Juri/ VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 24. junija 2004, 111. številka Po kresni noči in pred dnevom državnosti je četrtek dan za Pen. ^stronomka Andreja obljublja, da bo do 29. julija vsaj kak vroč dan. I Potem pride novi Pen in z njim nova zanesljiva vremenska napoved. | Dr. Andreja Gomboc, astronomka, str. 16 junij 2004 tute p^n tute 26ve$m Medo osvojil 1 Majdo^ Pa naj še kdo reče, da je sožitja med človekom in naravo dandanes vse manj - pentutarski sodelavec je namreč posnel sladko objemanje kosmatinca, nekaj sto kriške ga rjavega medveda in njegove naključne partnerice, gornjeradgonske gostinke MAJDE ŠMID [Majda ima očala). Viri tutajo, da se je Majda v medvedovem objemu dobro počutila in da za naslednjič načrtuje bližnje srečanje z leopardom, zaradi česar kani odpotovati na safari v Tanzanijo. O njenih vtisih bomo seveda poročali! Tekal Dandanes živi še sedem »kupinarjev- - Alojz Toplak, Vincenc Pucko, Štefan Magdič, Štefan Matjašec, Ivan Horvat in Franc Magdič. Vsi skupaj so zaslužni, da je bil etnološki projekt, ki so vaško-gasilskem domu v Renkovcih, zelo uspešen. Začetek »kupinarstva« v tem kraju sega v prva le1" stoletja, saj so se podjetni Renkovčani po vzoru »kupinarjev« z Madžarske začeli ukvarjati s pose dejavnostjo - pobiranjem oziroma kupovanjem jajc, perutnine in perja po okoliških krajih Zdaj dejavnost čisto zares obudili. Zatorej: regijske putke, kokoši in kar je še perjadi, pozor! . Jupii jeee... pismo iz Slovenk Naši v Piši, piši mi! - Ladislav domonkoš je rojen v DOBROVNIKU, a že 40 le' 'Lr Avstraliji. Pomurskih korenin pozablja v nobenem trenutku S-razdalji se vrne vsaki dve ali rJ vnukinji (triletna RUBY in leto jn < sta prekmursko najbolj veseli, ko Slovenije pa ga bo z veseljern P1* A V Seveda ne dobesedno, ker na »penu« nima kaj početi, pač pa je pozirala našemu sodelavcu Frbu. Nekdanja vrhunska igralka tenisa, Štajerka Mirna Jaušovec, se je namreč brez zadržkov prijazno nasmehnila, ko jo je Frbo zaprosil za pentutarski fototermin. Kako tudi ne, saj je bila na eni od list kandidatka za evroposlanko. Izvolili je sicer nis(m)o, a Penute verjamejo, da tega niti ni pričakovala. Saj je v tenisu dovolj dela. Frbo Je toto balon? ■ Ondan sta se srečali nerazdružljivi prijateljici - motoristka in svetovna popotnica .J spodaj] in murskovalovska novinarka ter ekspertka za prepevanje ob vodi Muri SILVA E - Apt‘ Zgodilo se je na Goričkem, natančneje v ŽENAVLJAH, ki je najbolj znano slovensko ‘-^ 4 F naselje. Pentutarski fotograf ju je ujel, ko sta zrli vsaka skozi svojo luknjo, da bi doumetn ti (balon} pušča. j tute tute junij 2004 Slovenija bo dobila Mateja ni padla daleč od drevesa Boš ti tudi telko ske barve! tekal Peter L obiskal Zuto kučo Kajuhovi zanamci prvič skupaj na zabavi HOVE ali •oucua Batuje Tako vestnikovci kot murskovalovci in venerovci so vedeli, da je podjetje letos bogatejše. Pa ne denarno, pač pa za prvega potomca druge generacije vrha piramide, vnukca direktorice IRME BENKO, PETRA I. Dočakali smo tudi njegov prvi obisk, ki se je zgodil pred uradnim začetkom poletja, v medijsko hišo pa ga je prinesla mamica MAJA. Kdaj bo prišel na obisk Peter II. (ali PETRA I.), pentutam ni razkrila Jog Koalicijska usklajevanja so bila dolgotrajna, a za našo regijo več kot uspešna - potem ko se je minister za zunanje zadeve DIMITRIJ RUPEL (kozarec šampanjca drži, kot se spodobi, z obema rokama) odločil, da odjadra iz LDS in se poskusi v drugi, bolj desni vlogi, se je seveda moral pobrigati tudi za naslednika. Ali bolje: naslednico. Po trimesečnih pogajanjih in zaslišanjih je jasno - na pobudo prvega Evropejca GORNJE RADGONE, ravnatelja in podžupana DUŠANA ZAGORCA (manjši od še ministra) -nova zunanja ministrica republike Slovenije slavistkam aktivistka za sodelovanje z Avstrijo, NORMA BALE (zamišljeno premleva, kakšna bo njena prva zunanjepolitična poteza v novi vlogi). Ministrica bo naloge prevzela jeseni, po parlamentarnih volitvah, in to ne glede na volilni izid - sedanji vladajoči so se namreč z opozicijo zedinili, da bo to prav ona. Ker protipredlogov ni bilo, Pentute upajo, da bo Norma kar najbolj častno zastopala pomur- sejala s Ferrero v Waldnerovo? Mesta v regiji k sreči niso tako velika, da bi bili ljudje med seboj pretirano odtujeni. Prav nasprotno - v Soboti se vse večkrat dogaja, da posamezne soseske ali ulice poskrbijo za skupno zabavo Ta se je v začetku tega meseca dogajala tudi v Kajuhovi ulici, kjer so pripravili prvi tradicionalni piknik z mednarodno udeležbo (poleg Prekmurcev so bili tam Štajerci, Korošci in kar je še drugih slovenskih narodov in narodnosti). Kljub dežju se niso dah motiti. Kot poroča pentutarska sodelavka (tudi Kajuhovka), je bila udeležba množična, na prizorišču pa kar 50 odraslih in 20 otrok Igrali so se tako prvi kot drugi, med drugim so se preskusili tudi v nategovanju. Pa ne drug drugega, pač pa vrvi. Zmagali so močnejši. Kot se za meščane spodobi, so pripravili tudi ognjemet, ki so ga lahko brez vstopnine (ali oglednine) opazovali tudi drugi prebivalci Sobote. , Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se je na veliko jedlo in pilo pa tudi pelo - za ipesmi (ne samo Kajuhove) pa je poskrbel človek s kitaro, sicer prvi mož pomurske policije, SANDI JEVŠEK. Kdor ga je poslušal, pravi, da je bil tako dober, da bi včasih neprijetni policijski vsakdan zlahka zamenjal s kariero estradnika. ' r" ' T.io tako -^^eg°V°rno ne pa-iriin' 'Cl ^^a- v ‘^icrii-r ■ u Pa ie vsaiv JS smehlja HORVAT, p'^inq' ki Službo ^Mj^^lja v LJU- P°z‘ r.^ °Ceta MAR’ kariero. ^:ih.n . ” lehil C zato \ Peljal v Pentute ie s svo- Preprečil nesrečo ^lD preveč. Tekal Odločitve Ce bi se še 1 x rodil, bi bil spet v uniformi! P*" junij 2004 13^1* A: Mladoporočenca in svate so na dvorcu v Rakičanu pričakali ob glasbi pozavn. potovanje s kočijo po grajskem parku, eksotična drevesa. Poroka je slovesen dogodek v življenju dveh ljudi in vsakdo si želi, da bi bil kar se da nepozaben. Mihaela Vajndorfer iz Moravcev in Matjaž Šišernik iz Maribora sta izbrala za kraj svoje nepozabne poroke Dvorec Rakičan, s pomočjo katerega je dobil ta dan še dodatno pravljično razsežnost. Modra dvorana je bila kraj, kjer sta mladoporočenca pred šestdesetimi svati dahnila »da«, si tako obljubila večno zvestobo in ljubezen ter jo pred zbranimi zapečatila s prvim poljubom kot gospod in gospa Šišernik. Celodnevno poročno dogajanje sta Mihaela in Matjaž s poljubom pred svojima pričama Brankom Vajndorferjem (levo) in Iztokom Sišernikom (desno) zapečatila ob dobri glasbi in zabavi v lovskem domu v Rodoslovcih. Po civilnem obredu se je mlada družinica odpravila na krajše Svatje so poroko ovekovečili s fotografijo pred večtraktno stavbo dvorca z značilnimi prvina^1 baroku prezidane arhitekture. rem so ohranjena števil Za poseben slavnostni sprejem s pisanimi koktejli sto poskrbelo tudi0 ? graščak, ki sta Mihaeli in Matjažu zaželela srečen in ljubezni pom ■ ■ Poroka je bila v znamenju marjetic. Venček le-teh je krasil tudi lase male Ajre, mamica Mihaela pa je imela iz marjetic v obliki majhne košarice spleten poročni šopek. modrem salonu dvorca Rakičan sla si pred svati obljubila večno zvestobo in si nataknila prstana. Malo treme je sicer bilo. Matjaž je namreč Mihaeli nataknil svoj (prevelik) prstan. Da bi imela Mihaela in Matjaž poleg Ajre še več otrok, so ju svatje posuli z rižem. Da je bilo čakanje na slavnostni trenutek krajše, so se gostje posladke pri bogato obloženi mizi na hodniku rakičanskega dvorca Po civilnem obredu so se odpravili še na Svetinje, mojhno nas* nekaj starimi stanovanjskimi hišami, župniščem in mojhno idilt*n^ svečanost je vodil župnik Branko Ogrizek. Grajska poroka ----junij 2004 — W29--------------p^n------ Te dni je vse v znamenju žoge... 1 v®čjih mestih so pokupljeni televizijski spre ^^iki, vstopnice na portugalskih igriščih so ^Prodane in tudi mlade soproge znanih no nosijo dres svojih reprezentanc, se '’tograrirn n>, navijajo za najboljše. Celo otroci nosijo N z nogometnimi oznakami. Kot gimnazijec sem ^vl^zniierii,;j ^9 nogometne tekme. Gledal sem N*-. po vojni, ko so igrali bratje Norčič, ko so J;*0?1 težke. kmete so »dušo«, nogometni čevlji so izdelani domu, nogometaši so bili uslužbenci, . službi, popoldne so trenirali. nugnmet kraljuje s svetu različnih športov. _ J |e v vse pore družbenega življenja, združuje in pomaga reklamirati različne izdelke, radost in bolečine. Velikokrat smo ’^l. dn je navijaču na tribuni od razburjenja pretepi sO del ^^^L/povsakitek-w Prenesejo na ulice. V Zagr da,o„ oSebna in Hajdukom celo štadiona, navijači J ^ači končajo la^šruh tekmah mnogi ezniki, ve- ljb zaporu. Toda to s p šale ta ,d »živa, vlaga denar v šport rememb tr- \ r?'14'10 Spremljevalci družben da je fcst Stn° vstopili v čas nogome _ q praVjia ■' '?,otne' univerzalni jezik, vsi p od pla ’ ie igranje strast, vsi bi igT na na Nogomet je kdo je n^epša dekleta slišimo vp - goStejši * feleb postav M « »°- '% . bi bila rada manekenk , etašislav- * pa ». to •“1910 kh ’. dobri ljubimci. Hm. Kaj P m sO ut-’ i b W naprej trenirajo, P trenerV S° jih obiščejo so- 1 dovphli svojim igralcem, d 1 nOgometna j-bu,.",1 labku seksajo ... SvetOV%viCi, zasnova-•i ljb -rt HFA Ima svoje sredisce 4 članice. . -^hteP^^P^dsto leti, danes 1 nOgomet. s r'hsij s^dwe igre, ki spominjaj našim in izvirajo iz-32- e predmet, S brcali okrogli k^naU pr ^trlv Pravi narodni junaki- a v m ne od68 do 71 v v starem s,,1 °d 3% m • ežja od 453 gr astum« v . ^ir,,. .^le nastal»giuoco delcal ■ je imenuje »calcio^ »soule« ah h . larPastum« prerasel konca '■ ali ‘ Soj©’alci skušali brcati z S -e igra u sosednje vasi. Iz rai $dvard ki je brunagomet ^^eTe kljub '■B,. ’“’“'nih središčih- 18r . oslaiavse ^prenesla na Škotsko .n «*» do 19. stoletja, ko je doživela revolucijo. Najstarejši nogometni klub je angleški. Notts Country iz Nottinghama so registrirali leta 1862. Nogomet so si izmislili britanski oficirji in vojaki leta 1857. Današnji nogomet je rezultat številnih sprememb in dodatnih pravil. Danes skoraj nihče ne ve, da je bil gol do leta 1865 sestavljen iz dveh palic, brez prečke, gol je veljal tudi, če je žoga letela tri, štiri metre visoko med palicama. Potem so golu dodali najprej vrvico, kasneje prečko, in to na višini 244 centimetrov Na začetku je vsako moštvo lahko imelo več vratarjev. Golman je lahko uporabljal roke na vsakem kvadratnem metru igrišča. Leta 1912 so to omejili na šestnajst metrov pred golom. Številke na majicah so nogometaši dobili šele 1928. leta. V začetku so sodniki opozarjali na napake in prekrške z vpitjem, z maha njem robčka, šele 1878. so uvedli piščalke. Prvi korner, strel iz kota, so izvedli pred sto tridesetimi leti, avtogol pa so na začetku izvajali z nogo. Leta 1970 so uvedli rumene in rdeče kartone. Prvi britanski klub, ki je doživel izključitev svojih štirih igralcev, je bil Millwall v sezoni 1992-1993. Če bi bil izključen še peti igralec, bi sodnik tekmo prekinil, moštvo pa bi tekmo tudi izgubilo. Polnih sto let ni bilo mogoče zamenjati ranjenega igralca. Danes lahko trener zamenja po tri igralce in vratarja. Branilec Alvin Martin iz londonskega West Hama se lahko pohvali, da je leta 1986 zabil »hat trick«, to je tri zaporedne zadetke, vendar trem različnim vratarjem, ker je nasprotno moštvo zaradi prejetih golov dva vratarja zamenjalo. Leta 1998 je napadalec Barnsleya Ashley Ward v petih minutah dal gol, zgrešil enajstmetrovko ter dobil rdeči karton. Izreden »uspeh« oziroma, neuspeh je doživel leta 1975 Vardarjev branilec Atanas Grnčarov, ki je dal na tekmi proti Železničarju dva avtogola! Nekateri veliki nogometaši so zadeli poleg tujega gola še lastni gol oziroma vrata. Na svetovnem prvenstvu 1978. v Argentini je dal Nizozemec Ernie Brands gol za Nemčijo pa tudi za svoje moštvo. Zelo pozno pa je nogomet postal tudi trgovina. Leta 1937 je eden od boljših angleških nogometašev dobival na teden osem funtov. Danes mnogi igralci zaslužijo na mesec po milijon evrov Uidi transfer, prestop iz enega kluba v drugega, je postal drag Vrhunski igralec lahki > danes skupaj s svojim klubom zasluži za prestop po več deset milijonov evrov. Toda 1927. je Manchester United kupil nekega veznega igralca za tri hladilnike sladoleda! Na sedanjem evropskem prvenstvu na Portugalskem ni slovenske reprezentance (tudi srbske ne), zato pa Hrvati skušajo iz svoje navzočnosti skovati gospodarski profit. Mnoga podjetja so sponzorirala nogometaše, med njimi Karlovačko pivo, ki je postalo v marsikaterem trenutku pregrenko za še tako žejne navijače - žejne piva m slave! Branko Šdmen Alenka Kukel, upravnica MIKKa Vsakodnevne obveznosti me peljejo skozi mestni park. Čutim sproščujoč utrip, ki ga doživljajo mladi. Počitnice. Trate so polne mladostnikov, ki si tako ali drugače krajšajo proste ure, tiste, ki so jim jih dali učitelji ali so si jih vzeli sami. Ko jih gledam, se spomnim na predpočitniški čas, ko smo šolske obveznosti začeli redčiti in smo morali samo tu in tam še kaj postoriti, da smo si izboljšali učni uspeh. Ko jih gledam, se sprašujem., kaj je bilo takrat drugače. Verjetno je bil to drugačen ritem, ki so ga doživljali naši starši. So bili spretnejši od nas? So nas drugače kot mi danes svoje otroke zaposlili in nas usmerjali v koristnejše preživljanje prostega časa? Resje, da mladi takrat nismo imeli na voljo toliko različnih možnosti, nismo bili informirani o tem, kako najbolje zapolniti prosti čas. Vsa ponudba za prostočasne aktivnosti je bila usmerjena na šolo. Torej so bili naši starši mojstri na vseh področjih. Poleg tega, da so vsak dan odhajali v službo in skrbeli za blagostanje družine, so premogli še vedno dovolj energije in del svojega časa preživeli z na mi ali pa so nam pomagali izbrati med različnimi aktivnostmi, ki nam jih je ponujal takratni čas. Ležanje v travi Tudi danes ni dosti drugače, razen tega, da so vlogo »animatorja« prevzele različne ustanove, ki že od rane mladosti skrbijo za otrokov razvoj. Najprej ga v vrtcu okupirajo z nizomdelavnic in aktivnostmi, tudi v osnovni šoli ni veliko drugače, tako v vrtcu kot šoli pa vlogo koordinatorja prevzamejo starši, ki do potankosti zapolnijo čas, ki bi ga sicer njihovi otroci preživeli pri. sosedih, prijateljih ali pa kar na cesti. Se pa celotna reč obrne na glavo, ko mladostnika sreča puberteta in prestopi iz osnovne v srednjo šolo. Takrat marsika teri, »odraste« kar čez noč ali pa ga kot odraslega začne obravnavati okolica. Vlogo koordinatorja prostočasnih aktivnosti prevzamejo različna društva in mladinski centri, ki pogosto ne vedo, kako navdušiti današnjo mladino in iz nje potegniti kanček zanimanja za ponujene aktivnost, kaj šele, da bi se jim ideje porajale same in bi ustanove, namenjene njim, uporabili kot servise, ki bi jim pomagali ideje izpeljati. Mladi, samo-zaverovani vase in v najažji krog svoje družbe, si želijo predvsem zabave, pri tem pa spregledajo niz aktivnosti, ki so same po sebi zabava. In poleg zabave se da z njimi pridobiti spretnosti in znanja, ki jih odrasla oseba nedvomno potrebuje. Če pogledamo še malo v prihodnost. Tudi vsak od vas, dragi mladi, se bo verjetno nekoč sprehajal skozi mestni park in za roko držal svojega potomca. Starejši bo, večja bo njegova želja, posnemati ležeče v travi. Ali vam bo prav? Ali so počitnice namenjene samo ležanju v travi? junij 2004 Pe" Zbirki pesmi, napisani vprleščini, sta toliko prepredeni s humorjem, da ju ljudje z užitkom vzamejo v roke. Za knjigo vedno izberem pesmi, take bolj hecne, ki jih ljudje z užitkom prebirajo in se narežijo Za svoj 40. rojstni dan pa sem izdal prvo knjigo Železni vrelec z ilustracijami Geze Škaperja. Tudi pri drugi knjigi Kisla župa sem ostal zvest prleškemu humorju, ki je tako specifičen, za ilustracije pa je poskrbel Igor Muršič Zanimivo, da je veliko Prekmurcev kupilo to knjigo, mogoče še več kot Prlekov Skozi like živali spregovoriš o tipičnih človeških lastnostih. Mnogi imajo kakšnega psa v bloku, ki ga zjutraj peljejo na sprehod... To je ventil, da se hecam, in človeške napake predstavim z živalskimi štosi: kokoši, svinje, črv, pes pa tudi muha. Pri svojih pesmih se ne norčujem iz drugih, ampak tudi iz samega sebe Šele če se znaš smejati na račun svojih napak, se lahko smeješ tudi na račun drugih. In ko sva pri psu Psi kakajo in lulajo ob blokih, da se otroci potem ne morejo igrati, in iz tega sem se pohecal. Potem pa mi hčerka prinese domov psa. Pa to ni res! Vztrajno sem potem na sprehod poleg psa jemal še plastične vrečke, da bom pobiral pasje kakce Dokler me ni sosed sredi zime vprašal, če regrat že rase. Zdaj jih tudi jaz več ne nosim, čeprav me zaradi tega peče vest. Ko pa gremo s psom v mesto, vrečko vzamemo s sabo. Bolj redke so knjige, kijih prebirajo različne generacije. Vrelec in Župa sta že taki. Zanimivo, otroci niti ne vedo, kaj je »ola guma«, pesem o tem pa znajo na pamet. Naj omenim nekaj zgodb Izvedel sem, da so na ljutomerski gimnaziji v enem razredu mojo knjigo brali ob kulturnem dnevu. K meni je pred nedavnim prišla študentka slovenščine, doma iz Male Nedelje. Na fakulteti pripravlja diplomo iz živega jezika, pa so ji dali mojo knjigo. Ampak, če bi vedel (globoko zavzdihne op. a), da me bodo študentje mučili z mojimi knjigami, ne bi napisal niti enega verza. Pred kratkim sva šla z mamo k znanki, stari več kot 80 let Pod bogecovim kotom je imela Sveto pismo, televizijski spored in moj Železni vrelec. Prisega na rock, zaslovi pa v narodnozabavni glasbi Mnoga tvoja besedila so tudi uglasbili. Mislim, da jih je od 70 do 80 Že kot'študent sem napisal kakšno pesem Takrat je prijatelj nekaj mojih tekstov odnesel Borisu Roškarju, ta pa jih je pospravil v predal 20 let kasneje so Štajerskih 7 na festivalu z eno od teh pesmi zmagali. Podpisan pa je bil on. Poklical sem ga, takoj se je opravičil in mi naslednji dan pripeljal nagrado. Potem so me povabili tudi drugi. Če pišem besedilo, želim iz teksta narediti pesem, to pa je ponavadi težje in potem ni tipično, da bi se taka skladba vrtela pri glasbenih željah. Ko jutro zabrede čez mrtve rokave, ogrnjeno z roso in pesmijo ptic, se zganejo žita in praprot in trave in zdrzne se trsje na prsih goric... Iz pesmi Preiekija, ki so jo uglasbili Štrki, 1998 S stihoklepcem Markom Kočarje® o prleškem humorju in prleški duši Prve pesmi pišeš iz razočaranja, ne iz navdušenja. Vsakemu kakšna ljubezen pade v vodo ali ga kdo razočara. Lahko se ob tem vesiš in delaš vse živo ali pa pišeš pesmi. Ampak pisati pesmi je veliko bolj zdravo,« pravi Marko Kočar. In Marko je pisal in pisal, da se jih je nabralo za nekaj svežnjev in za dve knjigi. Vsak, ki se želi razvedriti, ju rad vzame v roke. Ker zna tako prefinjeno spregovoriti o tistih človeških lastnostih, ki bi jih najraje skrili. Skoraj 80 njegovih besedil je dobilo glasbeno podobo in štiri prvo nagrado. Ker zna tako tankočutno zajeti to pokrajino in te ljudi. Je Prlek, ki že 18 let živi v Murski Soboti. Še vedno mu je najbližja prleščina, v kateri piše, čuti pa tudi vplive Prekmurja. Saj, po dedku je četrt Prekmurec. Pogovarjala sva se ob glasbenem golobjem petju na balkonu njegovega stanovanja, od koder je čudovit razgled daleč naokoli. »Pizdarije sem vedno rad delal« Najpogosteje opevam prleško pokrajino in ljudi pa tudi Prekmurje. Veliko si delal z domačimi narodnozabavnimi ansambli, s Štrki in Špiki, in z njimi pobral največ nagrad. Do sedaj sem bil šestkrat na ptujskem festivalu in štirikrat odnesel prvo mesto. Poleg prej omenjene sem na Ptujskem festivalu dobil s Štrki dve nagradi in eno s Špiki Ponosen sem na svoje prleške pesmi. S Štrki je zelo lepo delati. Ponavadi želijo imeti temo, dajo mi melodijo ali kakšno idejo, jaz pa napišem besedilo. Špiki so malo mlajši. Nazadnje sem zanje napisal besedilo na temo Skuhaj mi dodole. O dodolih še nihče ni prepeval. Pisal pa si tudi za mnoge slovenske pevce. Z Romano Kranjčan sva se srečala po dobrodelnem koncertu. Pohvalil sem eno njenih otroških pesmi, pa sploh V rdečih poljubih žarijo gorice, za poljem se Mura objema s temo. Žalujke so vtkane v srebrne meglice, nad gozdom odkriva se zvezdno nebo. Iz pesmi Zdomec, leta 1996 nagrada za najboljše besedilo, uglasbili Štrki ni bila njena. Očitno sem to storil tako simpatično, da je potem uglasbila mojo Ribič Jaka. Zadnjič mi je povedala, da bosta z možem uglasbila prleško pesem Muha. Tokrat ne za otroke, ampak kar za svojo dušo. Sodeloval sem tudi s Kalamari, ki so na Orionu zapeli mojo skladbo Tvoja sled. Ob različnih priložnostih sem spoznal mnoge glasbeniki slovenske zabavne scene, s katerimi sem kasneje sodeloval Z Andrejem Šifrerjem, Darkom Keglom, Strici mdrugimi. Meni osebno so najbližje besedila, ki sem jih napisal za Be Radio To je moja muzika. Dobrih a vtorjev besedil je pri nas malo. No, pa jaz se nimam za ne vem kakšno kapaciteto. Veliko veliko jih je boljših od mene Čeprav so me že povabili tudi v Društvo pesnikov slovenske narodnozabavne glasbe. Kakšen absurd, jaz, ki sem rasel ob Pink Floydih, ki prisegam na rock, se pojavim v Sivčevi knjigi Kdo je kdo v narodnozabavni glasbi. Ampak tudi to je kompliment in ni slabo. In če bi kakšna alternativna glasbena skupina prišla k tebi, da jim napišeš besedilo? Ja, ja ... ne vem, bolj težko. Sicer pa še nisem poskušal. Pojedel veliko zarečenega kruha Rad imaš glasbo. Kaj pa je s pesmijo Lili Marlen? Misliš tisto, ki jo je prepesnil. ah .. (smeh). Ti si to tudi izvedela? To je bil hec in to so spomini na staro Jugoslavijo. (Smeh.) Pa tudi zgodba o tem, da se zarečenega kruha največ poje Pred leti so me na povabili, naj pripravim humoristično oddajo za Murski val. Za to priložnost sem spesnil resnično zgodbo o Avstrijcih, ki so se pri nas nekoliko napili in peli pesem Lili Marlen. Prišla je policija in jim odnesla potne liste. Kmalu po tem, l^o je šlo to v eter, je tudi na Murski val prišla policija in odnesla trakove s posnetkom. Več o tem ve direktorica Irma Benko Takrat sem rekel, da nikoli več ne bom sodeloval na radiu. To mi je bilo dobra šola 30 'f - - Stopi kura do kokotg S keren gnezdi že si grofa, tii na dvori jaz sen mač! Mene nemaš kaj Kura. Kisla Ampak očitno ne dovolj, saj ste se vrnili 3» tudi na Murski val. Ob napadu Nata na Jugoslavijo sva z Dej«11 za 1. april na Murskem valu obveščala, da se seli na letališče v Rakičan. Bil sem ameriški ^1 polnimi usti zvečilega gumija. Kasneje sem nekaj ljudi poklicalo policijo in da so se ' mejo. Takrat sem se odločil, da se ne bom ■' ‘ .Ji radiu. Sedaj pri Zamurjencih raje pustim Dušanu Radiču, ki vsaj ve, do katere meje lan* . tega občutka nimam. Jaz sem kot prleški Hi' h ki samo posojam glas V čem je vzrok, da nekateri ljudje humorja ali imajo tako nizek prag? ''. Morda ljudje res preveč hitro zameni0 poznam, s katerimi se lahko brezmejm * zabavam. Ne vem, zakaj so eni takoj užaljeni." ■ da so nekje naredili napako in da so pri tem si je v zaprtem krogu, kjer se še smejijo, ko pa R'e 51de 1 moraš paziti. Nemci so bolj sproščeni pri humor ja veliko privoščijo To je demokracija. koli blekniti, pa za to nisi kaznovan. Videli smo te lahko tudi v gledališki P' Po tridesetih letih so sestavljali križevs^ društvo in me povabili zraven. Zakaj P11 p poskusil, šem rekel m šel Saj pizdarije sem Predstavo Iz nevole v nevolo je režiral So’1 je odličen in tako simpatično odštekan. , si je izmili, nam pa je pustil, da tudi sarm Ker jaz treme nimam Imel pa sem jo k1 PJ u’-id1’ sem pustil študij na Pedagoški fakulteti-stopiti pred razred. No, ze čez dve leti pase ' turistov Dobro vem, da je prav trema najbolj uniči. Predstava je bila zame izz>v 1 gie3‘ užival. Samo ena slaba lastnost amaters-je - da ti vzame ogromno časa. alf1 Kako doživljaš smeh in kako resne dobro voljo? _ To, da se ljudje smejijo, je res dober oni je, če se smejijo zaradi mene. Jaz ni^1'1 ’z (|d 1 jim lahko izboljšal počutje. Če jim pa l|th izboljšam razpoloženje, pa je to tisto, kar ° D|se Vsak dan. ko se dobro narežiš, se počuti > v. P. 5« ’ „:i^, • tovat , šeI° ':‘X > N' T0^’’ prerodil. ®M(31 p«" junij 2004 Velika TRIPENKETA Spet so tri aktualna vprašanja est znanih Pomurk in Pomur-^tuje tudi osemnajst duhovi odgovorov za resen razmislek. J ft (0 Sl J« p P p * p p F it f Kateri letošnji poletni modni trend najbolj vzburja vašo domišljijo? Kateri od sedmih nedavno izvoljenih evropskih poslancev bo najbolj znal zastopati vaše interese in zakaj? Pred leti so se izseljevali za boljšim kruhom v Ameriko, zdaj pa pravijo, da bi se najraje vrnili, ker je Amerika pri nas. Kaj pa mislite vi? Miran Korošec profesor. Murska Sobota (J Julijana! Je čista, prelestna gorska reža, odeta v prozorno. Zadovolji in poteši skoraj vsa poletna hrepenenja, pa še naprodaj je - za vsakim vogalom. ^Prepričan sem, da bo vseh sedem sijajno zastopalo predvsem Svoje interese. Kot na primer Ta, ki z glasbo in pesmijo odpira bruseljska vrata, po fantastičnem izboru pa sam sebi aplavdira: Evropa sem Jaz - Jaz sem Evropa (to je eno in isto); mogoče bo ta meni in »prelubim« Slovencem najbolje stregel na evropski veselici. ^^Seveda je Tudi pri nas nekateri že brskajo za kruhom po smetnjakih, drugi pa zaradi preobilja hodijo na drage shujševalne kure. Dr. Andrej Horvat a doktor znanosti, sodelavec । RS za regionalni razvoj K l । , . ' . dresl »murašev«, ko doma ^^^ntre^^e'eno‘bele in vijoličaste. To je '■ stod’ n ' '00,1 Por>osni regiji zagotavlja iger ^9°^* ,udi kaj kruha. Žn se nn ^^etnih ,^ars^a žilica o bogatih transferjih C^ve^kih virov« iz Dežele ob Muri in ja razvojnih vodij, da novi osrednji ^^In n Prireditve Slovenija zgradi v . B za Bežigradom ali Stožicah. ^Lepa, vitka, simpatična zunanjost - znotraj pa praznina. Se dobro, da so letos modne »cargo« hlače, ki premorejo veliko žepov, le upam lahko, da bo iz njih tudi »kaj za vzeti«. Le kje bom jemal, da bom državi dajal? Se dobro, da sem sam svoj stilist. . 1''^..;^ " k'''zvoljen za evroposlanca bodo < mOje slabo zastopani. Pri tem mislim ^*50 L^paSe^ne '^l^rese (manj bo pokušin piva^ prekmurske (kdo bo sedaj lobiral za Pomurje?) in tudi nacionalne 6 Poslance regionalni razvoj bolj molo zanima ali pa o njem nimajo pojma). O^iiVA ali je tam res tako hudo Glede na filmske in pisateljske aktivnosti ■ naredili J ^'cbaela Moora, ki ZDA in Američane prikazuje kot bogate idiote, ki so svojo ‘ - Podjetje, svet pa za prizorišče večanja profila, sem res raje v Evropi, a še raje v i c t P ’L - kletnih. ' . ^0. za|erJr 'Jdn^ trendih prevladujejo zelo žive prt kau- 'J'nen Zaradi tega sta se P : ■■ Zadnje čase se mu „<■ . . žena začenja-veri n&] W energij Pn čutila. A mu Je a nje®' j s® smrti povedala, pričanjem v " । ' jr* lasala Štefanu naj .-n tacijo od Boga^P dbO n naredila z mano_ _ iztekla m mora Življenjsko pot ’ ^rJ^ S.nprav^«”^^ . sposobnostim ru^b ter zetu tudi dela vnuk vročino, mu ,g temperatura ta 'L OčistnjeJ^;^^ £ Prijazen, a &C gospod št«! v pri klet. Za ohranjena vtukajšnjemdr^^^ In natočil mi 1 pr1, črnine Odšla s „,;b y' j"-ri*'nn| 1 zapomnim oku v objem obeh / tiho šepetal. Vrn ( Okus se mi ; »n Fotografij sem šel f°t0®r.n r>' prvič, drugič nem in apara j Pogledam naj^s.^ tik za menoj, h Vel®1. »Poskusite zno ^j.i' j sproži.« m ™IK33 p^n junij 2004 —JP Izbiramo naj... nMakarico in natakarja II e n ti ti F F t e e j i- ^4^ p^^0'150 >° objavljamo v tokratni številki Vestnika, imate še 1 d* katerih bo deset finalistov (pet žensk I- k । se bodo potegovali za naziv naj natakar in naj ^^na naslednji številki Pena, ki izide konec julija, bo Predstavitev desetih finalistov, ki so dobili največ glasov. Splošno glasovanje še Mnjič, naslednjič finalisti avgustu. kr, -d° sklepne X!16 * s‘ M teh deset L .... ®le Pa se bodo vse -/ 4 30 lih dobile nav letošnjem n 1 priznanja in t,akM,rici in nata-Obenem s sklep-m./' J'"-''Sčeosvežišče. 1, 'bu- glasove za z raz k. 1 1 ,Uria m iz bolj ali finskih lokalov O ^Člh, $ na to. da imajo '.tuj' t izenačeno mi h"? Predstavili v J***0 vaše 1 h / L_f U lz k,ta v let' ■ ugotavljamo, da skorajda v vseh naših ' ' , letimo na kakovostno in prijazno postrežbo gostov 1 ' ■ r : 'b-sif,r Rakarji pustijo težave doma in se trudijo svoje Etilno opravljat, So lepše pa je, če pravijo, da jih to so rudi med ljudmi in da ga ne bi zamenjali nal natakarico in natakarja glasujete tako, da %. ^tekt^ K1 "■ ki srno jo objavili, in pošljete na naslov: Vestnik, 1 in no* 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za naj Mlakarja. eni J. Ga. Q^nco in natakarja tako, da izpolnile glasovnico in jo pošljete ha»w: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: —'---------------- Gostišče: - Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: ____ Gostišče: __________________- ---- BM Bogastvo je bil in ostal Bojan Bohnec je leta 1999 prišel na kolesarjenje po vaseh beltinske občine s starim kolesom znamke Victoria Biefeld. In takrat so se mnogi spomnili, do imajo tudi oni ali njihovi sorodniki med staro šaro nekaj podobnega. Šest s kolesi letnikov 1938 in 1939 jih je stopilo skupaj, in ko so se pojavili v javnosti kot na posnetku, so zbudili veliko pozornost in pridobili številne somišljenike. V začetku leta 2001 jih je že bilo toliko, da so ustanovili Društvo starodobnikov - ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Od takrat vestno služijo zastavljenim ciljem: zbrdTi čimveč starih koles (predvsem tistih izpred druge svetovne vojne), zbrati fotografsko dokumentacijo iz minulih časov, si priskrbeti oblačila in obutev, primerno starosti koles, pomagati članom pri iskanju rezervnih delov in opreme za kolesa, se udeleževati Prav vse jim uspeva. Letos so bili celo največja atrakcija na GIRO Dl ITALIA v Poreču, konec maja pa so spravili pod streho že II. rally starih koles in starih koles z motorjem po »Mar-kaston«. »Gvušno je gvušno,« starce (mišljeni so tisti na dveh kolesih) je treba dobro zaščititi, zato so na čelo kolone postavili policista z najsodobnejšim kolesom, ki pa ni imel pravega dela Ob njem je prvi med beltinskimi oldtajmerji, predsednik društva Gusti Farkaš. Jure Z je* »Sklenoli smo, ka de tretji rally stoprocentno naslednje leto. Prek 300 de nas. Biciklni so Za tole sedenje na »štangi« B rfl bi Jelka verjetno kdaj BmB morala plačati kazen, ampak aktualni Zakon o varnosti v cestnem prometu tega prekrška nima evidentiranega. So pa nekoč fantje takole prav radi zapeljali svoja dekleta naše velko bogastvo. Ce ga šče što ma, naj ga včasi začne vred jemati in glancati. Drugo leto se pa vidimo v Boltincaj.« Starodobno kolo s tablico je bilo narejeno pred drugo svetovno vojno, okrog leta 1932. Ima zvonec na poteg, za svetilko pa karbidovko. Po letu 1935 so bile karbidovke prepovedane, ker so začeli množično izdelovati svetilke in diname. Takrat je bilo kolo premoženje in kdor ga ni zavrgel, ima še danes pravo bogastvo. Kolesa že od nekdaj niso samo moška zadeva. Ob moškem je bilo pri vsaki hiši tudi žensko kolo. Dekleta so se za rally posebej lepo opravila. Štefka Zver z »jankov« ni imela posebnih težav, kolegici Ljubici pa je bilo krilo kar odveč. Ampak obe sta varno prispeli na cilj ... Kak zakunjeno, nej smo Še dobro začnoli, pa že trbej popravlati,« je bil prvi komentar lastnika, toda servisna služba je delovala brezhibno. Vsi so prišli do cilja - nazaj v Beltince, kjer so si razdelili priznanja in medalje ter se veselili ob zvokih domačih »dečkov«. raznih prireditev in se družiti. p^n junij 2004 Blagota in Senka Vukotič Poročno darilo bil zapo: kjer je »gledati smo po; Blagoto Vukotič v svojem rojstne ;verjan)a ga pre hn«0 sla° dne«1" Cetinje juneg* kd01’"’ »Prav zaradi vsega tega je bila pomurska ravnica ob skupaj po nevesto m se odpravijo na matični urad, nato sledi vsesplošno rajanje in šele tretje popoldne svatje odidejo domov. Tudi meni je ostala moja poroka v lepem spominu in“še zdaj včasih s Senko pogledava fotografije z začetka najine skupne življenjske poti,« je povedal Blagota »Jagnjetina se peče tudi ob velikih dogodkih in se prinaša kot darilo na poroke. Poroka je eden pomembnejših dogodkov v življenju Črnogorca ali Črnogorke Vsi si morajo zapomniti dogodek. Najprej pridejo svatje zvečer na poroko k ženinu, nato zjutraj odidejo vsi otročji t/1 V preteklih letih sta se Blagota in Senka velikokrat vračala v Črno goro. Vlakovni prevoz so zamenjala letala, čeprav je v Črni gori le dvoje letališč in ima tamkajšnja letalska družba le štiri letala. Cilj njunih potovanj je predvsem Cetinje, kjer živijo sorodniki Cetinje je eno tamkajšnjih najlepših mest Leži v kotlini Nad mestom se dviguje Lovčen, v višavah katerega je pokopan Petar Petrovic Njegoš, tamkajšnji največji pesnik »Zdaj V Gornjo Radgono ga je pred 42 leti pripeljala službena pot, ki je vodila iz Črne gore prek Beograda do pokrajine ob Muri. Njegovi prvi spomini o Sloveniji so polni lepih vtisov, še posebno tisti prvi pogled, ko je uzrl brezmejno ravnico, ki je tako drugačna od črnogorskega gorovja in skalovja. Z Blagoto Vukotičem je prišla v naše kraje njegova žena Senka. Tudi njene korenine segajo v Črno goro._________________________ samo žarna vrta je gota ga Turistični vodniki opisujejo Črno goro kot obmorsko deželo z neskončnimi peščenimi in prodnatimi plažami, čistim morjem, lepo obalo, številnimi starodavnimi mesti in nacionalnimi parki. Po drugi strani pa ob tem veliko ljudi pozablja, da ima Črna gora tudi svoje gore in planine, kjer narava ni tako naklonjena prebivalcem, kakor ob morju. »Moja vas se imenuje Če-vo in je 32 kilometrov oddaljena od Cetinja. Vas je precej revna, primanjkuje vode, naravnih izvirov ni, ljudje pa gradijo cisterne. z zelenja«3' Senko na g01 Tratah Od nj' kjer shranjujejo prozorno tekočino, ki jo pozneje uporabljajo za kuhanje, umivanje in pitje. V naših krajih ni rodovitne zemlje. Uporaba traktorjev zaradi skalovja in planin ni mogoča, zato ljudje majhne njive obdelujejo ročno Ukvarjajo se tudi z živinorejo, vendar je pri tem reja koz prepovedana. Zelenja ni veliko m prav koze so bile tiste, ki so vedno pojedle spodnje dele dreves in vso grmovje. Nato so rejo z zakonom prepovedali,« je opisal življenje v svojem rojstnem kraju Blagota Vukotič. Na območju vasi so bile tudi največje bitke s Turki, ki so se trudili zavzeti tamkajšnje ozemlje, pa jim za- Lepi sPorn ostali. njoet TP* jo naredi® žaloval, d službe venijo. Ta ■ tvarila do' ki m sin**’ * stalno P* radi vra^ gono, Pr* midva ra* goro m oi' Na fotografiji je skupaj z mamo Letalo namesto vlaka _______ Blagota s hčerko Rado mojem prihodu tako lepa, saj je že na prvi pogled ponujala boljše življenje. Zdaj si sploh ne morem več zamišljati razmer, v katerih smo delali v Črni gori, kjer nismo imeli ne avtomobila m ne kolesa in smo kot policisti morali od vasi do vasi po tri in štiri ure peš. Delo policista na mejnem prehodu v Gornji Radgoni je bilo čisto nasprotje mojih delovnih opravil v Črni gori. Toliko lepša so bila druženja z ljudmi, ki sem jih srečal med delom tako v Črni gori kot Sloveniji. Tako pri nas kot pri vas so ljudje prijazni in gostoljubni Povsod se sicer najdejo izjeme. Ljudje smo različni, kakor so različni prsti na roki. Imamo jih pet, a vsakega drugačnega O različnosti bi se dalo govoriti še v drugih razmerah. Na primer veliko različnih jedi se znajde na mizi, kadar vas družina v Črni gori povabi na Koze so prepovedane Na matičnem uradu kosilo ali večerjo. Največkrat se ob takih priložnostih na žaru pečejo jagenjčki. Priprava za peko se začne že dan prej, ko je treba jagenjčka zaklati in ga imeti čez noč v posebni marinadi. Nato se naslednji dan meso peče zelo počasi, tudi pet do šest ur, saj bi prehitra peka povzročila, da bi meso zgorelo,« sta povedala Blagota in Senka prav I® ljudi smejo loc®7^^ mišljal naš sog Vrtnai^^ Blagota " * kojena Blag0 vse drugače prehodu z več cwind.0'. P pripravljajo na novano scherg^ namesto radi nedostopnosti in visoke lege naselja to nikoli m uspelo. Z leti se razmere spreminjajo, saj so začeli v vaseh in drugod v planinah graditi ceste in preostalo infrastrukturo. Tudi Šenka je doma iz krajev, kjer je življenje težko Otroštvo je preživela v Gvozdu, ki je v bližini Nikšiča. Okoli tamkajšnjega naselja je nekaj pašnikov, kjer v planinah pastirji pasejo ovce in krave. Kmetje tovorijo hrano zase in za svoje družine visoko v planine z osli, ki potrebujejo včasih tudi dve uri in več, da prilezejo do cilja. Štiri ure do vasi 50 2^adlU Budve, ki onwg° . Cetinja, da >• popoldne kopa)0 morju, zvečer P- - - _. • hladni senci cet10 ■ uideta v ves,« je dejal smo Slovenci m živeli v isti f' ni bilo treba P°-nega lista, P0'-" vemja 0^°^ potuhi zdaj na mi . , hodu ni nobeni povedal N. , . minja,kako]e mejnem pneho _ ■ ■ njo in avstrijsko . mani * skriva vsa skr ,? ■ Ne glede na e skrbeti za IT j i n Blagota, ki Je »To je ostalo rostva. pM mouc^S^ zo, saj)° bH° ‘ h, veliko Posto ,r' šel iz šole. roko učbei , 5til. sem pr^,^^ da so se p k0 . list, v vsak bok1 riti vsak avtom°°“ od nas zahtevali, ■ strožji, veli s< r' ' Prelepih 42 let v Sloveniji junij 2004 Vrbincih so »gnezdili« tudi dvojčki syuiw*« ^meriti nazaj v Babince. Eden, ki na tej prireditvi nikakor ni smel manjkati: lujzek Kosi. Nataša Juhnov, T. K. Štiriletni dvojčici Meta in Maša sto prišli iz Ključarovec. Za srečanje dvojčkov sta poskrbeli sestri Slavica Jureš, po rodu Ižokovec, sedaj pa Babinčanka, in Marija Marič iz Ižakovec. 9as'lsko« fotografij. T”* Golot »Ta ideja je stara dve leti, ker smo se odločali in razmišljali, ali bi naredili majhno ali veliko stvar, zato smo potrebovali več casa-s temeljitejšimi pripravami. Obvestili smo vso Slovenijo, medijem, ki so nas podprli, pa smo zelo hvaležni.« Ansambel Čuki, ki se je poleg Škorcev primerno vključil v dogajanje, so tako morali najeti že pred enim letom. »Če se na‘Gorenjskem družijo Janezi, se lahko na tem koncu Slovenije, ki je najbogatejši s pticami, srečajo tudi Golobi, Sinice, Vrablji, Žagarji, Čuki... Ideja je zrasla iz akcije, ko smo leta 1999 posejali dva tisoč zlatih zrn, ki danes potujejo po Sloveniji. Seveda pa je bilo vzpodbuda tudi to, da imam sam ptičji priimek«, je s smehom prikimaval Marjan Kos, po rodu iz Korene v občini Sp. Duplek, že dolgo vrsto let pa Babinčan, ki ima še en zanimiv podatek: »Podatek, ki ga malokdo ve, pravi, da v Sloveniji gnezdi 210 različnih vrst ptic, od tega kar sto v Pomurju, ob reki Muri, nekateri pravijo, da kar 110 vrst. Tako da je tudi prav, da smo tukaj pripravili takšno prireditev Drugi namen pa je druženje in promocija Prlekije. To zadevo bomo tudi avtorsko prijavili in zaščitili« Natančnih podatkov o tem, koliko je ljudi s priimkom ptic v Sloveniji, še ni. V Babincih, kjer so pričakovali okrog dva tisoč ljudi, bodo to poskušali obdelati do naslednje prireditve. Ob srečanju ptičjih ljudi so se zbrali tudi nekateri slovenski dvojčki V Babincih je bilo napovedanih deset parov. Za njih je skupaj s sestro Marijo Marič skrbela Sla vica Jureš: »V okviru Turističnega društva Babinci smo pred petimi leti organizirali drugo srečanje dvojčkov, prvo je bilo v Branoslavcih. Imeli smo že srečanje na Moti pri gostilni Trnek, sedaj pa smo naredili skupinsko srečanje tukaj. Eno leto se nas je zbralo kar dvanajst parov, predlanskim so prišli celo iz Nemčije.« Natančne podatke o tem, koliko je dvojčkov v Sloveniji, hranidruštvo dvojčkov iz bližine Ptuja, statistike pa pravijo, da se v naši domovini narodi okrog 60 parov enojajčnih dvojčkov na leto. »Smo nekaj posebnega, zato je čudovito, ko se srečamo, eni moški, drugi ženske, eni otroci, drugi starejši ... S temi srečanji nameravamo še nadaljevati,« je napovedala Slavica Jureš, V šali je še dodala: -Dvojčki in ptice gredo kar skupaj, saj imajo vsi gnezdo. Obstajajo pa tudi dvojčki, ki imajo priimek ptic, kot npr. Sraka iz Gančan« Le da eni spadajo v človeško vrsto, drugi Slednji bodo kratek čas v lasti prvih, ki jih -------------------------------------P«11 b Jas Babinci, ki leži med Krapjem in Ljutomerom, ima samo 70 hišnih številk, y vendar pa ima za sabo osem ali devet večjih ali manjših prireditev. Prvo - srečanje ljudi s ptičjimi priimki je bilo eno od največjih. Za takšno se je a žačeti pripravljati že veliko prej, kar je namestnik predsednika ^^zacijskega odbora Marjan Kos dobro vedel. Kosovo »gnezdita« skupaj že več desetletij, prihajata pa iz Senešcev pri Veliki Nedelji. Gospa Kosovo se je izkazala tudi z izvrstnim peljem. ^dite Marjana Kosa in Korla Kovača je za Or9an'eV ^obfo razpoloženje poskrbel tudi predsednik odbora Tone Podnar (slednji trije na od leve proti desni, op. p.) Ljudje - ptice p^n junij 200 storili takse Prostovoljno delo na kamboških riževih poljih kmerska televizorju. Zo lažje razumevanje samo primerjava, povezano z diplomsko nalogo. To potovanji Nekaj minut po tem, ko je nežen glas po zvočniku naznanil pristanek, se je izpod meglic prikazala Kambodža. Ob pristanku na letališču Pochentong so se mi uresničile sanje, saj se mi je po več kot dveh letih znova uspelo vrniti v deželo, ki sta jo zaznamovala brutalni režim Rdečih Kmerov in skoraj trideset let trajajoča državljanska vojna. Tokratno potovanje v jugovzhodno Azijo ni bilo turistično, ampak je bilo povezano s šestmesečnim prostovoljnim delom. Na letališču, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Phnom Penh, so me pričakali predstavniki ameriške nevladne organizacije- Progressive United Action Association, Inc. (PUAAI). Zaradi vročine in velike vlažnosti je bila dobrodošlica izrečena na hitro, potem pa so me odpeljali na glavni sedež PUAAI. Phnom Penh ali otok miru, kot so ga imenovali nekateri novinarji med vojno v Vietnamu, se je predstavil v novi podobi. Na ulicah, ki so Še pred kratkim samevale, je danes prometni kaos. Dvigajoči se prah in izpušni plini zastirajo pogled na nepregledne kolone motorjev in avtomobilov, ki povzročajo zamaške na cestah gospodarske in finančne prestolnice Kambodže. Ljudje s podeželja v želji po večjem zaslužku in boljšem življenju dobesedno rinejo v »kamboško meko«. Mnogi med njimi se razočarani, obupani, okradeni in oropani vrnejo v neskončen objem riževih polj, ki v Kambodži prevladujejo. nazorno pokazano, kdo so Rdeči Kmeri in z. nekakšna Po proslavi in uvodnem govoru pred mojimi novimi učenci in vaščani je sledilo Fotografiranje v vseh mogočih pozah, nato pa sem se s profesorji in ravnatelji okrožja Touk Meas udeležil uvodne zabave. Nekaj Časa so me nagovarjali, naj tudi jaz zapojem, vendar mi jih je le uspelo prepričati, da se mi niti približno ne sanja, kaj piše ne pisava podobna kitajskim pismenkam. Po zabavi me je ravnatelj okrožja Tuek Meas odpeljal z motorjem na svoj dom. Med vpžnjo po ozki cesti med riževimi polji mi je ves Čas govoril »ljubim te, ljubim tel« in trobil po cesti, naj vsi vidijo, koga pelje. Prijeti sem ga moral okrog pasu in mu nenehno potrjevati, da ga tudi jaz ljubim. Hrupni dan se je končal s še hrupnejšo nočjo. Spal sem v zgradbi, ki je del pagode (budistični center) in je le nekaj metrov oddaljena od šole Prvo noč sem prespal v družbi treh menihov, ki so neverjetno glasno smrčali. Pridružil se jim je tudi moj varnostnik Rono, ki me je šest mesec spremljal kot senca. Ob prihodu v Kam^ zadnjih dni monsuns e9 hladno vreme sa SP plohe. Pokrajina je N । vaščani so vsako rjl' ki so pomemben 1^^ stalnica na kamb Narasle vode so _ zločin nad lastnim prebivalstvom. Film ni potešil moje radovednosti in od tod verjetno izvira moje zanimanje za kamboško preteklost. Slovenija je majhna država, kjer je vse politično in ekonomsko dogajanje osredotočeno na Evropo, zato je bilo skorajda nemogoče dobiti knjige ali druge pisne vire, ki bi mi pomagali pri pisanju diplomske naloge. Moje prvo potovanje v Kambodžo je bilo torej Njihovo smrčanje je prekinila glasna jutranja verska glasba, ki zveni podobno kot otroško razbijanje po posodi. Na mojo srečo so se menihi po dveh dneh preselili v sosednjo zgradbo, jutranja verska glasba pa se je ponavljala le vsake tri tedne. Novo jutro v Kambodži je postreglo z novimi presenečenji. Začel sem spoznavati, kakšna je življenje na kamboškem podeželju, kjer ni elektrike in tekoče vode. Kruto za mestnega fanta. prelomnica v mojem življenju, saj sem spoznal, da obstajajo na tem malem svetu še druge kulture in drugi ljudje. Trenutne razmere (brezposelnost) so me prisilile, da sem začel razmišljati in iskati svojo prihodnost »prek meja«. Moje zadnje potovanje v jugovzhodno Azijo ni bilo turistično, ampak je bilo povezano s šestmesečnim prostovoljnim delom. S pomočjo ameriške nevladne organizacije Progressive United Action Association, Inc. (PUAAI) mi je uspelo uresničiti željo, da bi pomagal ljudem, ki za nasmejanimi obrazi skrivajo temno preteklost. --- __ Po prespani noči na glavnem sedežu ( vse dogajalo bliskovito. Moja kamboška 2?®* . začela s prihodom v vas, kjer sem bil prosu” angleščine in računalništva. Pot se je nekdfl® Monsunsko vreme, ki se je začelo umik*111 novembru, je poplavilo ceste, ki so P° švicarskemu siru. . ( Vojaški spopadi in vsakoletne monsunske P°P' dobesedno uničile kamboško cestno Zame se je začelo novo življenje v svetu, ki je tuj, • drugačen, neznan. Maj prihod je razveselil slehernega vaščana in veliko se jih [e od veselja tudi napilo. Zabava pa ni potekala le ob spremljavi pijače. V Kambodži je treba za dobro razpoloženje poskrbeti tudi z glasno kmersko glasbo ali karaokami. so speljane med n ponekod J P-vih nekaj dni ko pa je sonce p'e-sunske oblake, |e 1 voda iz ribnika * I ° kasneje lahko pranje posode, [ vedno uporabljali vo Odločitev, ki sem jo sprejel že pred leti, da naredim nekaj koristnega za ljudi, ki potrebujejo tujo pomoč in znanje, me je prisilila, da sem sprejel »ponujene« razmere. Sem Matjaž Korenjak in živim v Cernelavcih pri Murski Soboti. Pred dvema letoma sem diplomiral na Fakulteti za družbene vede z diplomsko nalogo Revolucionarno nasilje Rdečih Kmerov: Demokratična Kampučija 1975-1979. Zakaj bi nekoga, ki je tako daleč vstran, zanimala Kambodža? Na to vprašanje naletim zelo pogosto, vendar natančnega odgovora ne vem. Vem pa, da sem prvič slišal za Rdeče Kmere, ko sem si pred leti ogledal film Polja smrti. V filmu namreč ni Tong Le ang I pin junij 2004 MlKK-o darovali ipak tudi z priporočilo petnajst let Učenci skupno število pa se v Kambodži pa ni 1 * pod žarkov računalništvom. V vas sem pripeljal računalnik, ki so mi ga na Med 18.00 in 19.00 sem imel večerjo. bilo povezano le z angleščino, am| so prihajali v šolo tudi iz okoliških vasi, njihovo je ustavilo pri sto dvajset. Moje prostovoljno delo “Mr ”□ VQu se ^^j zgodaj zjutraj. Prebujal sem se s ' ^čeh kikirikali med peto in šesto uro zjutraj. Včasih so ' ki pred nepridipravi varujejo hiše in živino Okrog z 'varnostnikom odpravil do hiše, kjer sem imel zajtrk, a^anizr.ciju (PUAAi) je poskrbela za mojo varnost in Takoj po zajtrku, ob osmih, sem imel pouk z menihi in mladimi, ki si iz finančnih ali drugih razlogov ne morejo privoščiti šolanja. Popoldne, po kosilu, sem imel še tri ure angleščine z otroki, starimi med šest in Na svetu obstaja nepisano pravilo, ki pravi: ko je najlepše, se je treba posloviti. To se je zgodilo tudi meni. Kmalu po novem letu se je končala moja kamboška avantura. Na vprašanje domačinov, kdaj se bom znova vrnil, je sledil odgovor: »Kambodža je moja ljubezen na prvi pogled in upam, da se bom v prihodnosti se vrnil v njeno naročje.« Okrog 21.00 pa sem se odpravil v pagodo, kjer me je Čakala postelja. Kljub monotonemu podeželskemu življenju mi ni bilo nikoli dolgčas, saj sem imel druge obveznosti, ki so bile povezane z življenjem na vasi. V zadnjem tednu oktobra in v začetku novembra so v pagodah, ki jih ima skoraj vsaka vas, festivali. Trajajo dva dni, začnejo pa se zvečer z glasno glasbo, nekateri na njih veliko kockajo, večina ljudi pa se sprehaja in opazuje dogajanje, najpogumnejši in najbolj pijani tudi zaplešejo. Naslednji dan se festival nadaljuje zgodaj zjutraj, ko vaščani prinesejo v pagodo hrano in pogostijo menihe. Ko menihi opravijo svoje poslanstvo, se za mizo usedejo še vsi drugi. Ko je riž varno pospravljen v zavetje hiš, se začne obdobje porok. Te popestrijo življenje domačinov v sušnem obdobju. Obdobje porok traja precej dolgo, saj se začne nekje ob koncu januarja in traja vse do sredine aprila. Zelo pogost pojav so poroke med sosedi ali pa celo med bratrancem in sestrično v drugem kolenu. Se danes se v veliko primerih zgodi, da se za poroko dogovorijo starši mladoporočencev, zato tudi ni čudno, da se veliko parov po nekaj mesecih ali letih loči. Poroko je predvsem pomembna za dekle, saj mora v zakon vstopiti kot devica. Hkrati se tudi zaveda, do bo morala moževo ljubezen deliti z ljubicami in prostitutkami. Poročni obred traja ves dan in že zgodaj zjutraj sosede pomagajo družinama, ki prirejala poroko, pri pripravi hrane za svate. /^I minul kredo zamenjal z orodjem ^oje ( 3 vendar sem bil ves čas bo i P°*° recej moram, da je delo pod žgočim sonc $ Načini kar dobro znajdejo. Svoje šestmesečno bivanje v Kambodži sem končal no najlepši možen način. Za mano sta bili že »slovensko« in kitajsko novo leto 13. aprila ob 17.28 pa sem z gostitelji vstopil še v kmersko novo leto, ki je najpomembnejši praznik v Kambodži, saj se otroci in sorodniki vrnejo na dom staršev. Središče dogajanja ob novem letu se preseli v pagodo, kjer zvečer skoraj vsa vas pleše v ritmu glasbe pa tudi ljubitelji gledaliških predstav pridejo na svoj račun. Preden se je lotila kuhe, me je vedno vprašala, kateri jedilnik sem izbral za ta dan. Nato je čez nekaj minut izginila v oblaku prahu, ki se je dvigal za motorjem, namenjena na bližnjo tržnico. ^Pečji festival ' ;hn<»n Penhu. ^1 festival m ^®saške ekipe iz tekmujejo ’^^0. Zbrana > ^mbodže, °9ajanje na „i '*'oram priznati, da sem imel odlično ’jn - ' "'k0*' r"sem bi’lačen‘ N°s,o'g'ia P° ^m^da so moji ^^amboške podeželske hrane sla me pnsthh. da so mo| °'1 pominjali na domačo pogrnjeno mizo. r'Ža .J' lovilo za £ .r'5 in fenu. ~ otok miru p^n junij 2004 obstaja, da društvo (še) ne lahko sprostite. Boljše počutje Jurij Zauneker se pr' zag0^ rejsan ne bi!« sprehodom po parku globoko vdihnete in Staša Pavlovič & Maja Prettner Verjetno ste mislili, da superbabice ne obstajajo, a mi smo v objektiv ujeli prav to. Pokazala je neverjetno zanimanje in dokazala, da je precej gibčna. V nasprotju z vsesplošno naglico drugih se gospe m pravnic mudilo in hotela je izvedeti čim več. S Stašo sva se v tem času že popolnoma potopili v svet chi gonga, zato nama ni bilo težko ugoditi njeni želji Najbolj nasmejana in zares prava »superbabi«! poduhovi sanja Kakor kikwtrelka je nase privabijtUa zitrvno energijo in se nama sramežljiv sme h hala. V ozadju paws pogiodi že streljali prvi opazovalci. Aja, skrita kamera je ...»ja ... hmm!« , Občutek, da je ljudem z lepo Ik besedo tako hitro mogoče polepšati H dan. naju je gnal dalfo. Mlado ■ dekle |e bil rv , ki '•j ■ Sl »6^° tUdi StarŠ1 mal° V*™" Str°eostjo. Ce bodo v šoli dobri ' ■ ' fotografom Juretom ^budila med našimi Pl povPrašala, kako " naUepše zadnje ure ‘Mj I s v ■■ s Nina, Maja, Sanja in Suzana: »Sole je za nas že konec, vse je zaključeno in sedaj je čas da lahko žuriramo. Gremo ven in se dobro imamo. Dobra družba, razne fore m to je to,« so povedale prijateljice, ki so se v parku na klopi zbrale iz različnih šol, ljutomerske gimnazije, zdravstvene iz Rakičana in tretje osnovne šole. V Ljutomeru ni tako zabavno, ker je tam manj ljudi in se porazgubijo. Zato se raje dobivamo v soboškem parku, na eni od klopi. »Kar se alkohola tiče pri žuran/u mladih, je pač tako, da malo mora biti,* smo lahko slišali. »So pa tudi taki, ki pretiravajo. Vsako leto jih vsaj nekaj morajo odpeljati na pumpanje. Kdaj pa kdaj pa se tudi stepejo med seboj. Ponavadi fantje pa tudi dekleta. V parku se imamo vedno dobro, toda slovo ne bo težko, saj se tudi med počitnicami veliko vidimo in družimo. Dobra družba, Karmen Roudi, 2. letnik Gimnazije Murska Sobota: li; s Než Mlade telovadke z mentorico Skoraj vse predmete imamo zaključene, zato je v šoli zadnji teden zelo dobro. Vmes gledamo tudi televizijo. Sedaj je veliko bolj zanimivo kot takrat, ko imamo pouk. Samo najbrž ne bi bilo dobro, če bi tak tempo trajal vse leto, saj se potem ne bi nič naučili. Tisti, ki nimajo zaključenih očeh, si jih še popravljajo in se še mučijo, nam pa je že dobro. Mi smo z eno nogo že na počitnicah in na morju. Česa posebnega ne pripravljamo za naslednji teden, ko bo zaključek, verjetno pa bomo nekje v parku. Prinesemo čips, fantje pa poskrbijo Še za drugo. Malo bomo ostali, da se poslovimo, potem pa bomo šli vsak na svoj konec. Letos bo še posebno težko iti narazen, saj smo zelo povezani. Mislim, da se bomo zelo pogrešali. Čeprav nas je večina iz Sobote in okolice in se tudi srečamo, to ni isto, kot če smo vsak dan skupaj. Xer Renato Felkar, 3. letnik, Srednja zdravstvena šola: Jaz sem med tistimi, ki se moramo v teh zadnjih dneh še malo učiti in si popraviti ocene. Na žalost bom imel enega popravnega, to ni ravno najbolj razveseljivo, ampak je boljše kot lani. Zaradi tega me tudi doma bolj težko pustijo ven. Vsako leto si pravim, da se bom letos učil od začetka, vendar tega nikoli ne uresničim. Bom prihodnje leto poskusil. Kar se zaključka tiče, pa Še ne vemo kako bo. Če bi razrednik morda kaj pripomogel, bi bilo drugače. Zdaj pa bo vsak po svoje, zato še ne vemo, kam vse bomo šli. Večinoma se mladi iz vseh šol zbirajo v parku in vsi gremo tja, kjer jih je največ. Nimamo pa kakšnih posebnih nalog, kaj naj kdo prinese. Vsak prinese, kar pač ima. Potem to popijemo, pojemo in gremo. Nekateri gredo hitro domov, drugi ostanejo, kot jih straši pustijo. Če smo pridni, včasih tudi do 4. ali 5. ure zjutraj. Najraje imajo vaje na tleh Konec junija, ko prihaja k nam poletje in ko mladi že snujejo načrte, kako preživeti počitnice, kam na morje, v hribe ali kopališče, se ne končuje samo šolsko leto, ampak tudi vse druge aktivnosti, s katerimi so se ukvarjali že od septembra. Tako so tudi deklice Društva za športno rekreacijo Murska Sobota iz sekcije za orodno gimnastiko svojim staršem predstavile svoj trud in znanje, ki so ga vlagale že od septembra v izvedbo številnih zahtevnih vaj orodne gimnastike. Gimnastika je ena od športnih panog, s katero lahko mnogostransko vplivamo na človeka. Pomemben je njen vpliv na človekov gibalni razvoj, od posameznika zahteva samodisciplino, vztrajnost in smisel za delo v skupini. Pomembno vpliva na človekove gibalne sposobnosti, še posebej na koordinacijo gibanja telesa, moč in gibljivost. Z vsemi prvinami pomembno vplivamo na koordinacijo gibanja vsega telesa, predvsem na orientacijo v prostoru in usklajenost gibov ob glasbeni spremljavi. Osem deklic, starih od šest do devet let, je pridno vadilo dvakrat tedensko po eno uro v telovadnici Partizana. Učijo se vaj iz A-programa Gimnastične zveze Slovenije za cicibane, ki so po besedah njihove mentorice Milice Menart za njihovo starost zelo zahtevne: »Vadijo na preskoku, na bradlji delajo različne elemente, na visoki gredi pa vadijo hojo in različne skoke. Seveda imamo tudi vajo z glasbo na tleh, ki jim najbolj ustreza. Moram reči, da deklice rade prihajajo na vaje Dve sta že tekmovali, druge pa bodo lahko začele tekmovati, ko bodo dopolnile osem let (zaradi starostne omejitve lahko začnejo tekmovati šele, ko dopolnijo osem let, op. p) Da bi dosegali večje rezultate, nimamo možnosti. Naša vadba je časovno omejena na eno uro, kar je premalo. Drugod imajo tudi stacionarno orodje, pri nas tega ni Kakorkoli že, jeseni bomo spet začele s treningi Na žalost samo deklice, ker nimamo trenerja za težke elemente Občasno smo hodili na treninge v Studence in Ruše v gimnastično šolo, vendar je to naporno, predvsem za otroke.■■ Vaša čustvai David! Ko te srečam, se počutim, kot da letim, in sem vsa zasanjana. Ne morem pozabiti tvojih temnih oči in tvojih dišečih las, ko se sklanjaš k meni. Tako prijazen si vedno in vljuden, tako drugačen od vseh fantov, ki jih jxanam. Želim si biti v tvoji bližini in te poslušati, ko razlagaš in pripoveduješ kar koli, pa naj bo to o prazgodovini ali tvojih dogodivščinah s kolegi. Vseeno mi je, tvoj glas je tako bezajoč in prijeten. Le ti tega ne opaziš, ko te gledam in se ti nasmehnem. Tudi ti mi kdaj pa kdaj vrneš nasmeh in takrat sem vsa blažena. Všeč si mi, David, samo jaz ti- tega ne upam povedati. Melani Vaše pesmi Dolga je še noč Dolga je še noč, zato ne odhajaj proč, ne, nočem ostati tu. tu v tvojem jopiču. Počakaj, da bova videla zoro, občutila na telesu roso in slišala prvi ptičji spev, korakov najinih odmev. Ostani in primi me za roko, naj še enkrat občutim to srečo in nesrečo ukradeno, ne govon, da je vse izgubljeno. Dolga je še noč, posebej če jočeš za- nekom, ki nudil tvojim iluzijam je dom in hrano duši, ki v solzah se duši. Sonja Nič nisem pisala Ne vem, zakaj tako dolgo nič nisem napisala, nobene pesmi in niti verza nisem skovala. Morda pa izdati nisem hotela, kaj moje srce teži in po čem hrepeni, kaj ne upa si na glas povedati. Ves ta čas sem le molčala. Še v mislih rim nisem kovala, a sedaj je prišel tisti usodni dan, ko lahko spet svoja čustva dam na plan. Malena »Tou se splača« Delimo vstopnice za Radolfija Resda je vreme v teh dneh precej skopo s svojimi temperaturami, zato pa prihaja v naše konce nekaj vročih ritmov. V soboto, 3. julija, bo nastopil na letališču v M. Soboti hrvaški zvezdnik Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. Vstopnice so v preprodaji po 1200 tolarjev, na-dan koncerta pa bodo po 1600 tolarjev. Bralke in bralci Vestnika jih lahko dobite tudi zastonj. Pred vami pa so težke naloge; zato vam ponujamo kar trt. Izberite tisto, ki vam najbolj usireza: 1. Napišite nam, od kod prihaja Davor Radolfi? 2. Napišite nam, katera skladba vam je najbolj všeč? 3. Pošljite nam kakšno svojo skladbo z ljubezensko vsebino? Odgovor pošljite na dopisnici, v pismu, po elektronski pošti ali kako drugače na naš naslov: Na sceni, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Med prispelo pošto bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli po dve vstopnici. Vašo pošto pričakujemo do 23. junija. Pa ne pozabite svojega naslova. Vanja Poljanec p^n junij 2004 Zgodba z naslovnice ona .d Mladi Antun na preži v Gorskem Kotarj Idilično otroštvo V Ljutomer Lani s pajdašem ob trofeji v Prlekijo, kjer je ostal, čeprav je do prvega pravega smučišča dve uri vožnje. namreč omogoča, da se otresemo strahu Pr-ki /e mučil že naše daljne prednike. mi iz različnih držav, gre precejšen del časa za pisanje: pisanje predlogov raziskav za financiranje, pisanje prijav za opazovalni čas na teleskopih in s sateliti, pisanje poročil, pisanje člankov, dopisovanje prek e-pošte s sodelavci itd. Širša javnost se astronomov običajno spomni le ob posebnih dogodkih, kot sta bila na primer pred kratkim prehod Venere čez Sončevo ploskev in predaja namenu novega teleskopa na Observatoriju na Golovcu v Ljubljani. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju priča izrednemu razvoju profesionalne in amaterske astronomije. Število študentov astronomije na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je več kot podeseterilo, mnogi med njimi nadaljujejo študij tudi v tujini, dobili smo v uporabo nov moderen teleskop, raziskovalna astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko pa uspešno sodeluje pri mnogih in raznovrstnih mednarodnih projektih. Med drugimi tudi pri misiji GAIA, ki bo po načrtih Evropske vesoljske agencije poletela v vesolje okrog leta 2010- '12 in bo z izredno natančnostjo premerila celotno Rimsko cesto, ki je naš dom v vesolju. Osebno se kot del te Tako je pred tridesetimi leti razmišljal mladi doktor Antun Raspor, doma iz Delnic v Gorskem Kotarju, ko je po mnogih brezuspešnih poskusih le dobil službo v Sloveniji, v Ljutomeru. Vedel je, kje je Slovenija, kje pa je Ljutomer, se mu ni niti sanjalo. Po splošni predstavi o deželi si ga je zamislil kot idiličen kraj med prijaznimi zasneženimi hribi, raj za smučarje. Tako kot njegove Delnice. S sposojenim stričevim avtom se je pripeljal Krnica). Njihov prispevek pri obveščanju i astronomskega znanja širši javnosti je t širjenje znanja in razumevanja naravnih Medicino je Tone dve leti študiral na Reki, diplomiral je v Zagrebu. Potem spet staž na Reki, kamor se je iz svojih Delnic vozil z avtobusom, za katerega si je denar sposojal od očeta. »Ni šlo drugače, študentskega posojila ni bilo več, službo pa je bilo težko dobiti. Veliko prošenj sem napisal, pa ni bilo želenega odgovora, dokler od prijatelja, dr. Sokoliča, nisem zvedel, da nekje v Sloveniji potrebujejo zdravnike Niti za hip nisem omahoval Sicer so me namesto smučišč pozdravili vinorodni griči, kar pa se je zelo hitro izkazalo kot dobro m prijazno.« Začetek v zdravstvenem domu v Ljutomeru ni bil ravno tak, saj so bili ljudje nezaupljivi. »Ni čudno« pripoveduje dr. Raspor. »Fluktuacija v zdravniških krogih je bila izredno velika. Prišli so in odhajali, komaj se je pacient na enega navadil, ga je zamenjal drugi. Jaz sem ostal in si zato hitro pridobil zaupanje « Po štirih letih so mlademu zdravniku potrdili specializacijo iz ginekologije, ki pa prav zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov ni bila uresničena. Sledita dve leti v »Na otroštvo me vežejo lepi spomini« pripoveduje. »Čeprav je bila pri hiši samo očetova plača, nismo ničesar pogrešali Mama je bila doma, z nami, poklanjala nam je ves svoj čas in ljubezen Ni mi bilo treba iti v vrtec, zbujal sem se ob ptičjem petju in zvenu sosedovega kovaškega kladiva. Okoliški gozdovi so bili polni bogastva, ki je marsikdaj napolnilo naše želodčke. Ded in oče sta mi razkrivala skrivnosti lova, ta ljubezen me spremlja še danes. Hiša je bila polna smeha in petja, zato je bilo samo po sebi umevno, da se v glasbeni šoli naučim igrati harmoniko. Vse, kar me razveseljuje danes, me je že takrat, pravzaprav lahko rečem, da so mi bile številne ljubezni položene v zibelko « V Delnicah ni Tone pogrešal ničesar, razen malo več sonca. »Ne boste verjeli, v Delnicah je slabega vremena več kot 180 dni na leto - ah dežuje ali sneži. Morda sem si prav zaradi tega zaželel iti na morje, v pomorsko šolo. Vendar, žal ali na srečo, kakor se vzame, so mi jo zaradi nekoliko slabšega vida odsvetovali. Tako sem se odločil za gimnazijo in kasneje medicino.« Dr. Andreja Gomboc, astronomka, Ljubljana HI« nep:^\. Nebo in zvezde je bil naslov knjige, ki so mi jo v najstniških letih podarili starši. Spomnim se. da sem vsak večer prebrala po eno poglavje in pred domačo hišo v Krogu spoznavala ozvezdja ter se zmeraj bolj čudila in navduševala nad skrivnostmi vesolja. Ob vpisu na fakulteto se mi je zdela ideja, da bi sl »z gledanjem zvezd služila kruh« preveč utopična, zato sem se odločila za fiziko, študij astronomije pa izbrala dodatno »iz lastne zabave«. Od takrat do danes sem spoznala, da od »gledanja zvezd« živi na svetu kar nekaj ljudi in da je biti astronom zelo zanimiv, lep, a včasih tudi precej naporen poklic. Večina ljudi sl zgodovinsko« predstavlja astronome kot sanjače, ki vsako jasno noč opazujejo zvezdice skozi svoj teleskop. Ta predstava pa je zelo daleč od realnosti. Predvsem astronomi nismo sanjači, ampak je astronomija znanstvena veda, ki stoji na trdnih fizikalnih zakonih. Ker se ukvarja z vprašanji, ki so v mnogih pogledih na meji človeškega znanja, je odprta za drzne, originalne, revolucionarne ideje, teorije in metode meritev, a se obenem krvavo zaveda, kako nujno je ves čas razločevati med neizpodbitno potrjenimi dejstvi in nepreverjenimi umovanji. Astronomi danes tudi nismo kakšni posebni ponočnjaki - večino svojega dela opravimo podnevi in prebedimo (v astronomske namene) kvečjemu nekaj deset noči na leto. Ljudi običajno na/boli razočara dejstvo, da ob astronomskih opazovanjih skorajda nikoli ne gledamo naravnost skozi teleskop. Nekoč so slike, ki jih daje teleskop, posneli na fotografske plošče, danes jih posnamemo s CCD-detektorji na računalnik, kjer jih nato ustrezno obdelamo in analiziramo. Še ena napačna predstava o delu sodobnih znanstvenikov vključno z astronomi je. in sicer da večino delovnega časa raziskujejo, opazujejo, merijo, računajo itd. Po vtisu, ki sem ga dobila y_pogovorih s številnimi astrono- Jadranje - sprostitev Ob dobrem glasu in harmoniki še kontrabas. skupine poleg določanja načina, kako bo o' hitrosti vrtenja zvezd, ukvarjam tudi simuliranjem padanja zvezd v masivne črne _ središčih galaksij. S sodelavci na Astrophystcs Institute v Liverpoolu v Angliji, ki sem jih tP01 ■ vj podoktorskega študija, pa sodelujem pri optičnih dvojnikov izbruhov sevanja gama ■ robotskim teleskopom Liverpool, ki stoji na otoku La Palma. ,, , V obdobju zadnjih desetih let se je astronomi^ približala tudi mnogim radovednežem ■ to astronomije kot izbirnega predmeta t izhajanjem astronomske revije Špika ter nostmi astronomskih krožkov na šolah l astronomskih društev (lep primer je tudi P’ ’ Iz Gorskega Kotarj a na ljutomerska smučišča junij 2004 BDHK41 ®oški 51 50 vsak petek zvečer vse do druge svetovne vojne Židje hiteli v svojo sinagogo, dnevnih' Pre^ sobotnim obredom pred to zgradbo zbirali ter med sabo klepetali o Murski vsakovrstnih novicah. Židovska cerkev, imenovana sinagoga, je stala v v Lendavski ulici, na kraju, kjer je danes tako imenovani židovski blok. Sobočki zidov j* e pred svojo cerkvijo bndaviko ulico so Židje »WI pH, j kdlMi, ust' P srepa s konjsko vj> • ir.nn celo v kočijah ’ ogoslužne daritve in h^nje ^jnoteteJičnemu bo-■■■ n opravljali tudi v ijuiraj, saj je to teden-5 'judovski praznik, dela ^'‘i Jur vsakega verni- iitil božji postavi, se do počasti saba t ju-cooto, ki se prične v ‘r '- -er in koncanasled ^’i ut motnem zahodu. in gogi sta bila ra-Mrit s kiltom, to je bel b vzorcem, in kan- ju * svojo hebrejsko ’-»■ vnašal opoj v pred-Obranega ljudstva ‘ >uobi ikih so z radostjo ^rili iranju iz Tore, knji- ge postave, iz katere je bral ra bin, ženske in otroci, fantje do trinajstega leta starosti, pa so le vestno poslušali in opazen vali potek dogajanja z balkona, imenovanega tudi galerija. Tega je imela skorajda vsaka sinagoga, tudi lendav ska, beltinska pa je bila pri tem izjema Po besedah starejših Soben čanov naj bi imeli Židje v Murski Soboti svoje obrede že v prvi polovici 19. stoletja, in sicer v Kučanovi hiši v današnji Zvezni ulici, to je med današnjo novo knjižnico in trgovsko hišo. Nekaj pred letom 1860 je grof Szapary podaril izraelitski skupnosti zemljišče ob Lendavski ulici, kjer je bila kmalu pozidana prva soboška sinagoga. Toda . > - in v M ohranjati sein^an 7, 30 Podobne’26 nraQv da najraje I ritomer Povedati Pa kakšniljudje rc'-r1|l,,.OTCih.KakolepoieGoricK . nese. SE S?' ZTn,W eden’ ZmaSv1Ohezen do belih str- ^Ti ’1 lu t^dlm. Dru ZI nas tudi Iju - ■ &evii- , ^rvPrlekjitm.vendur je znano, zadnji ' smucarjL TUdi pri jadranju, soncu, ie 561X1 ‘‘ Jne slabe delniške ^S srce________________________________-7 7 h ,/ 'n 1, , h' av,, da precej močnega m _stavi|O v ' ^rehno. da sc e življenje spe P tiva ^cerr.e takšne, po katerih letoko b ktto Bl,J doma’ 56 dim več pomislih- ' . ‘’■’ ' to ! ' th Zjutraj noče vdelu,v • Mv življvnr seveda, . “’f < j v družb najdrazjih. Se p J ■ "r karima^r^^ s na hribčku bl’^u -u svišča "tofv','11'lamem smučišča na Poh 11 rodna Hrvaško.- R. Ficko 7; ‘J/ fzraekta imahaz A U R ASZO MBATBQL zaradi naraščajočega judovskega prebivalstva je postala že v začetku 20. stoletja premajhna in so se dogovarjali za novo sinagogo, tako da so že leta 1907 v mesecu maju, v času murskosoboškega rabina Kissa, ob prisotnosti drugih rabinov, kantorjev' ter druge judovske duhovščine in inteligence položili kamen za novogradnjo. Načrt za gradnjo sinagoge je narisal najpomembnejši madžarski judovski arhitekt Lipot Baum horn. Ta je bil študent Odona Lechnerja, znanega kot očeta madžarskega umetnostnega sloga art dekor, ki je narisal načrte kar za štiriindvajset sinagog na Madžarskem, vključno s sinagogo v Murski Soboti. Zidarska dela za gradnjo sinagoge in rabinariata (stavba, v kateri je stanoval rabin kantor in v kateri so bile še učilnice za verouk), je prevzel Bela Bereny, zidarski mojster iz Keszthelya na Madžarskem. Nadzornik gradnje pa je bil Sobočan Lajos Wolfarth. Otvoritev te veličastne, v romanskem stilu grajene sinagoge je bila deževnega 31 avgusta 1908. Takrat se je na slovesnosti zbralo veliko Židov iz bližnje in daljne okolice. Na otvoritvi sta bila tudi evangeličanski pastor in katoliški duhovnik. Sinagoga je bila na zunaj kot imeniten ogromen orientalski objekt v neomavrskem slogu, od znotraj pa kot sakralna, s kristalnimi lestenci in s šte- vilnimi menorami ter s pisanim okenskim steklom okrašen tempelj, imenovan vz-hodnica. Le kako je morala biti ta izraelitska skulptura po letu 1945 porušena, ko pa je preživela nacizem, ki je bil njen največji rušitelj? Nacizma pa ni preživela večina vernikov, ki so se v njej zbirali. Ti so bili v njej zaprti na usodno noč 26. aprila 1944 (pred šestdesetimi leti), naslednjega dne pa so jih deportirali v s strahom izgovarjam Autsch-witz. Kot je zadnji soboški nad-rabin dr Lazar Roth, znan kot dober govornik, filozof in kritik, pred kruto smrtjo v plinski celici pel poslednji pesmi Smo se pokazali na volitvaj, kak nan je za nouvo Evropo. Po volilnoj udelzbi smo bilij skoro zagnji. Sefele so modruvali zakoj so Udje nej šli na volitve. Ka je prej bilou slabo vrejme. Ges pa mijslin, ka se liden ^adko svira za slovenske poslance v evropskon palrlamenti pa za njuve ti gezere eurof na mejsec. Velki gvinaš je pa grato glavni slovenski čebelar pa amaterski orgličar Lojze Peterle. No pa nika, de njin fajn tan spilo f pauzi pa de njin med talo. Mlejko nan pa tak prejk teče že f Sloveniji kak bi radi cejno doj vdarili. Pa se začajo napovedi kak ta nan v evrospkoj uniji med pa mlejko tekla v istino obračati. Pouleg Kučanovega foruma 21 pa smo še eno modrijo v Sloveniji doubili. Kak kontra Kučanovin starin rdečin direk-toran si je Janša fku-kper zbobno Zbor za republiko. Mejšani je te zbor. Poleg JanŠovi jurišnikof, seje tan znajšo do zaj najmenje pokoren član LDS-a, naš ti ti zvunešnji minister Dimitrij Rupel. Kak se je on ta znajšo samo on zna. Mogoče je še izda čemeren, ka so njemi njegovi Idsesovci ne j dali diplomatske akademije delati. Pa si zaj znankar mijsli če prestopin pa jo mogouče li dobin. Tak smo f toj slovenskoj politiki kak pri fuzbali. Lejko bi uvedli pomladni pagesenski prestopni rok. Samo kelko je meni znano je sigdar za se krijf trener. Fuzbaleri za velke pejneze labdo tirajo gor pa doj po igrišči, pa špilajo pri tisti što da več. Politiki pa (gvušno Šenki) po svojon trdnon prepričanji stoupijo f tisto stranko štera jih s svojin programon najbole prepriča. Bar tak san sige mislo ka bi naj bilou. Kak dugo pa ka de te zbor popejvo mo še culi. Ati je pravo ka je v eno gvušen. Partizanski pesmi nede pouleg. Edino če si »Na juriš" predelajo. Švedski kralj je prlšo gledat deželico na sončni strani Alp. Tak je se lipou pri nas. Meni je samo nej jasno, kak je Drnovšek tak rano začo s te j mi kralami pa kraticami. Bivši Kabalat Shabat in Ose Shalom ter molil bogu Jahveju Shema Izrael, tako je tudi propadla kultura Abrahamovega rodu pri nas in skorajda po vsej Evropi, kjer je ne obnavlja mladi rod zidovskih vernikov Roth je bil v Auschwitzu usmrčen ze tri leta prej kot večina zidov iz Prekmurja. Vsem tem, ki so bili, gradili, s svojo kulturo, čeprav brez Jezusa, zaradi česar so bili večkrat tudi zatirani pred ljudmi druge veroizpovedi, dali pečat Soboti in nazadnje umrli, izrekam v imenu mlade judovske generacije toda raba, kar pomeni hvala lepa. ^*7 Bojan Zadravec predsednik , naš »zemljak«, je s ten začo zadnji pou leta kak je predsednik bil. Še kamele je odo jahat. Mogouče parna v rokavi kaksega aduta. Pouleg Foruma pa Zbora mogouče dobimo še kakšo trečo taborniško oragnizacijo. Pri nas je se mogouče. Ljubezen s sosednjof Hrvaško f pa je nainok gratal brezmejna. Slovenija s srcem in dušo podpira vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Zmejs se malo za hec pa štukajo za piranski zaliv. Pa smo toga že vajeni. Vmojoj maloj glavi pa si misjlin, kaše Ju za drujgo nejde, kak ka Evropska unija še dale šče meti granico doj na jug. Pa na Jadran se nesmi pozabiti. Ta še izda radi odijo potomci arijske rase. So nam pa naš ministerski predsednik gospod Rop prejšnji keden cejlo vrtnarijo podarili. Z njegovi ust je prišla izjava, ka de leta 2013, Slovenija prehitela najbolj razvite države Evropske Unije. No jasno je ka do jeseni volitve, samo zakoj si je pa glij nesrečno 13 -tko zbral pa ne ven. Ka mo li še se čuti letos? Falabougi, mij deca idemo na počitnice, pa tej naši glavni tuj. Znankar do prejk sindikata šli f kakše razpadnjene bungalove na Bahame pa Maldive. Ka do v meri premislili s ken do nas krmili septembra. Pouleg sej tej strank pa zborof pa forumofz atijon že en lejpi čas brodiva, ka bi napravila nouvo stranko. MRDA de se zvala. Tou je kratica Mlada Revolucionarna Demokratična Akcija Ati je pravo, ka de lejko član sakši šteri se strinja z imenon stranke, pa tou še aktivno dela. Naš politični program pa deka mo te ka so zaj pri kopanji vo MRDA - li, Rupla ati nede zval, čiglij je gvušen ka bi fčasi bil za tou, ka se nan pridruži. V našoj stranki de se popej-valo, geto pa pilou. Pa še si sami plačamo. V izogib napačnemu razumevanju kratice! * mrda - miganje, (ritmično premikanje. Slovenci vseh dežel, MRDAjte se. junij 2004 Priprava novega računalnika Ste kupili nov računalnik in imate vse svoje pomembne podatke in programe na starem računalniku? Vedno, ko kupimo novi računalnik, smo v enaki situaciji, da moramo spraviti vse svoje stvari s starega na novega. Premik podatkov, nastavitev in aplikacije na novi računalnik je lahko zelo težavno delo. Postavlja se seveda vprašanje, kako se ga lotiti. Najprej moramo postaviti nov računalnik blizu starega. Če imamo možnost, priklopimo oba računalnika v omrežje Novi računalnik potrebuje za priklop v omrežje svoje omrežno ime, ki mora biti drugačno, vsaj začasno. Druga možnost povezave je prek paralelnega kabla Povezava bo v tem primeru precej počasnejša, vendar lahko pustimo celotno zadevo teči tudi čez noč Ko sta računalnika povezana, se moramo odločiti za tehniko premika. Win- j Svet digitalnih tehnologi] dowsi XP imajo v ta namen vgrajeno funkcijo, imenovano »Files and Settings Transfer Wizard«, ki to nalogo dobro opravi, vendar ne podpira povezave prek paralelnega kabla. V tem primeru je rešitev lahko program Move Me podjetja Spear it Software, ki je namenjen ravno kopiranju prek kabla. Ima še to prednost, da poleg podatkov in nastavitev prenese tudi programe. Je pa treba uporabo programa plačati (20 dolarjev za posamezni premik) Vaš stari računalnik verjetno nima windowrsov XP, zato ne boste mogli uporabiti omenjene funkcije Rešitev je, da namestite windowse XP na novi računalnik in od tam zaženete funkcijo. Sama funkcija omogoča tudi, da se podatke prenese na disketo ali CD in se jo tako lahko zažene tudi s starega računalnika. Že omenjena slabost te funkcije je dejstvo, da moramo sami ponovno namestiti vse programe na novem računalniku. Lahko nam pa sestavi seznam programov, ki še manjkajo na novem računalniku. Za uporabo programa Move Me ga je treba namestiti na obeh računalnikih Če bo šlo vse po sreči, kar se pri premikih sistema ne dogaja vedno, bodo vsi programi uspešno nameščeni na nov računalnik. Obe orodji sta dokaj enostavni za uporabo in uporabnika na intuitiven način vodita skozi celoten postopek. Pred uporabo je dobro zapreti vse druge programe m biti pripravljen na izmenično uporabo enega in drugega računalnika med pos topkom. Ob kopiranju pa je potrebna tudi precejšnja potrpežljivost. Po končanem premiku lahko začnemo uporabljati nov računalnik za vsakodnevna opravila, stari računalnik pa je dobro imeti še nekaj časav pripravljenosti. To je koristno, če ugotovimo, da se kakšna datoteka ni prenesla ali da je prišlo do kakšne druge napake med procesom kopiranja. Šele ko smo zares prepričani, da je na novem računalniku res vse tako, kot želimo, lahko star računalnik odstranimo V primeru, da na računalniku ni bilo pomembnih podatkov, je odločitev za premik na nov računalnik enostavna. V nasprotnem primeru pa je pomemben še en korak Če se bomo računalnika znebili (prodali, podarili...), je dobro, da zbrišemo z njega vse podatke. Ker so nekateri podatki lahko zaupni in osebni in ne želimo, da jih vidijo drugi, jih moramo LCž ■ pravilno zbrisati. Vsak malo bolj podkovan računalničar bo znal povedati, da ko nekaj zbrišete z diska, tega dejansko ne odstranite, le v evidenci datotečnega sistema več ne obstaja. Za fizično brisanje z diska pa obstajajo programi, ki zbrišejo (in prepišejo) dele diska, kjer so datoteke, namenjene za odstranitev. Med temi so 12Ghosts Shredder, Eraser, Secure Clean in drugi. V tem primeru je nemogoče, da bi kdorkoli lahko našel vsebino prvotne datoteke. Orodja za premik podatkov med sistemi nam lahko precej olajšajo delo. Vsak, ki je že kdaj dobil nov računalnik in je moral celotno zadevo postavljati na noge ponovno od samega začetka, ve, koliko dela in živcev je potrebno, da je na novem računalniku res vse tako, kot smo imeli na starem. Želim vam lahko le še čim manj sivih las ob nameščanju vašega novega računalnika. Mag. Matej Gomboši INGVER raste v tropskih krajih. Znanstvene raziskave so pokazale, da krepi imunski sistem, preprečuje vrtoglavico in nastajanje čira na želodcu, lajša revmatične bolečine, preprečuje nastajanje holesterola, tumorjev (posebej raka kože). V kombinaciji s česnom je učinkovit pri zmanjšanju sladkorja in maščob v krvi. Pomaga pri jutranjih slabostih, posebej slabosti povzročenih s kemoterapijo. CHILL Znanstvene raziskave so pokazale, da so biološki učinki različni in še vedno ni dokaza o njegovi neškodljivosti. Nekatere raziskave kažejo, da Chili zavira rast rakastih tvorb in pomaga pn hitrem prebavljanju hrane. Druge trdijo, da prispeva k nastanku tumorja na debelem črevesju, želodcu in jetrom Prekomerno uživanje chilija pa naj bi povzročalo poškodbe sluznice prebavnih organov in preprečevalo resorbiranje hranljivih sestavin v krvi. Vsebuje veliko vitamina C. KURKLTMA Raste v južnih predelih Azije Znanstvene raziskave so pokazale, da kurkuma krepi imunski sistem, znižuje holesterol, pomaga pri celjenju ran, preprečuje nastanek čira na želodcu. V ljudski medicini jo uporabljajo proti ugrizu kobre, pri ženskah pa proti prekomerni poraščenosti. Z našega štedilnika Branko Časar Gobov kapučino Sestavine: 120 g jurčkov, 120 g lisičk, 120 g pora, 100 g masla, 30 g česna, 300 g toasta, sol, por, šopek peteršilja, 20 cl sladke smetane, 4 jajca Priprava Gobe očistimo in pod hladno vodo splahnemo. Por narežemo na kolobarje Maslo v ponvi segrejemo, na njem posteklenimo narezan por ter začinimo s soljo in poprom. Dodamo poljubno narezane gobe in jih počasi pražimo, da iz njih izhlapi odvečna tekočina, nato dodamo še sesekljan česen za aromo. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in odstavimo z grelne plošče. Nato si pripravimo štiri skodelice, v katere naložimo pripravljene gobe. Na gobe položimo toast v obliki modelov, ki ga zalijemo s sorazmernim deležem sladke smetane in pokrijemo z jajcem, pečenim na oko. Vse skupaj postavimo v pečico in pečemo 10 minut pri 180 °C. Pečene takoj postrežemo. Rožmarinovo nabodalo Sestavine: 600 g svinjskega fileja, 4 vejice rožmarina, sol, poper, olje za pečenje Priprava Svinjske fileje narežemo na dva centimetra debele rezine, ki jih solimo in popramo. Rožmarinovim vejicam odstranimo lističe na spodnjem olesenelem delu Steblo z vršičkom uporabimo za nabodalo. Meso nabodemo in na šibkem odprtem ognju zlato rumeno zapečemo Pečeno takoj postrežemo. Kruhov cmok z bučkami Sestavine: 240 g belega kruha, 3 cl bučnega olja, 180 g bučk, 40 g čebule, 15 cl mleka, sol, poper, 3 jajca, bučno olje za premaz, bučno olje za pečenje Priprava En dan star beli kruh narežemo na kocke. Bučno olje segrejemo in na njem posteklenimo na kocke narezano čebulo, ki jo zalijemo z mlekom in dobro prevremo Narezane kruhove kocke prelijemo s pripravkom, solimo m popramo Premešamo, dodamo na kocke narezane bučke in jajca. Vse skupaj rahlo premešamo. Pustimo počivati 10 minut. Nato vzamemo alu folijo, premažemo z oljem m nanjo preložimo kruhovo maso, zvijemo v cmok, krajce dobro stisnemo in 30 minut kuhamo v vodni kopeli Odvijemo in cmok narežemo na tri centimetre ki jih v ponvi na razgretem olju P°A' Stročji fižol s paradižnika^— Sestavine: 240 g svežega stročje^ 40 g česna, 80 g masla, 160 g -3y češnjevca, sol, majaron, bazi^'IV potrebi Priprava Maslo v kozici segrejemo, douu-in očiščen stročji fižol, malo fl, po potrebi zalijemo m do P01' ‘ "ijOr„ dušimo. Nato dodamo česen m ■ *.,... Dušimo do treh četrtin, na10^"’:j paradižnik češnjevec in vse -■ " dušimo. Po potrebi zalivamo Pri 1 potresemo s sesekljano bazilik«- Torta z jajčnim likerje!!!—- -< Sestavine: 5 jajc, 80 g masla, korja, 1 zav. vanilin sladkati11- ' ribane čokolade, 200 g mletih W 2 cl jajčnega likerja, pol zav. Pe ,. d praška, 20 cl rastlinske smetar ' jajčnega likerja Pr3Prava Maslo penasto umešamo, o menjake, vanilin sladkor 10 sladkorja. Mešamo tako dolgo, ■ -in se sladkor popolnoma ra* in sladkor razmešan, dodamo '■ deljne s pecilnim praškom, 2 likerja in naribano čokola pomešamo. Beljake s konjem stepemo v trd sneg, k ... {h vmešamo v mandljevo maso :• pravljeno maso napolnimo PG' pomokan tortni model. pečici 45 do 50 minut pri 1?5 L ‘ ohladimo. Ob straneh jo PrPstalo^ četrtino stepene smetane, tano pa gosto nabrizgamo 15 torte V sredino tega roba v jajčnega likerja, da lepo r^z damo za 30 minut na hladno Začimbe kot zdravilo Vpliv na zdravje nekaterih nam manj znanih začimb, delno povzemam iz knjige »Začini i zdravljen avtorja Saše Radiča. Tako: velja ■'1 ■iK* KARDAMON Domovina kardamona je srednja Indija. Pomaga pri izločanju želodčne kisline, preprečuje krče in ima protivnetno delovanje. V ljudski medicini • ,Alir rodizijaka. pl;.' ' KORIJANDER: Prihaja iz ,.,-u raziskave kažejo, da preprečuje n>^ na debelem črevesju in da ima mo' . ■ pr^P in antioksidantno delovanje b*3, nastajanje spermatozoidov. Ob omenjenih vzhodnjaških zaC tudi na našem tržišču, ne sm«1*1 prav tako zdravilne začimbe in i'rj timijan, rožmarin, bazilika. bHg ? žajbelj, idr, ki jih poznamo in 'V , v l',|J gojimo jih sami - če ne na vrtu, okenskih policah. Jedi, zacinjene s pravo mero z* ju' ne bodo dale samo piko na u pripeljale do boljšega zdravja 111 dišale bodo lepo. junij 2004 USTNIK o Bese^e -----Pen--- Ramena Ramena pomenijo moč, silo, posebej moška. Konstitucija ženskih ramen je dosti nežnejša, zato so f osemdesetih letih prejšnjega stoletja prevladovala oblačila, ki so poudarjala ta del telesa. Ženske so svojo enakopravnost hotele pokazati na način, ki je bil takrat v modi malone zapovedan. ' ^edruea„ ženske »zbor. ' le mogoče kazati . , ‘ 1 'b ' se je : J* t0 ni nemoKOcimi Ramet1 ramen ^ku poljubno ln zakrivamo. %.’? ™ba “ * r^-. ' Poslovni nor ■ . hajvecji vročini ln maiič so ’Majo . mh lin»)> ki pou-^oko 0vnaPakah > Oi ^^^»šče neko ■ VkDe ^’^st, par. Ko - ...^ »šoe lepoto v '.,L !-n"Hi Zadrge in ' N„JCdrr dodatki ved ^ratj6 krasii° °bla tunu Pa ornogočajo kc»toialr^ Spo-Svu86 On soraz-- , ■J|-z.n|Q zgodovino, %a' K° Vetn°, da so se z gumbi 1 % v srednjem "':'damoda H H,,* . ■.5i c nazaj in se T? " r " načinov ^iti ha nov m svež videz, in to celo bolj, kot se zavedamo. Takrat, ko se pogledamo v novi obleki v ogledalo in vemo le to, da nas nekaj moti, je pomembno razmisliti tudi o raz merju barv, o različnih spodnjih in zgornjih delih oblačil, predvsem pa o tem, kakšno je celotno sožitje oblačil z našim telesom. Včasih je rešitev, če pou darimo samo določen del telesa tako, da nas pogled v ogledalu prijetno preseneti. Če nam široka ramena pov zroča jo težave pri oblačenju, je dobro razmisliti o temnejših barvah oprijetih majic, bluz in šalcr ter o svetlejših in širših spodnjih delih Izrezi naj ne bodo horizontalni, ampak na V in U. Tudi modni dodatki v obliki brošk in drugega nakita lahko privlačijo pogled na mesta, kjer si ga sami želimo. Tatjana Kalamar Morales & Sl jih p®1,111 Postavljajo vpliva na naš Največ kofeina užijemo s pitjem kave, pravega čaja, kole in kakava. Je dramilo za umsko in telesno dejavnost, ker spodbudi osrednji živčni sestav. V jetrih ga presnavljajo encimi družine citokrom P450, še posebno izoencim CYP1A2, zato kofein medsebojno deluje z mnogimi zdravili. Presnovljen se lažje izloči iz telesa, zato vsa zdravila, ki zavrejo jetrno presnovo kofeina, zadržijo kofein v telesu. Njegova raven v krvi je tedaj ob enakem odmerku večja. Na srečo ima kofein velik terapevtski razpon in večina zdravilskih interakcij, ki zadržijo kofein v krvi, ni klinično pomembnih. Seveda pa se lahko spremeni tudi učinek drugega zdravila v kombinaciji. Zdravila in kofein - tehtanje podrobnosti Kofein in drugi ksantini Običajno so neugodni ko-feinski učinki šibki Denimo, človeka, ki je popil preveč kave, pesti glavobol, postane živčen in nemiren ter ga tare nespečnost. . Takšne nevšečnosti se pojavijo mnogo prej, preden bi se mogli zaradi čezmernega odmerka razviti nevarni mišični krči in krčenja ter motnje v srčnem ritmu (aritmije) Nasprotno ima sorodni teofilin (zdravilo za lajšanje dihanja) ozek terapevtični razpon in preseneti s toksičnostjo brez predhodnega blagega opozorila Toksični učinki sorodnih učinkovin se seštevajo, zato ima lahko bolnik, ki se zdravi s teofilinom, resne težave po pitju čezmernih kofeinskih napitkov. Nevarnost je še večja, če bolnik jemlje še kakšna druga zdravila, ki zadržujejo kofein v krvi, in ce je nedavno opustil 'kajenje in ni prilagodil teo-filinskega odmerka Vsi ksan-tini, sem spadata kofein in teofilin, stopnjujejo izgubo kalija (hipokaliemija), ki jo povzročijo nekateri diuretiki. Kofein in zaviralniki beta Zaviralniki adrenergičnih receptorjev beta upočasnijo srčni utrip, znižajo krvni tlak in omogočijo zadostno oskrbo kisika v srčni mišici. Terapevtsko ugodni učinki se uporabijo za zdravljenje angine pektoris in hipertenzije Pri kadilcih so zavrti, zato se ti morajo zdraviti z višjim odmer- Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Zdravilni vodni tokovi v Pomurju h * -9 toliko banalnih napak pri določanju točk? TfJV ku * h' nekaj. Tudi ta, da samozvani rar' v* "^vladajo teorije radiestezije, ki nas uči, ^^bja ruha in ima valovno dolžino 0,5 njSo Približajo valovni dolžini 50 cm in , b,!,, previsoka ah prenizka, spodbujajo lastno |h '''' pozitivno deluje na telo. Vsa "u rjusvojo druSa valovanja, ki odstopajo od tega, Pojav ^^o in valovno dolžino celicam. To ^Pos)^^ 'hterferenc ter povzroči nenormalno 1 P' daljšem času bolezen celice. Telo 'J1 ‘‘hj,,.' 'la m ne počuti dobro Čez čas bo Težko je na pamet govoriti o vzrokih. Dejstvo je, da so meritve napačne. Problem ni v tem, kako sposobni so bili merilci. Problem je v tem, da jim bolni ljudje zaupajo In kaj moramo vedeti, ko stojimo na energetskih točkah? ZDRAVILNI VODNI TOKOVI V POMURJU Zdravilni vodni tokovi v Pomurju (vir: Štefan Titan) kom zdravila. Kofein okrni zdravilne učinke mnogo manj, kot to stori tobačni dim. A večji odmerki kofeinskih napitkov, posebno še skupaj s kajenjem, niso skladni s tovrstnim zdravljenjem Kofein in alkohol Mnogi prisegajo na kofein kot priročno sredstvo za streznitev Prikupno, a žal napačno mnenje je spočel gospod J M Walsh. Ta Američan je daljnega leta 1894 v besedilu o kavi zapisat »Nic ni boljšega zoper pijanost kakor močna, sveže pripravljena črna kava, popita brez sladkorja ali mleka < Raziskave, narejene slabih sto let pozneje na velikem številu prostovoljcev, so pokazale, da kofein nima moči, izboljšati psihomotorne sposobnosti, ki jih je alkohol oslabil. Še več, v teh okoliščinah zmanjša preudarnost in povz-,roči nenadno zaspanost Dob ronameren ukrep postane nevaren, ko se odloči voziti ali upravljati stroje domnevno tre zen, a v resnici utrujen človek. memo pitje kave zmanjša raven litija v krvi, opustitev pitja jo zveča. Psihiatrični bolniki, ki ne pijejo kave, imajo prednost pred tistimi, ki jo pijejo, ker se lahko zdravijo z manjšimi odmerki tega zdravila. Opustitev pitja kave brez zdravniškega nadzora pa ni priporočljiva iz dveh razlogov. Odtegnitev kofeina lahko povzroči glavobol in utrujenost, ki poslabšata afek-tivne in shizofrene psihotične motnje, poleg tega postane koncentracija ob neprilagojenem odmerku litija v krvi toksična. Nasprotno pa kofein pomembno zveča krvno raven antipsihotika klozapina. Ob vodeni terapiji ni težav. Pri zdravljenju z visokimi odmerki zdravila, in če se v kratkem času popije preveč kave, pa nastopijo težave z več stranskimi učinki Kofein in pomirjevala Kofein zmanjša učinke ben-zodiazepinskih pomirjeval in uspaval Ne ve se, ali jim nasprotuje na mestu delovanja ali pospeši njihovo izločanje iz telesa Vsekakor ni dobro piti kave zvečer, ker lahko kljub uspavalom onemogoči dober sen. Koristna je zjutraj, če odpravi omotičnost in meni talno počasnost po uspavali!) Sorodni aminofilin se iz enakega razloga ujx>rablja za prebujanje po anesteziji z ben-zodiazepini Drugo Kofein in odvajanje od alkohola ■ 1 11 se St' Oavljince, vrtoglavico, težje dihanje . 1,11 pojavijo močni glavoboli, slabost, l dj*0rtl°drifc 11' ki smo jih držali nad točko, se Y'-.j, ' pa ! Z4*10, k'-^u postane lisasta, žile na zunanji ,,poj Kdor predolgo vztraja na teh ^čne slabosti, padavice in celo v ■■ : negativno sevanje, močnejša je ' , Predlagam ekstremno previdnost. '" , ' : i' • - so lahko tudi drugje, kot npr. 'l'rus; ^Iji po določenih rezultatih (merilec / 1 tistem rezuftate si želi), neizkušenosti, vplivu r‘ hitr^ 1 »beri (ker merilec ni zadosti samo britev drugih, ker se boji avtoritete)... Če smo na akupunkturni zemeljski točki, ki naj bi bila zdravilna za človeka, bomo čutili prijetno toploto in umirjenost. Dlani moramo držati pred sabo, obrnjene navzdol, prsti naj so rahlo upognjeni. Ko jih čez čas pogledamo, bodo prijetno rdeče barve. Vendar naj vas opozorim, da tudi točke, ki so na termalnih mineralnih pretokih, niso zdravilne, ampak delujejo blagodejno Dajejo nam občutek prijetnega počutja, povečajo življenjsko energijo, ki pa se, žal, čez čas izniči. Za konec bi poskušal apelirati na vas, drage bralke in bralci, da vsi skupaj pustimo Zemlji, da živi svoje življenje, in je ne uničujmo. Dajmo ji zadihati s polnimi pljuči in ne izkoriščajmo njene energije, s katero se sama vzdržuje Odrekanje alkoholu naredi bolnike razdražljive, nespeče in plahe, kofein j>a te simptome okrepi. Ker zdravljeni alkoholiki radi segajo po kavi, obstaja tveganje, da se bodo od kofeina vznemirjeni vrnili v pomirjujoč alkoholni objem. Nevarnost je večja, če se odvajajo od alkohola s pomočjo zdravila disulfiram, ki zveča kofeinsko raven v krvi. Zato naj ne pijejo preveč kave Brezkofeinska kava in čaj sta primernejša. Kofein in antipsihotiki Pri pivcih kave je zahtevnejše zdravljenje psihoz z litijevim karbonatom. Cez- Zadrževalniki kofeina v telesu so v najrazličnejših skupinah zdravil. Neugodni kofeinski stranski učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z antidepresivom fluvoksa-minom, toksični pa pri zdravljenju psoriaze z metoksale-nom. Peroralna kontracepcija in hormonska terapija ne vplivata klinično pomembno na kofeinske učinke. A večji in podaljšan učinek kofeina naredi nekatere ženske nemirne in jim poslabša sen. Nasprotno antiepileptično zdravilo fenitoin zveča jetrno presnovo kofeina in zmanjša kofeinski učinek. Medsebojni vpliv z drugimi zdravili je lahko tudi koristen. Kot sestavina kombiniranih zdravil zoper bolečine - skupaj z aspirinom, kodeinom in paracetamolom - kofein okrepi analgetični učinek. S kofein-skim testom pa ugotovijo zvečano dejavnost jetrnih encimov, ki jo povzročijo nekatera zdravila in bolezenska stanja. mag. farm. junij 2004 p^n 44 0 Nagradna križanka Od 24. VI do 29. VII HOROSKOP^ AVTOR; ŠTRFAJ4 HAKNN1AJC NAČRTOVALEC VOIAŠK1H OPEKAČU NASPROTJE PRAV? C G SLOVENSKI IGRALEC (STANE) RIMSKI 8OG UUBEZNI angleški PISATELJ DEFOE FOND * ‘ > STRAH PRED 1AVWM NASTOPOM 1 PLOŠČATA * L MORSKA RIBA . i -. - O0RI - -c - OBZIDAN POMOL IZ PRIPOVEDNA PESNITEV ŽILA ARHT-KT DEŽELA NA OBEH AMERIŠKA MEVŽA, ZJDU KAMNITA GMOTA DOVODNICA MIHEVC STRANEH PIREMEJEV (LINDA) TEPČEK EVGEN CAR PREBIVALEC haSe DRŽAVR aBKTtCN* PTICA, ALK LESEN HODNIK NA ALPSKI HIŠI LEVI PRITOK MURE RISO W5C VELEBITOM PEN PRAVOSLAVNI CERKVtNI VLADAR POO TURKI USTAŠKO TABORIŠČE V POSAVINI JNUUAR5K0 MAS EVE * RAMENSKI NAŠITEK ZAČIMB DALMATIN. ŽENSKO IME PRITOK SAVINJE rz VELENJA KRAJ HA HRVAŠKEM PARJENJE srnjad« POMURSKI SHOWMAN (JOŽE) FIALUANSK) PEVEC PAZNIK V ZAPORU KAKOVOST • KROTILEC ŽIVALI MOTNJA, DEFEKT ANTIČNO RAČUNALO METANJE PUŠČIC v tarčo 1ČRALEC BATtS RAJKO LOTRIČ LUKA V BOLGARU DAR ROMAN KONČAR KOSMATENA TKANINA ZA PLAŠČE SLOVANSKI POPOTNIK IN POTOČ RAK (ARNE) DEL CEVOVODA KRAJ OB PRAVI S HE ISLAMSKI BOO KREDITNA KARTICA KAČA VRLJKANKA TELESNA NAPAKA POMURSKA PTVKA SOKRATOV TOŽNIK DESNI PRITOK LABS NA ČEŠKEM 1 SLOVENSKI ALMSKJ REŽISER (JOŽE) KAJNOV BRAT PRILAGAJANJE OKOVU JESENSKI MESEC PRIZNANJE ZA DOBER DOSEŽEK PEN VTŠJNSKA TOČKA 0OLQ LETALSKI NAPAD ION z NEGATIVNIM NABOJEM ’ajraa REPIČ GRŠKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) KHTCBKD BRENKALO INKOVSKI VLADAR dAKA N0V1NAB B AHAČIČ ČETRT? »’MSXI PREBIVALEC IRSKE FRANCOSKA TONE GOGALA KRALJ TERORIST ORGAN IZ. BALETKA STALNA aeSEDHA ZVEZA, FRAZA HRVASKJ PARLAMENT davščina HČJ KRALJ* DANAJA IZ GRŠKE MITOLOGIJE ARABSKO OGRINJALO MESTKA BABICA R ‘ ■ S 1 ■I 1 ANTON USTREZNA. DOPUSTNA KOLIČINA &OD, PLEME 'A-1 '.... 5 S’ S **-A. 1 VEČJA PTICA PEVKA. DROZG ČAS BREZ VOJNE KOSTUMOGRAFINJA VOGELNIK SHR*! * « IGRALKA RIMA ♦ NAZIV / JF TOMAŽ TERČEK LESENA SKLEDA, IZ KATERE JEDO PASTIRJI L J JTELESENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU Pripravlja: Agendi • - Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) (23. IX EHTNICA Odnos so dela bo čedalje resnejši, vi pa boste vedno bolj zahtevni. S kupčijo še malo počakajte. Imeli bodo prepričljive argumente. Vas bodo prepričali9 Odlična finančna priložnost v začetku druge polovice meseca Proti koncu meseca se bo potrdil pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, pa tudi to, da je vesela druščina eno, zanesljivi prijatelj pa povsem nekaj drugega Pazite na vašo kožo. Na glavo si dajte klobuk BIK (21. IV - 21. V.) 22. W Morda je pred vami življenjsko P0™ _, Veliko možnosti je. da boste tvegali m। • usmerih v pravo smer. S časom v’ ^ti gospodarili, z denarjem manj Neka ,, vas rada pridobila - hodite raje P° opazil0' morete se odločiti, vendar tega drug1. $ t» zato se ne izpostavljajte. Nedolžen^^^ postopoma razvil in lahko postane razburljivo. Opazil(a) vas bo. ŠKORPl^ Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 10 Junija - DRUŠTVO DIMEK, BELTINCI Povabilo k reševanju 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Katica Tkalec, Mladinska 4c, 9231 Beltinci 15701603 2. nagrada kuharska knjiga 8oug žegnjaj: Marija Pihler, Bodonci 7a, 9265 Bodonci 3.-7. nagrada VESTNIKOVA MAJICA Erika Kovač, Tešanovci 3a, 9226 M Toplice Lojzka Krpič, Gornji Slaveči 71,9263 Kuzma Angela Marič, Krog, Vodnikova 7, 9000 M Sobota Cvetka M el in. Ormoška 11, 9240 Ljutomer Erika Pišek, Petanjci 63, 9251 Tišina Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 2. julija 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga In ima tudi sicer rvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodirajoč) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Odločitve, ki jih boste sprejeli po občutku, bodo pravilne Pomembni trenutki v odnosu z najdražjo osebo. Prihajajo zapleti, vendar ste na njih navajeni, zato boste tudi v prihodnje verjetno ukrepali po svoje in ne tako, kot bodo pričakovali drugi. Dogodek v začetku ne bo kazal, kako pomemben je, zato bodite pripravljeni Jantar je vaš zaščitnik pred mnogimi boleznimi. Ne razkrivajte svojih načrtov z osebam, ki jih premalo poznate. v - 21 (ZJ. A- Dogodki bodo potekali hitro, vi Pa želeli spremljati in je mogoče 1 ^«51 težav. Verjetno se bo pokazalo, strani Vse bo odločila oseba, o-' bili radi odvisni, vendar vam jun«* treba biti črnogled. Energij0 P začetku meseca boste spretn° , .dali”*1 Obdobje, ko prevelika drznost m ne bosta dali pravega rezultata - Ne prehitevajte! DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) STRELI# (22.XI- Da, da, mogoče je, da boste kmalu zelo za-, ljubljeni »Ona« stran se tudi pripravlja, da bi vam nekaj povedala, vendar se boji, da bi zardela Treba bo narediti majhno inventuro in pregledati dolgove. Če ste komu kaj dolžni, povrnite. Zdravje ni kritično, vendar priporočamo preventivo - redno uporabo medu in čebelarskih izdelkov Tako si boste okrepili živčni in imunski sistem. Energije ne bo primanjkovalo. RAK (22. VI. - 22. VII.) Nekako vam moramo povedati, da ste zadnje čase preveč zaverovani vase. Pustite, da tudi drugi občutijo, kako lepo je biti pomemben. Sicer se pa boste znašli v brezzračnem prostoru, ko boste dojeli, da vsega ne morete narediti sami. Izziv, s katerim se boste spoprijeli, vas bo prisilil v pogumno dejanje Nekdo pričakuje, da boste pravični Drobna pozornost bo dvakrat poplačana. Opravičilo ne bo prepričljivo LEV (23. VIL-22. VIIIJ Trmasti boste, ko bo šlo za vaše želje, in jezni boste, ko ugotovite, da ne gre vse tako kot bi hoteli. V glavnem morate vedeti, da se včasih po daljši poti pride prej kot po bližnjici in na silo Izborili si boste posebno obliko svobode, v kateri boste potem uživali. Velika možnost, da se boste zanemarili Vaše dobrote ne bodo jemali s hvaležnostjo, ampak se bodo delali, da je to nekaj normalnega, zato zadevo dodatno razložite. Rahla zadrega zaradi finančnih težav DEVICA (23.VIII.-22.IX.) Spoznanje in dobra ideja vam bosta pri delu naredila veliko zadovoljstvo, čeprav ne bo vloženega kakšnega posebnega napora Čustvena radost ob koncu tedna in nadaljevanje v začetku tedna, nato draga šola, ki vam bo prinesla pomembno izkušnjo Pri reševanju zapletov ste včasih znali celo uživati. Prisiljeni boste igrati dvojno vlogo, v duši pa boste odločeni Spustite se na tla in začnite reševati. Kar ugodno obdobje, ko boste a zadovoljni s sabo in svojim riR'“-'M/ boste zadrego, čeprav po nepotr ph 11 se boste hitro odločiti, ker p trenutek Na začetku meseca ne financah, nato uživanje Pluton '- J* vaše življenje temeljito spremen-boste pred tem izčrpani in boSte' Privoščite si .dober dopust - tako kot prerojeni. kozoi^ (22. Au- Na razpotju se bo treba odh" ji. -tem možnost večjega usPe , vsakdan Po drugi strani pa 1 da ne boste ostali sami V 7 čutik^^ preti stres. Ob iskanju izhoda ■ g Kasneje se bodo zadeve P°Pr u b ’ ■ julija ne pričakujte veliko- - ' * delovne sposobnosti, morda j Finančna injekcija morda VOD^ (21-1 , ti. Obdobje, ko ni treba pre^i (gge ’ p(F za utrditev pozicije m o ^jrjet1®’ prihodnje Stvari so f"' , r1’ razmišljajte o tem, da bi se - : ■ ^J vas lahko spodmaknejo. P*4 mesec s im drU« morda napetost in prepm ' j,vriz " zapeljati v tvegan posel, '•4 1,. ;i i«-- bo kruha, ker boste finančno ne boste prikrajs <20- Stvari boste hoteli prit* to največji uspeh. h- ■- d' . koristi. Poklicali vas bud’ ’ g^ri" ‘ da boste priča Že nekaj °a . in ste skoraj pozabili- _ -ft* Poiščite družbo! Sicer 0 .^ri . Uživali boste v lahkotnih gjje '1 boste veliko pozitivne m^^gdl trenutno ni do tega, po®* do bližnjih. Izdala ga Podjetje za Lnformiranje.Odgovoriii urednik matičnega časopisa (e Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel I« ------------------------------------------------------- ------junij 2004 Kako je kruta usoda prekinila mlado življenje? .7 Motorna žaga prerezala življenjsko nit majhnega Aleša toliko časa, da bi tokratno zgodbo pospravili v arhiv, kajti vse skupaj se je zgodilo šele pred dobrim a dogodek zaradi preventive v podobnih primerih vabi k obnovitvi. Vsekakor pa zadeva nikoli ne bo šla v d Možino Kraljevih z območja vinorodnih hribčkov nad Gornjo Radgono, ki jim bo ostala vse življenje v ^^^msppininu... ^kot po vsej pomurski regiji, je bito ^«31 tudi HQhotu (dan po petku, 13. pinija . Gornje Radgone veliko taksa* prireditev, družabnih in rabavnin A kljub temu mnogi pridni^ ^7^’niso mirovali, saj so ob svojih žitnih , Pogradih, sadov- A L ./■'D na vrtovih pos- ** 2 okopavanjem in opravili pomagati, ■ svoji prehitri smrti končal 7. razred OŠ Gornja Radgona A usoda )e hotela drugače. Enako kot vsa družina, ki ji m bilo z rožicami postlano, je bil tudi Aleš nadvse priden, delaven in gospodaren. S skupnimi močmi so na vse načine poskušali izboljšati kakovost in donosnost kmetije in zato so vsak tolar vložili v gradnjo ali prenovo \ objektov, nabavo hujno potrebnih strojev ipd. In \ potem, ko so si uredili nove hleve, bi bila na vrsti | tudi ureditev hiše in še marsikaj so imeli v načrtih. osnovnošolske valete in nekaj zadnjih dni šolskega leta je bil njegov sedež v učilnici 7. b-razreda prazen, prav tako pa tudi srca njegovih najbližjih svojcev Izjemno žalostno je bilo dva dni po nesreči, v ponedeljek, 16. junija, na gornjeradgonskem pokopališču, saj bi se tudi kamen razjokal ob pogledu na strte in razjokane svojce, sošolce in vse druge, ki so se poslavljali od malega Aleša. Ob nenadoknadljivi izgubi tistega, kar sta imela najraje, pa sta se starša Cvetka in Anton zahvaljevala so imeli tudi kakš- ▼ .... ’/U^a opravila, kot so __ Popravljanje okrog gospodarstev, žaganje di pri > to nekaj takega se je dogajalo^tudip^ Kraljevih v naselju Ptujska cesta v * l .So^ah. streljaj od Gornje Ra ’ nekaj po 10- ^^dicami. Potem ko so 1 ‘i*. v kateri je izgubil življenj a so 7 . razreda OS Gornja Radg ugotovili, da je Anton ra 16? 1 Al/ * sinovoma Zvonko , Starim 13 let, na krožni J ^Tj? ^tromotor, žagal drva. ga- a pridna trojica ni o n C* koliko pospraviti po dvorišču m pnp veliko drv. t«nrišlo toni primeru nesreča ni počiva a kakršne na tem območju z bko Med delom se je namreč oce da hi bliže nametal večja polena, >* Vključil Zage - »cirkularke«- V tet iz neznanega vzroka, najv 'r^nutne slabosti, nenadoma P ' ku। . ''1 r' ' ht Krožne žage, ki ga je močno j .^uha OčeinbratstahitroPosredo^ hit/'^it skupaj z mamo Cvetk. ■ . . avtomobil in pohiteli so iskat me b -’n p Ja ju fant med prevozom v d J**« Radgoni umrl. In po % ta^rtlažitnamtragicnano«^ ko so se postavili v vlogo Sit, č1"" Cvetke, očeta Antona, brata Z ■ 7X zakatere se ’eČaSj“SHn živi) na t)L '\| Z1na je skromno živela ( _ridno N '*?»■ « pa so )o v žadmib tart i' 'k'.h to povečevali. Cvetka, Alowja Mj?; v Muri V Črešnjevcih, se je odto )' '?1 tradicijo svojih pie ni 56 ie ludi m°Ž AntOnnstalbrez i.. H to je šel v stečaj, zato je nriiož- Potem je prijel na vsako pri®. -.ph _ ^1‘i p« kmetiji je bilo treba tako da je vsak tolar pr^ P^ ,h unko je tudi navdušen «ad nik 'm-. . rRvno Po tragediji končal b 'r/ - . - ■ .-US,'.T.. -<. vg< - •• X j J Poleg zaposlitve v svoji firmi se Ivan ukvarja tudi s kmetovanjem in vinogfa ^0 nameravam opustiti, čeprav skoraj ni zaslužka. Užitek mi je biti v naravi delam na njivah in v vinogradu ter doma pri svinjah. Pred leti sem se tudi 0 -n( < predsetvenik. In ne da bi se hvalil, ne vem, ali lahko tako dobrega kupita v ‘r^