vrta kamen debel kakor pest na delavca, ki se je vračal truden iz tovarne domov, ga seveda zadel naravnost v čelo, da je ta napad seveda ia zopet izvršil dr. Sabothvjev sinko. Notica pa je bila le j svojem naslovu pravilno označena. Skrben zaščitnik javnega reda in javne morale kliče oblast na pomoč za uboge pasante in se seveda tudi obrača na šolo, s katero more imeti po videzu sodeč dobre stike. Obrača se pa tudi na druge oblasti, zlasti na žandarmerijo ter jo poživlja, da vrši svojo dolžnost. Tudi mi opozarjamo iste oblasti naj posvetijo primerno pažnjo vsem onim vezem, ki se tako očitno kažejo pri podobnih sistematičnih laž-njivih napadih na kogarkoli. Vsak ttrok v Kranju j i Ji razume in tudi ve v čigavem interesu so, kvečjem kak idealen JNS-ar se ne zaveda popolnoma pr' kakem delu sodeluje. Otrokovo čast bo znal že oče braniti proti vsakomur in je v to svrlio že vse primerno ukrenil. Iz. dokazov, ki so se dali nam na razpolago je neresnično, da je iz vrta priletel kamen in je grda laž, da je kamen vrgel dr. Sabothvjev sin. Vkljub temu pa se lahko z gotovostjo pričakuje skupen nastop vse ljudske fronte od komunista pa do narodne dame, da se bo zopet izživljal v »ogorčenju". Tedenske novice •Wcr.sk. i^jii iH.kiuäiJ. šoferjev ig jjamovfl-znže* motorjih vozjl se bodo vrijh' za okrajp WIM»/. Atriji** >p $kP*i# Loka v tope*, dne 3L avgusta ob B. uri zjutraj pri okrajnem načej-sivu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem na-čelstvu v Kranju. Zasedanje davčnega odbora za odmero pri-dobnine obrtnikom se vrši dne 2. avgusta. Opo-zarjajnp YSP dflvčjje obyezaace. ki njso pavšajj-rani, da imajo predloge na vpogled v pisarni združenja in pri g. Sinku. Istotam se dobe vsa nadaljnja navodila. Tovariši, skrbite pravočasno, ker potem ni mogoče vet popraviti zamujenega. Vse tovariše obrtnike vabimo, da se udeleže v nedeljo 30. t. m. otvoritve obrtne razstave V $t Vidu nad Ljubljano in 7. avgusta krojaške razstave na Jesenicah. Program in drugo je razyidpo iz plakafpy. Toyarjsi, naša stanovska dolžnost nas veže, da se v čim yecjem številu odzoyemo vabilu pasih bratskih društe.. Odbor Društva slov. obrtnikov. Ne pozabite: za potovanje, za morje, ta gore, za kopel, za ročno torbico in za pisarno imejte vedno pri rokah Sole« kremo. Cena 3.-, 5.-, It.-. Ministrstvo za promet je vpoštevalo veliko važpost mariborske proslave in je odobrilo ?5V« popust na vožnji po železnicah po celi državi v času od 12. do 16. avgusta. V krajih izven Slovenije bodo vsa pojasnila dajale pisarne „Putnika", kjer pa takih pisarn ni, naj se oni, ki nameravajo priti na mariborsko proslavo, obrnejo za ipformpcije na bližnjo poslovalnico „Putnika" oziroma neposredno na »Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru, Mestno poglavarstvo". V soboto popoidne, dne 23. julija ob 14. uri se bo vršil komisijski ogled za gradnjo novega prosvetnega doma v Kranju. Upamo, da se bo lahko kmalu pričelo z gradnjo. Mesto venca na grob pokojne ge, Slavke Savnikove, vdove lekarnarja, so darovali Vincen-cijevi konferenci po 200.— din: g. dr. Anton Megušar, odvetnik iz Kranja, g. Jatnko Rant, trgovec iz Kranja in otroci pokojne ge. Ivanke Logarjeve. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Na bujanski strani novega mostu so pričeli graditi portal. Na vsako stran bo polkrožni zid, pred katerim bo betonska klop. Tako bo dohod na sam most lepo urejen in privlačen. Solen krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: H IN KO PODJAVORSEK - KRANJ. Proslava 20-letnice Jugoslavije. V dneh od 6. do 15. avgusta se bo proslavila v Mariboru dvajsetletnica Jugosavije z narodno slnvnostjo, sestoječo iz razstave, ki bo prikazala 20-letni razvoj Maribora in zaledja. Vršil se bo tudi velik narodni tabor in sicer dne 14. avgusta 1938. Ker je proslava dvajsetletnice Jugoslavije v Mariboru važna za našo narodnostno in državno idejo, je potrebno, da sodelujejo pri pripravah proslave vsa narodna in kulturna društvu. V ta namen sklicuje občina Kranj z ozirom na okrožnico kralj, bansite oprave in »reškega načelstva sestanek vseh kranjskih narodnih in kulturnih društev, za ponedeljek, 25. julija 1(08. ob 18.30 uri v občinski posvetovalnici ter pričakuje polnoštevilne udeležbe. Po možnosti naj zastopniki društev že pri sestanku javijo število udeležencev. Nova maša. Kajkpr smo ze na kratko zadnjič omenili je imel v nedeljo v nunski cerkvi svoje* prvo sv. mašo čg. Janez Kopač od sv. Andreja, podružnice škofjeloške fare. Urštilinska cerkev kakor tudi ves prostor pred njo, je bila prav kraljevsko ovenčana. Tako krasno ovenčana prav nobena cerkev pri nas ob nobeni priliki še ni bila, pa mislimo da daleč naokoli tudi ne. Pot od vhodov v uršulinsko ljudsko šolo do stopnišč ter stopnišče samo pred cerkvijo je bil en sam gozd mlajev s jijavpjokj, prepletenjnii z yenei ter okrašenimi s cerkvenimi ter državnimi zastavami. Na predvečer nove maše so zapeli naši pevci pred vhodom v samostan podokuico, z« katero se je g. npvomsšnik t pray ganljivem govoru zahvalil ter jih povabil na svadbo. V tem govoru se je poslovil tudi od fantovske druščine itd. Drugi dan ob 10. uri pa se je ob ubranem pritrkovanju zvonov v farni cerkvi sv. Jakoba razvil iz dekliške ljudske šole do vhoda uršulinske cerkve krasen sprevod duhovnikov, svatov ter sorodnikov g. novomaš-nika, nakar se je začela v cerkvi svečana služba božja. Govor je imel stric g. novomašnika, pisatelj čg. Pavel Perko, ki je v krasnih in klenih besedah polagal misel na misel. Cerkev je bila premajhna in ni mogla sprejeti vseh množic Tako nekako smo letos Ločani imeli dve novi sv. maši. Čez štiri leta pa se nam obetata zopet dve. Bog ju daj dočakati! f finšteršič Ivana. V torek 19. 7. je po dolgi in mučni bolezni v Bogu vdano zaspala soproga odločnega katoliškega moža, predsednika škofjeloške gas. čete, kamnoseškega mojstra v Skof-ji Loki, g. Ivana Sušteršiča. Ivanka Sušteršič. Pokojna je bila vzor ljubezni-do doma in vzor tihega trpljenja. Naj v miru počiva, soprogu, sinovom in hčeram pa naše iskreno sožalje. Za las je manjkalo, da se prejšnji četrtek popoldne na cesti na Spodnjem trgu med tovarno »šešir" in poslopjem zaloge piv. »Union" ni dogodila smrtna nesreča, katere žrtev bi postal mali 6 letni Janezek. Deček je namreč kot bomba pritekel iz dvorišča ..Uniona", nesreča pa je hotela, da je fantek sredi ceste padel, 2 metra pred avtomobilom cestne kontrole, ki je v istem hipu s precejšnjo hitrostjo privozil preko Lahovega mostu na Spodnji trg. Šofer je seveda z vso silo zavrl, tako da je avto tik pred ležečim Janezkom obstal. Ta pa se je meni nič, tebi nič prijel za odbijač avtomobila, vstal in jo ocvrl naravnost domov, kar običajno nima navade. Orožnik, ki se je vozil y avtomobilu, pa za njim. Vsa svar je nudila vsem. ki so prizor videli, precej strahu, hujšega pa za enkrat hvala Bogu ni bilo. Odločno pa moramo pribiti, da v^i avtomobili, motorji pa tudi kolesa skozi naše mesto prehitro vozijo. Se čudno, dn se ne pripeti več nesreč. Najodločneje zahtevamo od policije, žandar- Mimica Zagorska: Pod Triglavom (zgodovinska povest iz 1. 1413. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) ..Zv-stih zaveznikov ne pozabljamo,'' je rekel Rado. »A zdaj se mi mudi. pu ne zameri, če te pustim zadaj." »Le hitro pojdi, jaz imam le dve nogi, tvoj konj pa šfiri;" je vpil Gora za jezdecm, ki je pognal vranca v dir. Pozno popoldansko sonce je sijalo btiš v Hribarjevo hišo, ko je fant prijezdil na Brda- Človeku res ni bilo videti nobenega, a vrata so bila odprta, po tem je sklepal, da so doma. Zdirjal je še po klančku navzgor in privezal konja k strešnemu tramu. Potem je stopil v vežo. »Na dobro srečo!" je glasno pozdravil. ..Bog ti jo daj!" je čul iz hiše mehak glas. Takoj nato je prišla v vežo Jerca in je začudena obstala, ni vedela, kako naj pozdravi nad vse ljubega gostu. Premnogokrat si je želela njegovega prihoda, zdaj, ko je tu, bi pa najraje zbežala. Tudi Rado je bil nemalo \ zadregi, ker je baš njo srečal prvo. Luhna rdečica ga je nblila in ni vedel, kaj bi. A hitro je premagal zadrego in je z navadnim glasom vprašal: »Ali so oče doma?" »Ne. Samo jaz in stari hlapec svo domu. drugi so šli že navsezgodaj na Jamnik." -Pogledat, kako se godi Minci?" »Da." ,.Je bilo lepo na svatbi?" je vprašal Rado, ker mu ni nič boljšega prišlo na jezik. ..Lepo," je kratko potrdila JercB. ,.Se ti bi prišel.* »Hm," je grelo Radota. »Kaj sem hotel. V sorodstvu nisem. ..... Ti si bila družica?" prišel z ženinom snubit." je Rado trpel v neumni ljubosumnosti. več in sta molčala. Potem je spet »Da." »In drug?'' ..Tisti je bil. ki je ..Si rajala z njim?'' ..Malo sem." Rado ni vedel ni vprašal: »Ali se vaši kmalu vrnejo?" »Danes in morda še jutri do noči ne." -Slabo sem naletel. Moral bi nekaj važnega povedati očetu," je svobodnjak mrmral, kakor bi govoril sam sebi. ..Morda bi mu mogla tisto jaz sporočiti, posebno če je kaj nujnega," se je ponudila Jerca. -Ti?" jo je Rado svetlo gledal. ...Seveda. Gotovo bi ne pozabila." Svobodnjak je pomišljsl in umaknil besedo. ..Ne. Take svari niso za dekleta." Jerco je zabolelo njegovo nezaupanje, a mirno je rekla: ..Potem boš pač moral sam priti do očeta." ..Tako težko grem na Brda," je vzdihnil Rado. ..Seveda. Dolga, odročna pot je." ..Ne samo to. So še drugi vzroki." je rekel lepi svobodnjak. Jerci je pognalo kri v glavo. Da bi skrila zadrego, je potegnila s police vrč moštu in kruha in oboje postavila na mizo. »Skoro sem pozabila, kaj se mora dati gostu. Sedi, jej in pij. naša hiša je kakor tvoj dom," mu je rekla po običaju. ..Da bi mi le vedno bil," je želel Rado in prijel vrč. ..Zdaj bom pil na tvojo srečo, zalo dekle." Vehar je nagnil vrč in je pil. kakor je znal samo on. Dolgo, dolgo ga ni odstavil od ust. potem ga je obrnil, bil je prazen. -Name nisi mislil, kvečjemu na punt," se je branilo dekle in mu prineslo drugega mošta. Rado se je smejal njenim besedam. ..Mislil sem na srečen izid punta, res je to in zraven sem nehote pil na tvojo srečo in zdravje." ..Rada bi te vprašala''" ..No, kaj?" ...Mi. ali je zelo nevarno, biti ptintar?" Svobodnjak se je spet glasno zasmejal. ..Zdaj še ni nevarno, a v kratkem bomo tvegali glave." Jerca se je zdrznila, proseče je vprla vanj oči. ..To ni mogoče!" ..Pa je res. Če propademo, izgubimo imetje, svobodnja-štvo in nedvomno voditelji tudi življenje." ..Pa moj oče in brat in..." Jerci so solze zalile oči. ..Vsi smo na tem. Nič ne jokaj. Jerca," jo je tolaži! lepi fant in se komaj premagoval, da ni stopil k njej in jo objel. »Vesela bodi Jerca, saj bo šo vse dobro. Ti se bojiš za puntarje?" ..Da, da. Ah. pustite punt. to je nevarno. Pusti ga ti. Rado!" Mladi Vehar je stopil k njej jo prijel za roko in se je zagledal v solzne oči. Bol in radost sta mu trgala srce. da je vsp v njem trepetalo. A premagoval se je in je mirno govoril: ..Ne jokaj, Jerca in ne boj se za očeta in brata. Nevarno je res. a mora biti. Mora kri oškropiti tla. Np straši se tiste krvi, saj bo tekla zu naše pravice, za svobodo tvojega očeta in vseli tlučanov." ..Pustite punt!" je prosila Jerca. _Nehaj že jokati!" se je Rado delal nejevoljnega. »Dekleta za vsako reč vzdihujete in pretočite na vedra solza. A prav tako hitro tudi pozabite največjo žalost." Jerca ga je plašno pogledala, a je videla, da se smeje. Vendar je potegnila svojo roko iz njegove in požrla solze. ..Ce je tako, pa bodite punta rji." Rado je bil vesel, za vse na svetu bi jo rad objel in ji razodel svoje srce. A ponos kipi v njem, ne, pred to šibko žensko se za ves svet ne poniža! Obrnil se je k vratom. (Dalje.) STRAN Ï rnerije in sploh od oblasti, da se z vozač;, ki mislijo, da so na dirk#aieču ne pa na ozkih ulicab našega mesta, kjer je brzina 7 km na uro zadostna, najstrožje postopa, J&er je v očigled večnim pritožbam od strani prebivalstva, tr«ba vendar enkrat utisliti, da bo tfleba tudi tukaj napraviti red in konec dirkanju po nasjem mestu. To ne gre! V jSkof ji jLoki jma Počitniška zveza kraljevin* ju.gos^ije ž# jpp let sy«j.o postojanko, nak*jteroJHflšj|^ z* mesec dni večje jštev^o svojih Him»v Ip člapjc iz južt# deloy naše držpve. |e vs* teta .snio bjjj L-p čani s to kolonijo prav zadovoljni. Z* letošnjo sezono pa je poslala zvepn večje števjlo svojih članic-4ijekinJ. P,ul npdporstvom prpfesorj)fV.' 2e takpj prva 4 in pa tudi, d* jima-jo dekleta jtaj pelo spiisla za dostojpost v obleki, z* disciplino it.d. P.o mestu so se namreč pojafffe kuialu pp prihodu f smtk fcopalnih . blekab- zvaiSer pa jtndi njkafeor pj bpfcefo bi±» koj»*» l¥PBP»»* fc> »Mapja pp šobjjfcj p|rra», kjer so nastanjene. Seyeda so razna oblast y a takpj p#jpBf rgičji^jf po-segl^ vmes- Vodsjtyu ko-lopije pa bi pray yijudip syetoyelï, n#j paj-eneflrj»6»eie pos^ona, jb> t44^m m feP to** vupvi* aestfipeti p peijwbip» »krp«. vse W sp m pf»i»»»i» r? »rt* T »**Y0 Združenja rokodelskih obrti v Tržiču, Blejska cesta 7. Zdrpžeaje rokndeiskih obrti v Tržiču naznanja, da se vrši vpisovanje novih vajencev in vajenk v nedeljo, 24. julija ob 8. uri zjutraj, to'pa radi tegp, ker se prično ob 9. uri isti dan pomočniški izpiti,-vse skupaj v zadružnih prostori}: gostilne „šter". Vsak vajenec mora prinesti s seboj spričevalo od zdravnika oziroma izpraievalno pol o. da je sposoben za pouk v dotični stroki. Davkoplačevalcem: V dneh 30. julija ter 2. in 3. avgusta se vrši zasedanje davčnega odbora za obrtniške stroke za tel kranjski okraj v Kranju. Za tržiške obrtnike vseh strok, se vrSi davčna razprava v sredo, dne 3. avgusta dopoldne in popoldne. V s k, kdor se čuti kaj prizadetega, pa naj si bo katerekoli stroke iz vseh občin sodnega okraja Tržič, naj se osebno zglasi v dneh 25., 26 in 27. julija pri tajništvu Združenja rokodelskih obrti v Tržiču, Blejska cesta 7 od 10. do 12. ure dopoldne. Visok obisk. Komaj smo imeli čast, da smp v svoji sredi pozdravili novega papeškega nuncija, že je Tržič bil zopet vreden, da sprejme novega imenitnega gosta. To pot ni bil noben cerkveni knez, marveč naš prcSsvetni minister g. Magaraševid. Kar iznenada se je prejšnji petek popoldne ustavil pred župniščem avto, iz katerega je izstopil g. minister v družbi z g. banom, njegovo gospo in družino. Ogledali so si tržiško farno cerkev in farno pokopališče, zlasti spomenik storžiških žrtev, h razi!i so. svoje zadovoljstvo in strmeli nad lepoto in ubranostjo, ki v'ndn bodisi v cerkvi, bodisi na pokopališču. Po ogledovanju so zavili v iupniiče, da ppasdruvijo g. svetnika Ant. Vovka. Tu se je pomndil g. minister dalj čusa in se živo. zanimal tako za kulturne, kakor gospodarske razmere v Tržiču. Pod noč se je visoka družba vrnila v Begunje. Grob se je odprl za nekdanjo gospodinjo v Zgornjem koncu, za pok. Jožefo Ferlan. Zadnji dve- tri leta je bolehala. Izredno se je veselila, d« bi dočakala svojo osemdesetletnico. Boj; jo je uslišul. Saj je timrlu v svojem NJ.. letu. Bila je ena tistih Tržičank. ki ljubijo zlasti pobožnost Jezusovega Srca. Ves čas svoje bolezni je prejemala sv. obhajilo v prvih petkih na domu. Na njeni zadnji poli so jo spremili številni sorodniki, Prosvetno društvo sv. Jožefa, tržišku godba in mnogo znancev. Naj ji sveti večna luč! Sorodnikom naše sožulje! Rarmclska nedelj« je bila v Tržiču vedno nekaj posebnega. Da bi se ta navada vernih Tržičnnov ohranila in poživila pri mladini, »o se v nedeljo zbrule sosednje Marijine družbe deklet in žena in mnogo mož in fantov. G. svetnik Ant. Vovk je govoril zbrani množici, du jih opozori na mogočno priprošnjico kur-nielsko Mater božjo. — V nučrtu je bila letos prvič posebna procesija s srebrnim kipom M. B. do Slapa in nazuj. Dež je sicer to preprečil, zuto smo imeli v cerkvi lep nadomestek. Štirje postavni fantje so vzdignili kip M. B. ter ga nesli po cerkvi, duhovščina z verniki pa je na glas molila znane Marijine molitve. Sledile so še slovesne pete litanije Matere božje. Ta del slovesnosti je vodil ob asistenci devetih duhovnikov in klerikov g. župnik Hartman Jožef, ki je kljub slubemu vremenu iz Križ»-y prihitel. da počasti to slovesnost. _ Po litanijah je bil sprejem novih udov v karmelsko bratovščino in običajno darovanje za slovesno sv. mašo in bilje z obhodom po pokopališču, ki se vršni letno na ponedeljek po kariuei.ski nedelji. •Orajaii moramo tiste, ki so zadnjo nedeljo priredili veselico na Fabriki. £e pred mesecem dpi je oznanil Trziški cerkveni glasnik, kaj bo 17. julija na karmelsko nedeljo a voditelji se niso puto nič ozirali in so že za ob treh popoldne napovedali veselico s kričečim plesom, kljub temu. da so vedeli, kaj je pripravljeno za isti dan ob štjrih v cerkvi. mtškš jgodba vabi VS(" jte°je prijatelje od blizn in daleč, da % udeleže vrtn* prir^Uve, ki bo 31. julija popoldne. £,e bo lepo vnetne, za Vjrjeij. Za TrftČeft* bo p* že dpppldne ts <^n rdi 11. juri fcp&pert na Glasnem lAvn> cgetš pffi)£iLi}f> j> »gpejjana kanalizacija s ppdporp bapske upravp in ces<-negp odbora. Hvalevredne] ttftfartpie pokopališča lepo napreduje Izred-ep lepe je lopa pred mrtvašnico. Grobovi niso Wtf fazpetani pesi i* tja; vse je lepo v vrsti. MpnjjVp še a-leiiib mej in kakih primernih dre-yes. % bi bilo vap bitrfte urejeno, bi se župpi urad gotovo ne btgnil fobrotnikof, ki bi prispevali vsaj nekaj v denarju. Gotovo bodo do-brodpšli! JHe FCfini erobeh sem videl zaepjene cye#ice, kar jf lepo spričevalo za sorodnike umrlih. Želeti W bilp, dp bi zasadijj pvetlice tudi na zapuščenih grobpvih. Ce pi sorodnjkov, bi to lahko storil sosed, prijb. zadnji orlovski nastop. Po enajstih letih, skoraj ves čas prisilnega mirovanja bomo pokazali, d* «o naše vrste neomajne in da gremo za istim idealom: K soncu, k svetlobi...! Po enajstih letih zopet vabimo, naj se 14. avgusta zbere v Krizah vsa katoliška prosveja Gorenjske, v krog njenega najstarejšega društva, kajpro obstoja že polnih 43 let. Geslo vsakeca člana Prosvetnih društev al: FO ppj bo: „1* pyfpsta grem v Križ'- na jRlpdinski nastopi* — gjn sestanku prosvetnega društva 16. t. m. je članstvo imenovalo preč. goap. župnika J. Hartmana za njegovo veliko požrtvovalno delo in pomoč pri gradnji Prosvetnega jjOPfl za častnega pokrovitelja mladinskega nastope dne »4. aveusta. KOKBiCA Kdor se zanima za lepo rpmanje pa Sv. goro ir» za izlet v Gorico, Sredipojje Dobepdob, Osiavje in Trst, ppj sp javi najkasneje do nedelje zvečer t. j. 24. julija, ker je ? avtobusu praznih le še nekaj mest- Prijj&yite se na npslov Kopač Mirim Kokric* in Stanko Umnik, Prpdos-lje. Udeleženci lahko vstopijp tudi y Kranju in do Ljubljane. Izlet se vrši pp ptograptn opisanem t zadnjem »Gorenjcu", dne SO .in 31. julija. SORIČE VARIJO na kmečki tabor, ki ga priredi KKZ ob priliki blagoslovitve prapora MlCZ v Goricah. Ta dan 31. julija 193g borno pokazali, da tudi mi kmečki sinovi in hčere hočemo pomagati pri organiziranju mladine, posebno v stanovskem smislu. Zbrali se bomo, da skupno povemo tistim ki nam hočejo kratiti svobodo duha in srca, da smp tudi mi kmetje del naroda, ki ima isto življenjsko pravico kot vsi drugi stanovi, še več! Kmečki stan je stan, pa katerem slonijo vsi drugi stanovi.; Zakaj, če propade kmečki'stan, morajo z njim propasti vsi drugi sloji. Zato vsi prijatelji kmečke organizacije posebno še prijatelji mladine, pridite v nedeljo 31. julija med 1 — 2 uro v Gorice, da skupno manifestiramo za kralja, za narod, za mili naš slovenski kmečki dom. Po Kofcah in Košuti Čas dopusta je prišel. Izvem, da je na Kofcah ob nedeljah maša, pa hajd tja gor za nekaj dni. Na vlaku zagledam nekaj nahrbtnikov: druščina bo! Na tržiški postaji smo se razdelili: nekaj jih odpelje taksi do ubežnice pri Sv. Ani, odkoder js preko Kala dve pičli uri, če pri Vasovniku zaide." na levo namesto na Kal, imaš precej pusto direktno pot, ki se zaradi enoličnosti hudo vleče, drugi so jo mahnili mimo Završnika, ki je ob sončnem popoldnevu vroča, tretji kar čez Pirmance, da jim ni treba nič po cesti, trije pa smo krenili po Dolini mimo Lukcu, ker je tod hladno in se cesta že samp visoko dvigne.. V dveh urah smo na Kalu, kjer je prijeten oddih P" skodelici mleka v lovski koči. Triče-trtoma strmina precej sppzi, posebno če je težji nahrbtnik. Odtod naprej pa je skoraj pronienadna pot, Jjičlo uro dolga. .Pred Kofcami nae.dohitikofški posač Vjnko z žilavo kobilico Hjž0- ..kolikokrat na teden- greste v Tržič?" »Zdaj poleti vsak dan, včasih še dvakrat, če je veliko gostov in če je treba komu po prtljago na postajo, pa zaradi pošte in Časopisov tudi." Prijazno je ponudil, naj bi nahrbtnike naložili na kobilico in je odhitel pred nami. »Koliko je še do Planinskega doma?" »Četrt ure še!" In res. čez nekaj minut se je prikazala streha, okna, kapelica, vrata, vsa okolica. Poleg Doma na balinišču živžav kot pred šolo. Za kritje strehe Vaše hiše III II uporabljajte edino 1 priznano prvovrstni III I BOBROVEC ki za gorenjsko podnebje najbolj ■ I odgovarja in ki ga dobite v opekarni 1 I ZABRET IVAN 1 V BOBOVKU i Pisarna Kranj, Jahačev prelaz Štev. 3. B (poleg hotela »Jelen") »Odkod ste. otroci?" »Iz Kranja. Smo na počitnicah tukaj." »M vam je všeč tukaj?" všeč, všeč!" »Koliko pa plačate?" »Kar nas je aboniranih, po 25 do 30 din na dan, kdor ima hrano s seboj, pa sproti kaj kupuje" »Jaz potrošim kovača na dan," se oglasi eden, »bom en teden tukaj." . V jedilnici so bili gostje pri taroku in drugih igrah, ostali pa so šl? na sonce in na sprehode. Pod tušem onkraj Doma so skakali dečki v kopalni obleki, ob gozdu pa so deklice igrale ping-pong. Videti je, da se vsi, otroci in odrasli, prav dobro počutijo. Ima nsAakasica p obuja; ..Dober dsml Kaj boste, gospod?" Hitro ;-va se dogovorila, da bom za 45 din dnevno z vsem oskrbljen, nato pa so mi odkazali soba Zvečer so prihajali gostje od vseh strani: z Velikega vrha, ne čigar jugozahodni Btrani je že polno planik, $ KJadva, kjer sp začno mnrke, s KoširfBikovegti turna, kamor je tura skoraj celodnevna in s Pungrte, kamor se v slabi pol uri pride skoraj po ravnem in kjer si v pastirski koči lahko privoščiš ceneno malico. Ne ubraniš se tudi črne kave, če se približaš gra-ničarski »vili" in njenim gostoljubnim prebivalcem, posebno vedno nasmehnjenemu kuharju. Zastonj jim ponujaš plačilo, ker so tako navajeni častiti goste. Na straži tako resno vršijo svojo služnost", tp so p* tako ljubeznivi gostitelji. V Učni jn spažpo opremijepj spbj smo y prijetni zabavi ostali pozno v noč, le mladina je odšla ob .določeni uri spat. Vsako jufrv je zapel zvop in vabil k maši, h kateri .«> prihajali poleg domačih gostoy plan-šarji ip planšarice, mexj njimi posebno zvesto majer Fronc z gornje koče, ki pravi o »Gorenjcu": »Tak časopis je kaj vreden, ki piše domače stvari!" Krasen je beli plašč v kofški kapeli, okrašen s planinskim cvetjem v narodnih barvah: planika, encijan in rodpdendron. Vredpo ga . je hraniti le za večje praznike. Enake orna-mente ima tudi oltarna slika sv. Janeza Krst-nika. Pri nedeljski maši so ljudsko petje oskrbeli nedeljskj izletniki, kratka in jedrnata pridiga pa nam jadala snovi,za razmišljanje med potjo po nepokvarjeni planinski prirodi. Izlet na Veliki vrh (poldrugo uro, 2085 m) nas je presenetil s širokim razgledom proti jugu prav do Učka v IstrJ, med potjo po grebenu na Kladvo (2095 m) so se videla koroška jezera in Celovec, pa tudi Veliki Klek in drugi vršaci. Cisto blizu se vidi sosed Obir. Z VThov grede smo vselej obiskali še kako planšarsko kočo. Snažne in lično so ne&atere, in okusno mleko ti zares priveze dušo, pa še tebe navežp na kočo in planšarje. Ni čuda, če so obiskovalci na eno izmed koč pritrdili napis: Koča lepih spom'nov. Nekaj posebnega je gori sobota in nedelja, če je ugodno vreme. Takrat je z izletniki pravi dirindaj: petje in vriskanje, šala in smeh. pa tudi glasbeni užitek, če se pridružijo še znane citre in kitara iz Tržiča. Take dni imajo miru željni gostje malo neprijetno, pa morda nič škodljivo izpremembo. Težko je bilo zapustiti ta lepi gorski kraj in prijetno druščino, ko je potekel dopust. Povedali so mi, da imajo za naprej v načrtu poletno verando in boljšo izrabo vode, ki jo je povsod dovolj; če se to izvede, 1» privlačnost Kofc še večja. Odšli smo z upanjem in sklepom, da se o prvi priliki spet povrnemo na te planine lepih spominov. efek^ „V času obiskanja* na Brezjah Gregorinova pasijonska drama »A' času obi-skanja", ki jo priredi dri« 13. in tf. avgusta t. 1. Prosvetno društvo Kropa pred Marijinim svetiščem na Brezjah, bo vsekakor pomemben kulturen dogodek v društvenem življenju Gorenjske, ki zasluži splošnega odzivu in naklonjenosti. Po vself pripravah sodeč, se tak, veličastna predstava, vprizorjena na >>groiunera odru, ki zavzema površino 160 m* in odgovarja stilno in inscenacijsko duhu predstave in skladnosti z okolico, nad Ljubljano še ni videla. Pri predstavi bo nastopilo 130 igrale**, ki se v polni meri zavedajo odgovornosti i« s« pridno pripravljajo za težko nalogo. Razuma se, da je za tako predstavo potreben ogromen aparat, delo in žrtve Samostansko predstoiništvo na Brezjuh spremlja vse priprave z velikim razumevanjem in naklonjenostjo ter je že dovolilo uporabo vseh prostorov, cerkvenih orgel in zvonov in dulo na razpolago žaromete za razsvetljavo. V vrsti raznih prireditev, ki se letos vrše po Sloveniji, pasijonska drama »V času obiska nja" na Brezjah ne bo manj pomembna. V senci bazilike Kraljice Slovencev, prav ob Materi, bomo za njen največji praznik mogli biti priče velike drame za odrešenje človeškega rodu in ob njej spoznati: »Kaj nam je v mir"? Pred našimi očmi bodo zaživele Gospodove besede: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.* STRAN 4 »GORENJECc Obrtništvo Obrtna razstava v Sent Vidu. Društvo slovenskih obrtnikov v St. Vidu nad Ljubljano bo otvorilo 5. obrtno razstavo obrtnih izdelkov v nedeljo, dne 31. julija ob 11. uri dopoldne pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g.- dr. Natlačena. Razstava bo odprta od 31. julija do 21. avgusta v prostorih meščanske šole v Št. Vidu, zato se tudi priporoča obrtništvu, da si to obrtno razstavo ogleda. HI L I OfLISI Za vsako besedo v malih »glasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din VVižno! Modroce, otomane, spalne diva-ne. i. i d« izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapeinik Na skali 5 (t hiši g. Šipica). 2 knltivatorja, solidno izdelana prodani. F Ča-mernik, ^ključavničar, Cerklje. Kupim stavbno parcelo 1000 m* na prometni periferiji Kranja po zmerni ceni. Ponudbe na uprave pod „220". Absolventka trgovskega tečaja z malo maturo išče primerne službe Vešča stenografije, stro-jepisa, korespondence ter drugih del. Naslov v upravi. Skoraj nov Gritznerjev šivalni stroj z okroglim čol riičkom se zelo poceni proda pri »Ugodnost" Kranj. Istotam se proda tudi skoraj novo športno kolo. Proda se izruvač za krompir. Poizve se v upravi lista. Geod. Bab ni k Filip avtorizirani civilni geometer je odprl geometersko pisarno in izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela kot: parcel? Vijo, določitve meja po mapi, ureditev spornih meja, gospodarske načrte, nivela-cije itd. Pisarna: Savski nasip gostilna »pri ZORCU" Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Hlebi - Kranj Za fotografiranje ob nedeljah »vmimr je najbolje dm prej naroiite, da bom sigurno v ateljeju Vedno v zalogi žive ribe in raki. Širite in berite katoliško časopisje! FOTO JUG,-KRANJ Hotel »Stara pošta", Kranj Za ženine I Za neveste I Ure, zlatnina, in druga darila pri Rangugu v Kranju se »odo dobila 1 B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 71 o+