Pofttnlna paviallran«. , Leto I., štev. 43 V Ljubljani, ponedeljek dne ff. oktobra f920. Današnja štev. 1 K* Izhaja ob * zjutraj. Stane celoletno . . 180 E mesečno.......16 • ca zased, ozemlje 300 , za inozemstvo . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it lflj/L Telefon it 72. Upravnlštvoi Sodna ulica št. 6. Telefon št 38. Račun kr. pošt Sek. vada itev. 11.842. V pričakovanju izida koroškega plebiscita. Ponočni skrutinji. Odločilna vloga omah-Ijivcev. Borovlje, 10. oktobra opolnoči. (Izvirno.) Glasovanje je bilo povsod pravočasno zaključeno, ponekod so naši vložili ostre proteste zaradi izvršenih sleparij. Precej zamudno je delo v okrajnih komisijah, kier se vrši skrutinij. V Roža in v Pliberku se je v prvih arah preštelo le nekaj sto glasov. Toč-nejši pregled bo mogoč šele tekom ju-trajšnjega dne. Pokazalo se je, da je portekodi glasovalo več ljudi, nego je bilo po prvotnem pregledu volilcev pričakovati. To je deloma posledica dejstva, da so bili mnogi naknadno vpisani v imeruke upravičencev, in sicer predvsem na podlagi one famozne interpretacije mirovne pogodbe, Id je tako modro zamenjala besedo region s pojmom cone. Ugotovljeno je tudi, da so se danes vršile na raznih krajih s strani Nemcev volilne sleparije. Končno je bilo zlasti v velikovškem okraju precej naših ljudi izreklamiranih. Iz vseh teh razlogov je treba presojati dosedanja, na temelju privatnh opazovanj dognane rezultate s potrebno rezervo. Med našim narodom na Koroškem je samozavestno razpoloženje in globoko prepričanje, da mora pravica zmagati. Udeležba je bila jako velika, računa se, da je dosegla 93 %. Tekom popoldneva so na vso moč pritisnili nemški agitatorji, zlasti v velikovškem okraju na omahljivce, pa tudi naši so bili pridno na poslu. Na naši in na nemški strani vlada prepričanje. da bodo v znatni meri odločevali glasovi omahliivcev. ki se seveda ne dajo dobro pretehtati. Računa se. da se je polovica omahliivcev pridia'a na jugoslovansko, polovica pa na avstrijsko stran. Borovlje. 10. oktobra. Glasovanje se je povsod v coni A zaključilo ob 18. uri. Plebiscitna komisija ie svoj prvotni sklep, da se volilne skrinje po sklepu glasovanja zapečatijo in pošljejo v Celovec izpremenila. Skrutinij se začne ponekod nocoj, ponekod pa šele jutri zjutraj ob osmih na sedežih glasovalnih okrajev. Udeležba je bila nad vse pričakovanje dobra. Glasovalo je okrog 93 %. večinoma že v dopoldanskih urah. Razmerje oddanih glasov še ni mogoče nootoviti. Dan je potekel precej burno. Na glasova'iščih je bilo zelo živahno, toda povsod je vladal naravnost vzoren red, tako da so se člani ententne plebiscitne komisije o tem laskavo izrazili. Pri raznih spopadih je bilo več Slovencev ranjenih. Hladr-"*-, -"-'; naših ljudi se je zahvaliti. da ni prišlo do r*-- ""■ padov in krvnUtra. Navdušenje ie vsod velikansko, dočim so Nemci in nemr»r;i rti. Borovlje, 11. oktobra ob 2. uri zjutraj. V Pliberku ie skrutinij izvršen in akti so zapečateni. O rezidtatu se ni dalo še ničesar izvedeti. Situacijsko poročilo ob 11. uri zvečer. Po poročilih, ki jih je dobilo naše uredništvo od narodnih svetov, Ljubljanskega dopisnega urada ter od svojih posebnih poročevalcev ie glasovalo za Jugoslavijo v okraju: Rožek 62%, Borovlje (severno Drave) 41%, Velikovec 36%, Pli-berk 62%, Železna kapla 79%, Dobrlaves 69%, Borovlje (južno Drave 51%. Po teh kalkulacijah je bilo v celotnem plebiscitnem ozemlju za Jugoslavijo oddanih okoli 18.000 glasov, za Avstrijo pa nekaj čez 17.000 glasov. Za Jugoslavijo oddani glasovi bi znašali po teh — kakor se zatrjuje — pesimističnih poročilih 51 % vseh oddanih glasov. Plebiscitna noč. Pri* četek glasova nia. Borovlje, 10. okt. ob 9. uri zjutraj (Izvir.) Prebivalstvo v plebiscitnem ozemlju nocoj ni spalo. Po selih, vaseh, trgih in mestih je vladalo vso noč živahno vrvenje, po cestah so švigali žarometi dirjajočih avtomobilov, meščan in kmet sta svetila vso noč, gruče so postajale po ulicah in se živo razgovarjale. Po poljih si tu in tam videl skupine pri ognjih peči krompir in kostanj. V gorovju se je bliskalo nekaj kresov. Komaj je odbila polnoč, ko so se proti vasem, v katerih poslujejo občinske volilne komisije, začele pomikati trume ljudi. Naše ljudstvo je prihajalo samozavestno in na obrazih si bral le eno skrb, naivno in vendar ginljivo, da ne zamudimo glasovanja. Prvi je seveda bil mladi svet, ob 3. uri zjutraj so že oblegali volišča, med tem ko so starejši ljudje čakali, da napoči zora. Komaj se je danilo in goste megle so se preganjale po dravski dolini, ko so se ob 7. uri zjutraj odpirala vrata volišč in je pričelo glasovanje. Naval je velik. V vseh občinah, iz katerih so dosedaj prispela prva poročila, se vrši glasovanje mirno in v redu. Tu pa tam poskušajo Nemci z goljufijami, vendar so naši jako budni in pazijo dobro. Tako ie n. pr. v Borovljah predsednik komisije skušal deliti volilcem po en bel in dva zelena listka, očividno v namenu, da jih spravi v zmoto in napravi neveljavnih nekaj naših glasov. Naši so takoj protestirali. Napravljen je bil protokol, v katerem se predsednik opravičuje, da se je zmotil. V bližini volilnih lokalov delujejo agitatorji. Nemška agitacija je danes precej de-primirana in ker so naši fantje poskrbeli za to, da „volkswehrovske" tolpe ne morejo terorizirati, so prišli Nemci ob svoje najjačje agitacijskr sredstvo Naši ljudje stoje trdno kakor skala in njihovo držanie vpliva na omahljivce mnogo jačje nego nemški letaki in nagovori. Ljud i humor prihaja do krasne veljave. V .odgovor na nemške laži o neurejenih razmerah v Jugoslaviji, so si naši kmetie nataknili avstrijske bankovce za klobuke, jih dali v gumbnice in jih lepijo na hišne vogale. Neki hrvatski avtomobil je privozil ves polepljen z avstrijskimi stotaki. Nemci agitirajo z zelenjem. Celo kravo so okrasili z zelenimi venci. V odgovor so naši fantje pripeljali iz okolice občinskega bika, ki ima na gotovih delih telesa napopane zelene cegelce. Napram tem argumentom utone vse nemško kričanje „wahlet griin!" v smehu in šali. Komur stisnejo nemški agitatorji zelene agitacijske letake v roko, ta gotovo že nekaj trenotkov na to čita najnovejšo številko „Hooruka", ki s prav koroškim sarkazmom biča nemške laži in nemško neiskrenost. Na poti na volišče se odigravajo tudi ginljivi prizori. Iz oddaljenih vasi prihajajo starčki, stare ženice in celo bolniki na vozovih, da dajo svoj glas za Jugoslavijo. V neštetih rralih potezah se kaže globoko ukoreninjena ljubezen naroda do njegove svobodne države. Megle se dvigajo, iz okoliških cerkva vabijo zvonovi k nedeljskemu opravilu. Krasen dan se obeta, ž njim pa tudi krasen uspeh. Borovlje, 10. okt. (ob 11.15 predp.) Noč je potekla popolnoma mirno in brez posebnih dogodkov. Red in mir se nikjer kršil. Nemci imajo povelje, da ne smejo izzivati. Mnogi, ki so prišli iz Celovca v cono B, so odšli nazaj. Glasovanje se je pričelo danes ob 7. zjutraj. Na mnogih krajih čakajo glasovalci v dolgih vrstah, da pridejo na vrsto. Vera našega naroda v zmago je-l trdna in neomahljiva. Naši Korošci so povsod veselo razpoloženi. Velikovec. 10. okt. (ob 9. uri predp.) Od vseh strani prihajajo poročila, da so naši ljudje zasedli prvi glasovališča in da je razpoloženje med njimi jako dobro. Posebnih incidentov ni bilo nikjer. Ponekod so nemške volkswehrovce, ki so prišli iz coneB oboroženi in nimajo fr'asova1ne pravice, odstranili. Glasovanje je začelo ob 7. zjutuaj. Glasovanja se udeležuje veliko število upravičencev. Vse se vrši popolnoma tiho brez nikakega šuma. Nemčurske agitatorke hodijo po Velikovcu od hiše do hiše po glasovalce, da jih spremljajo na glasovališče. Velikovec, 10. okt. (Izv.) 2e v najzgodnejših zjutranjih urah so pričeli na go ententa odlagala in zavlačevala razne intervencije, dokler ne bo dala izdatne podpore raznim generalom, ki zbirajo okoli sebe prave ruske elemente v borbi proti boljševizmu. Izzvati revolucijo v Rusiji od znotraj je nemogoče, ker imaio bol*š?viki vse v rokah potom svojih „knmitetov", ki morajo biti v vsakem društvu, vsaki hiši, tovarni kot nekako boljševiško jedro, ki nadzira, vohuni, zatira. Prevrat od znotraj je torej skoro nemogoč. Ententa je pripustila, da se je okoli Rusije konstituiralo nekoliko samostojnih držav, predvsem baltiške države in neodvisna kavkaška republika. Ententani diplomati, ki gledajo danes na te države jako simpatično, pa pozabljajo, da Rusija brez teh teritorijev ne more eksistirati in da tudi nove republike brez Rusije nc bodo mogle živeti. Prej ali slej bo torej pri najmanjem kar najožja federacija teh držav z Rusijo neizogibna. Ako bi ententa, namesto da podpira razne generale, se odločila za zvezo teh republik finske, estonske, lotiške, kavkaz-ke in demokratske republike na daljnem vzhodu, ako bi podpirala ustanovitev zapadno-ukrajinske republike, ki bi sestajala iz prave Ukrajine ia vzhodne Galicije, sklenil bi se okoli bolj-ševiške vlade obroč, ki bi bil ravno tako ruski, kakor je ruska Rusija sama. To bi bil temelj nove Rusije, teren, iz katerega se bi moglo prenesti pokret v boljševiško Rusijo! Ta obroč demo: kratskih ruskih pokrajin zvezan v federativni republiki, bi takoj pristopil k mali ententi; ta nova Rusija bi tvorila z malo entento nepremagljiv in odločujoč faktor v Evropi, onemogočila bi zveze med ruskimi boljševiki in Nemčijo in na ta način garantirala mir vsi Evropi. Ali kakor se vidi, ententa ne razume Slovanov, ona omahuje! Boljševiki, ki so dobili močno pod poro med Turki in ekstremnimi ele menti v Aziji, pripravljajo socijalno revolucijo na vzhodu. Ta revolucija se bo razširila na zapad. ako ne bo ententa v zadnjem momentu cdprla oči' Prosvda. izpopolnjeval. Opažamo med njimi nekatere nadarjene mlade sile, ki bodo sčasoma tvorile temelj našega bodočega slovenskega baleta. Želimo, da bi balet pomenil korak naprej v naši gledališki umetnosti. X Profesor Murko v Pragi. Predsednik Masaryk je imenoval profesorja na lipskem vseučilišču dr. Matijo Murka za profesorja slovanske in jugoslovanske književnosti na češkem vseučilišču v Pragu — Spomenik I. A. Komenskemu. Ves kulturni svet obhaja letos 250 letnico smrti največjega pedagoga vseh časov in narodov, I. A. Komen-skega. V Amsterdamu, glavnem mestu Nizozemske, odkrijejo Komenskemu 15. novembra letos spomenik, katerega temeljni kameni so bili prepeljani iz Moravske, rojstne dežele slavnega pedagoga. Učiteljski kregi zlasti češkoslovaške republike se pripravljajo, da čini sijajneiše proslavijo to čelrttisočletnico. Proslavi je določen teden cd 15. do 22. novembra. Drama: Ponedljek, ll.okt.: Bernhard Shaw: Pygmalicn B. (Ruska predstava) Torek, 12. okt: Zapito. Sreda, 13.okt.: Leonia Andrejev: An-fisa. (Izven, uradniška predstava.) četrtek, 14. okt.: Bernhard Shaw: Pygmalion. A. Petek, 15.okt.: Milan Ogrizovir.: Ha- sanaginica. C Sobota, 16. okt.: Bernhard Shaw: Pyg- »nalion. D. Nedelja, 17.okt: Ivan Cankar: Za na rodov blagor. (Izven.) Opera: Ponedeljek, ll.okt.: Zaprto. Torek, 12.okt.: Gounod: Faust. A. Sreda, 13. okt: Nedbal: Od bajke do bajke. B. Četrtek, 14. okt.: Verdi: Rigoletto. Petek, 15. okt.: Offenbach: Hoffcnan- nove pripovedke. D. Sobota, 16.okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. E Nedelja, 17. okt.: Offenbach: Hoff-mannove pripovedke. (Izven.) — Od bajke do bajke. Nedbalov balet „Od bajke do bajke" je prišel pred 10 leti na oder „Nar. divadla" v Pragi in se je ohranil na repertoarju do danes: igral se je vedno z lepim uspehom. Tudi v Budimpešti je svojčal lepo uspel. Ladislav Ncvak je v baletu združil nekaj čeških bajk v lepo celoto in Oskar Nedbal je preskrbel primerno godbo. Tu se prepletajo češki in poljski motivi, moravski in karpatski odmevi. Babica sedi sredi otrok in pripoveduje: o lepem kraljiču, ki je bil zaklet v povodnega moža in ga je rešila lepa deklica, ki se je ob vodnjaku igrala z žogo ... in o zvitem kro-jačku, ki je prišel v začaran grad in je ugnal vraga v kozji rog . . o trajul-Čid, ki spi dvanajst mesecev in jo vzbudi princ iz daljnje dežele ... in o palčkih, vilah in gozdnih razbojkih. Vse to je svet pravljic, ki nudi mnogo Erilike rezilerju in upravi, da se iz-ažeta. Res, scenerija je bila lepa, kostumi novi, otroci so strmeli z začudenimi očmi v ta lepi svet. Mojster Po-han je dobil lep šopek in par vencev v znak priznanja. Kar se tiče tc?a, da naš balet hitro napreduje, je bilo to priznanje na mestu. Videli smo „Goz-dne vile", „Kraljico lutk", in sedaj še celo „večcmi balet". Balet pa potrebuje temeljite priprave, zato pri tej naglici ni mogle podati onih harmoničnih scen, ki imajo namen pokazati krasoto gibov in gest in buditi estetiČen občutek. Naš baletni material je še mlad, kar vidimo zdaj, so šele začetki. Zato verujemo v napredek. „Od bajke do bajke" bo treba še mnogo izpopc^-ive. V zboru je še malo enotnosti. Tu bo treba prebrati in izbrati. Balet je lepa stvar, zato želimo, da nam nudi res kaj lepega. Vkljub temu moramo priznati, da je sobotna predstava v splošnem dobro uspela in balet „Od bajke do bajke" bo še mnogokrat napolnil hišo. Med tem se bo tudi baletni zbor Pozor rsp v^MSne imejiifce! Mnoga županstva so mnenja, da se smejo že potrjeni volilni imeniki izpopolnjevati uradoma brez sklepov, če se volilci izpustili pomotoma. To mnenje je napačno. Potrjeni volilni imeniki se smejo popravlja'i le v zmislu člena 25. volilnega zakona, to je popravek se mora odrediti s sklepom, kateremu je priključiti dokazilo (javna listina). Sprožijo pa popravo županstva lahko tudi sama. Kot javne listire je smatrati tudi potrdila županstev 3 prilično to vsebino: ..Županstvo v.....potrjuje, da je I. I, do dne 7. septembra 1920. že izpolnil 21. leto in da je pristojen v to občino" — ali »Županstvo v ... .. potrjuje, da je I. I. do dne 7. septembra 1920 že izpoilnil 21. elto, da je po plemenu in jeziku Slovan ter da se je do navedenega dne stalno naselil v tej občini." Županstva naj se teh navodil strogo drže, ker je sicer mogo dela žastonj in in mnogo volilcev ne bi prišlo v ime nike. Politične beležke. -f Balkanska zveza. Pariški ,.Ori-ent IllustrV' je poslal raznim politikom in finančnikom vprašanja o mogočnosti balkanske zveze in dobil razne odgovore, od katerih so najvažnejši sledeči.Urednik „Journala", Leon Macasse, je odgovoril: Kakor jc znano, je bil 19. vek karakterizi-ran kot vek nacionalizma, in v vseh vojnah tega veka je zmagal nacionalizem. Ali v zadnjih desetletjih 19. veka se je pojavil v Evropi internacionalni pokret, ki pa nosi še vedno znake nacionalizma. Po vseh znakih soditi, tudi v nanašnjem veku ne more zmagati internacionalizem. Politika mora vzeti danes popolnoma nove smeri in jaz mislim, da je ključ te politike Carigrad s svojim izrednim zemljepisnim položajem, s svojo pomorsko bazo, s svojimi zvezami do Beograda, Albanije, Egipta, na vzhodu do Tiflisa, a na severu do Moskve. Prva točka, ki jo mora danes sprejeti v svoj program bodoča Zveza narodov, je stvarjenje velike ekonomske baze na vzhodu, katere center bi bil Carigrad. Šele potan, ko se oživoivorijo ti principi, je mogoča močna balkanska konfederacija. — Francoski posla:/3C in referent v odboru zunanjih zadev francoskega parlamenta, Andre Leon, je izjavil: Zadnji dogodki na Balkanu nosijo znak ekonomskih problemov. Do balkanske konfederacije bomo prišli le potom trgovskih pogodb. Ta pot bo našla sicer veliko zaprek v današnji politični konstalaciji balkanskih držav, ali vendar se bo našla skupna pot, ker so vse te države v prvi vrsti poljedelske in ne morejo zadovoljiti svoje industrijske potrebe z lastno industrijo. Zaradi tega bodo te države prisiljene, da se obračajo na zahod in da se na ta način vrši izmenjava med balkanskimi produkti poljedelstva in industrijskimi produkti za-pada. — Urednik „Journala des De-bats", Avgust Gauvain, piše: Jaz sem že veliko razpravljal o raznih projektih balkanske konfederacije, toda vedno sem prišel do zaključka, da je oživotvorjenje balkanske konfederacije danes še jako problematično. Balkanska zveza stavlja svoje -f Razkol v Narodnem klubu. Iz Zagreba poročajo, da so nastala v „Hrvatski zajednici" velika nasprotja. Večina voditeljev je za sporazum s frankovci in Radičem. Proti temu so se uprli mnogi z^jedničarski po- litiki, ki so odločno proti taki kooperaciji, ker bi na ta način mogoče sicer povečali število svojih mandatov, ali v moralnem oziru bi taka kooperacija škodovala ugledu stranke. Kakor se poroča, sta izjavila poslanec dr. Petričič in minister Ivo Kovačevie, da bosta izstopila iz stranke, ako bi se samo poizkušalo začeti s pogajanji med Zajednico ter frankovci in Radičevci. T Komunističen poslanski klub. „Rude Pravo" prinaša vest, da je 17 komunističnih poslancev socialistov osnovalo poseben klub pod imenom ..Scciolistični klub levice". -f Pred tanker atom v Avstriji. Finančni svetnik Emers priobčuje v „Rundsiliau" študije o gospodarskem stanju v Avstriji in dokazuje, da je to stanje nevzdržno, ker vsi državni dohodki ne dosezajo svote, ki bi jo morala država izplačati državnim uslužbencem. V svoji študiji kon~tc-:-a. da ima Avstrija, ki ima komaj svojih šest milijonov prebivalcev, čez 2 milijona državnih Uslužbencev, a kje so - še občinski in drugi zasebni uradniki? Mesto Du«ai. ki 3te:e 1,800.000 prebivalcev, irm V svoji službi 200.000 mestnih uslužbencev, med temi je 57 tisoč uiaduikov,vpokojencev in udov. Po mišljenju dr. Emersa sta dve tretjini teh uslužbencev odveč. Tako je na primer pri tramvaju brezposlenih okoli 50C0 ljudi, ki nimajo nobenega dela vsled zmanjšanega tramvajskega prometa, pri državni policiji na Dunaju je čez 2000 stražnikov nepotrebnih. Dunajska cestna železnica, ki že nekaj let ne vozi, ima v svoji službi še vse nekdanje uslužbence, ki ne vrše nobenega dela, ainoak samo vlečejo plačo. V o-kranih dunajskih bolnicah, ki imajo vseera skupaj 900 postelj, je 750 uslužbencev a poprej jih je zadostovalo 180. V kaznilnici v Mollersdorfu je bilo pred vojno 12 uslužbencev, danes jih je 830. — Taka politika — pravi dr. Emers, ne vodi samo v gospodarski polom, ampak v revolucijo, ker lepega dne država ne bo mogla vec izplačati svojih uslužbencev, ki jih postavi na cesto.a kam to vodi, nas uči zgodovina! , f + Mednarodna finančna konferenca v Bruslju je končala' svoje delo Sprejela je okoli 45 sklepov ki bodo predloženi zvezi narodov. Med njimi se zlasti poudarja otvoritev mednarodnega instituta, ki se bo ba-vil z mednarodnimi krediti m nadzorstvom finančnih operacij, ki jih bo izvrševala ustanova, nadalje otvoritev finančnih sekcij in tajništva pri zvezi narodov ter obnovitev mednarodnih komisij za proučavanje vseli problemov, ki se bodo nanašali na denarno cirkulacijo in kurze. -f- Stambuliski v Londonu. „West-minster Gazeite" od 4. t. m. poroča, da bo prišel Stambuliski v London okoli 10. oktobra. Spremljala ga bosta tehnična strokovnjaka Popov m Karakašev. Nekdanji bolgarski poslanik v Parizu Stančev bo istotako posetil Angleško. Isto vest prinašajo tudi ,.Daily News". 4- Francija proti boliševikom. Po poročilih iz Pariza je sklenila francoska vlada, da z ozirom na boljše-viške poizkuse, izzvati revolucijo v Aziji, kar najizdatneje podpira zmagovalno akcijo generala \Vrangla. Tudi m deška vlada je pristala na predlog francoske vlade, da pošlje svojo armado v južno Rusijo. Najprej odidejo Wranglu na pomoč francoske in angleške okupacijske čete, ki so danes v Turški. V Carigrad so že prispeli parniki. ki bodo te čete prepeljali v pristanišče ob črnem morju. Ako bo potrebno, pošlje Francija še nadaljnje transporte. V angleških in francoskih političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo Wranglu posrečilo zlomiti boljševizem in prerediti Rusijo. -f Mala ententa. Nd poti skozi Pariz v London se je rumunski minister zunanjih zadev Take Jonescu raz-govarjal z urednikom „Intransegen-ta" ter rekel: Poudarjam, da je ideja male entente v moralnem oziru zmagala. Sporazum med Rumunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo je gotov, tudi Poljska se nam pridruži, kakor hitro bo sklenjen mir z Rusijo. Francoska vlada je našo entento pozdravila jako simpatično, a prepričan sem, da bom tudi v Londonu našel isto razumevanje potrebe male entente. Pet mladih in možnih držav bo tvorilo najmočnejši faktor v srednji in vzhodni Evropi, naša zveza bo segala od Sredozemskega morja do Baltiškega morja. Mi gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost, ker vemo, da bomo našli med zavezniki močne opore. Naš program je v prvi vrsti garancija miru in točna izvedba vseh mirovnih pogodb od, strani BBodrešena domovino. a Kako se v Trstu vzbuja vest varnostne straže. Povsod v Evropi je navada, da varnostna oblast poseže vmes. če nastane kak prepir, ter da prepir-ljivce razpodi in krivce aretira. V Trstu pa je vse drugače. Te dni je tolpa razgrajačev naskočila cestno železnico ter pretepala uslužbence. Varnostna straža se za to ni zmenila. Posledica tega in cidenta je stavka, s katero hočejo usluž benci prisiliti javno stražo, da vrši svojo dolžnost. Ali bo pomagalo? a Dramatični krožek v Ajdovščini je zopet oživljen. Tudi dvorana je popolnoma prenovljena; oder je delo tamkajšnje mizarske zadruge. Otvoritvena predstava se vrši dne 16. t. m. Uprizori se burka »Španska muha". a Učne knjige za slovenske ljudske šole. Odbor za spisovanje uilnih knjig je vsem vodstvom slovenskih ljudskih šol zasedenega ozemlja glede uvedbe starih predelanih Widrovih in Josin-Oanglovih učnih knjig, naznanil, dabo-do te knjige v najkrajšem času potrjene. Upati je, da Lodo knj>? dofiskane sredi mesen novembra. Za sedaj je potrjena le Bandeljeva ,.Zgodovina Italije". Mali in veliki katekizem izideta koncem oktobra, zgodbe in čemivčeve računice pa koncem novembra. Ljubljana, 10. oktobra. * Ljubljansko narodno občinstvo o-pazarjamo na sprevod pokojnega Z. Biljana danes ob pol treh popoldne iz mrtvašnice na kolodvor. Pokojni je izgubil svoje mlado življenje, ko je požrtvovalne hitel svojim koroškim bratom na pomoč. Izkažimo mu zadnjo čast! * Vse avtomobiliste in športnike pozivamo, da se udeleže sprevoda ponesrečenega zagrebškega avtomobilista g. BiHana v ponedeljek ob pol 3 uri popoldne iz mrtvašnice na kolodvor. G. Bilian se je prvi v Zagrebu odzval, da poj de na Koroško v pomoč Narodnemu svetu in je organiziral tamkaj odhod še ostalih avtomobili-stov, na potu ga je pa zadela tragična usoda. Počastimo ga na zadnji poti! Športna zveza. — je potrebno pojasnilo, dat so zaradi tega, ker je prekoračen numerus klausus, izgledi za povoljno rešitev prošenj glede vpisa na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu zelo slabi. V Inomostu je vpis sploh izključen, v Gradcu pa so zelo težavne razmere zaradi prehrane. * Zadnji dan jugoslovanskega profesorskega kongresa. 9. t. m. so razpravljali o zboljšanju pouka na ta način, da bi dajalo smernice profesorsko društvo kot najbolj kompe-tenten činitelj. Razpravljalo se je tudi o vprašanju zgradbe profesorskega doma. Kongres je pooblastil odbor profesorskega društva, naj osnuje ustanovni fond za ta dom ter zahteva od ministrstva za prosveto podpore v to svrlio. Dom bi služil v prvi vrsti profesorskim sirotam. Odbor se je nadalje pooblastil, naj zahteva, da se doklade in plače profesorjev izenačijo po vsej državi. Kongres je obsodil postopanje vlade v vprašanju glede člena 15. volilnega zakona za konstituanto (pasivna volilna pravica). Končno je predsednik dr. Markovič naznanil, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, ako bodo profesorji v Hrvatski pristopili v edinstveno organizacijo, v nasprotnem primeru pa se bo vršil v Ljubljani. Končno se je tudi sklenilo, da se od ministrstva za prosveto zahteva, naj se profesorja dr. Markovič in Trebinjac postavita ali pred sodišče, ali pa naj se jima vrneta službeni mesti, s katerih sta bila odstranjena zaradi svojega komunističnega prepričanja in glasovanja. * Hrvatski časnikarji Scotasu Via-torju. Ravnokar je dovršen album, kateri bodo hrvatski časnikarji poklonili Scotusu Viatoiju, kakor so to sklenili o priliki njegovega boravka v Zagrebu. Album obsega vse, kar se je v zagrebških listih tačas pisalo o njem in njegovem delovanju. Izdelan je po načrtu grafičarja Gjuriča, a platnice so izvedene v usnju in okrašen? z bogato v usnff vrezano ornamentiko. Piva stran obsega naslednjo posveto: „Ve-likom prijatelju Jugoslavena Scotusu Viatoru, koji im je u teškim časovima borbe za slobodu i samostalnost od = Bistvo bruseljske konference. Od vseh vprašanj, ki se obravnavajo na bruseljski finančni konferenci, je najvažnejše vprašanje organizacije mednarodnega kredita. V tej velevaž-ni stvari je bil podan en sam do vseh podrobnosti izdelan projekt, ki ga je konferenci predložil belgijski ministrski predsednik Delacrois. Glavne misli so sledeče: Ustanovi se internacionalna emisijska banka na mednarodni podlagi pod vodstvom mešanega direktorija, Id bo izdajalo ob-restljive obligacije, za katere bi jamčile vse udeležene države. Od banke izdani boni bi služili posameznim državam za nakup sirovin in cerealij in drugih za obnovo gospodarstva potrebnih sredstev. Za izdane obli- in javna dela", katerega sedež je v Parizu. = Cene življenskih potrebščin. Po statistiki pariškega „Soir" so se v ententnih in nevtralnih državah najbolj podražile $ivljenske potrebščine v Belgiji Kot merilo služijo statistiki povprečne cene najnujnejših živ-Ijenskih potrebščin iz leta 1913. in letošnje povprečne cene. V primeru z letom 1913. je draginja narastla v Belgiji za 462 odstopov, v Milanu za 345 odstotkov, v Rimu za 225 odstotkov, v Parizu za 269 odstotkov, v francoskih okrajih (departe-ments) za 279 odstotkov, na Angleškem za 158 odstotkov, na lloland-skem za 155 odstotkov, v Švici za 147 odstotkov, v Zedinjenih državah za 112 odstotkov in v Španiji za 30 odstotkov. = Tvornica kola „Počivalnik", ki je, kakor smo že poročali, povišala svojo gacije bi države jamčile s svojo ca- i glavnico, je razpisala nove delnice. * Slcvc-r.sM izumitelj. Včeraj se je vršil pogreb Ivana Bajdeta. V smrtnem sporočilo je bilo naznanjeno, da je!!vm, Jdvum ™Ka ^^ . umrl ..izumitteli" To ie si^r nJn "ajstvarmjuuslugu,u spomen njegova jsvih javnih radnika Evrope izkazao umrl „izumittelj«. To je "sicer čuden | fi5^3™]" uslugu u spomen njegova poklic in vendar je bil pokojni Bajde iboravka u Zagrebu." Album se ocTpos- po poklicu izumitelj. Njegove iznajdbe so se tikale pred vsem izpopolnitve glasbenih avtomatov. Celo življenje je tuhtal in premišljal samo o tem, kako bi izpopolnil razne glasbene instrumente. Svoj čas je budil mnogo pozornosti njegov izum, kako se da igrati na gosli s krožnim tokom, s čemer bi tudi gosli lahko igrale avtomotično. Izum se je popolnoma posrečil in ga je odkupila neka nemška tvrdka. Ker nismo imeli domačih tvrdk, ki bi bile prevzele to delo, je nemška tvrdka za tnal denar dobila v roke slovenski izum. Tvrdka je zaslužila milijone, ubogi Bajde pa je dobil od enega komada po 10 K. Po vojni niti tega ni prejel. Njegov sin je podedoval precej talenta po svojem očetu in je na Nemškem, kjer je bil uslužben pri tvrdki, izumil avtomat, v katerem igra cel kvartet: tri gosli in čelo. Sedaj se nahaja v Lip-skem. Bajde je iznašel tudi način, kako se da ierati na harfo kakor na klavir. Izum ima baje krasen uspeh. Bajde je bival v Šiški in je umrl v bedi, kakor večina izumiteljev, dobri ljudje so morali poskrbeti za njegov pogreb. To je usoda slovenskega izumitelja. * Avtomobilska nesreča. Pri Grosupljem se je dne 7. t. m. pripetila nezgoda, ki je zahtevala človeško žrtev. Ob 15. uri popoldne se je po cesti proti Grosupljem z avtomobilom pripeljal inženjer dr. Kasal iz Ljubljane. Voz je vodil šofer Štefan Pepelnjak. V istem času se je iz vasi Brvati pripeljal z enovprežnim vozom 151eini Janez Škrjanc po stranskem potu iz Brvac na državno cesto. Vsled naglega ovinka je Škrjanc padel tako nesrečno z voza, da je prišel pod avtomobil. Mladi fant je vsled poškodbe na glavi in vsled notranjih poškodb na licu mesta umrl. * Zagreb za koroški plebiscit. Delegat Narodnega sveta v plebiscitni coni Koroške se je obrnil s prošnjo za prispevek tudi na zveze trgovcev in industrijalcev v Zagrebu. Zveze so se pozivu odzvale ter se je samo v Zagrebu nabral znesek 211.236 K v agitacjske narodne svrhe. * Pravilnik za volitev pairijarha. Minister za vero je potrdil pravilnik za volitev patrijarha, ki mu ga je predložil arhijerejslri sabor. * Našim medicincem. Presbiro javlja: Ker se mnogi naši državljani obračajo na ministrstvo za zunanje zadeve s prošnjami za obvestilo, ali morejo biti sprejeti na vseučilišču na Dunaju, v Gradcu in Inomostu — zlasti številno se oglašajo mediejnei Ije potom zagrebškega britanskega konzulata Scotusu Viatorju v London. * Vagon petroleja zgorel. Na pre-gi Zagreb-Karlovac je pretečeni teden zgorel vagon petroleja, katerega so bili naročili razni trgovci. Vagon je bil prvi za parnim strojem. Požar je nastal vsled isker, ki so letele iz dimnika parnega stroja. Cel vagon je popolnoma zgorel. * Razpis ustanov. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru razpisuje za prvo polletje šolskega leta 1920/21 ištiri podpore v znesku 500 kron za revne svobodomiselne akademike mariborskega okrožja. Pravilno opremljene prošnje (premoženjski izkaz, izpitna, oziroma kolokvijska izpričevala) je vložiti najkesneje do dne 25. t. m. na naslov: Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru. * Nov most čez Muro se zgradi med Veržejem in Dokleževjem Prekmurju. Inženjer Miklavc iz Ljubljane, ki bo vodil gradnjo, prične prihodnji teden svoje delovanje. * Nesreča v hrastniškem rudniku. V soboto zjutraj je šel po tiru v hrastniškem rovu rudar Ivan Sala-mon. V tem trenutku pa pridrvijo za njim takozvani „hunti", katerim se ni mogel pravočasno izogniti. Misleč, da se jim bo ognil na ta način, da bo skočil nanje, mu je spodrsnilo in „hunti" so ga stisnili čez trebuh in spodnji život. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. * Nepreviden kolesar. Neki 131et-ni dečko je včeraj v Gradaški ulici povozil raznašalko časopisov 621et-no Marijo Bogataj, ki si je pri padcu zlomila roko. * Po stopnicah je padel Franc šolar, ko so delali „tlako" pri napeljavi elektrike v ljudsko šolo v Problici v Selški dolini, sel je po stopnicah na podstrešje, kjer mu pa ni bilo znano, je vsled teme zgrešil kot in padel iz podstrešja v vežo. Poškodoval se je po glavi. *• Naseljevanje Ličanov. Ministrstvo za agrarno reformo je pričelo z naseljevanjem krajev (A meji Ru-munske in Madžarske. Naseljujejo se večinoma siromašnejši prebivalci iz hrvatske Like. Do konca leta se jih naseli pet do šest tisoč. * Tri milijone ljudi brez dela živi v Nemčiji po izjavi nemškega mvjdstra Brauna. Samo v Berlinu mora i&stc skrbeti za 44.000 otrok, katerih starši nimajo zaslužka. To so vabljive razmere za nemške prijatelje, rino, s poljedelskimi pridelki in z mineralnimi produkti. Banka bi imela pravico kontrole nad objekti jamstva. Inozemskim trgovcem, ki bi od-inter. banke izdane bone prejemali v plačilo, mora biti omogočen neoviran diskont pri privatnih bankah.— Država, ki ža svoje gospodarstvo potrebuje n. pr. poljedelske stroje, umetna gnojila, si jih more lahko nabaviti v tujini, ako za to da na razpolago en del svoje bodoče žetve. Ta sistem direktne izmenjave blaga hoče intern. banka posplošiti in postaviti na mednarodno podlago, da bodo take finančne operacije neodvisne od politike in špekulacije. Izvršitev projekta bo gotovo zadela na velike težkoče. Države bodo težko dale kontrolo nad svojo carino itd. v intern. roke. Izdanje intern. bonov bi pomnožilo inflacijo. Diskontira-nje bonov bo težko izvršljivo, ker države ne bodo mogle dovoliti, da banke svoje prihranke dajo izven drža-ve. „ Frankfurter Zeitung" spremlja to poročilo z besedami: »Pustite vse upanje pasti! Rešitev leži le v aktivni samopomoči obubožanih držav! = Uvoz prepovedanega blaga. S sklepom gospodarsko-financijskega komiteja je določen nov rok 20 dni za vlaganje prošenj, s katerimi se zahteva dovoljenje uvoza za uvoz prepovedanega blaga, ki je bilo naročeno pred 23. marcem letošnjega leta. Rok za uvoz blaga se je podaljšal za štiri mesec«. Ta rok se računa od neva, ko se prosilcu izroči dotični odide. = Cene v Splifn za kolonijaino blago 90 naslednje (za kilogram): sladkor v kockah 63—65 K, kava Santos v vrečah 56—58 K, kava Rio 43 K, testenine 26 K, sveče (v omotih po 16, 18, 20 in 22 kosov) 45 do 48 K, milo 22—30 K, italijanske smokve 11—12 K. = Ladjedelnica v Bakarcu. Domač konzorcij namerava zgraditi v Bakarcu ladjedelnico manjšega obsega za gradnjo manjših lesenih ladij. == Pridelovanje hmelja v Sloveniji. Izmed vseh jugoslovanskih pokrajin pridela največ hmelja Savinjska dolina. Pred vojno je bilo s hmeljemo zasajenih okoli 1800, a sedaj komaj kakih 600 hektarov. Pridelalo se je pred vojno 500.000 do 1,500.000 kg. Štajerski ali žalski hmelj so izvažale tuje firme v Nemčijo, Anglijo, Belgijo n Sever. Ameriko. V Nemčiji so ta hmelj zmešali žvepljaK, spresali ter ga v Škatljah kot češki, oziroma nemški hmelj odpošiljali v svet. Cena mu je približno 75% češkega hmelja. Žalski hmelj je zlasti pripraven 2a lahke vrste piva. Naše pivovarne, ki so ga uporab-jale, ga hvalijo, pravijo le, da je treba varenje primerno urediti. = Mednarodna konferenca za svobodno trgovino v Londonu je dne 7. t m. končala svoje delo. Avstrijski delegat, dvorni svetnik dr. Friderik Hertz je izjavil, da je vzrok žalostnemu stanju Avstrije po večini treba pripisovati dejstvu, da ni svobodne trgovine. Konferenca je sklenila resolucijo, ki nastopa za uvedbo splošne svobodne trgovine. = Francosko-srbsko društvo. Z Ravnico 10 milijonov frankov je v Jeogrsdu te dni začela svoje delovanje podružnica „Francoskc>-srbske-ga društva 23 industrijska podjetja Stari delničarji jih dobe po 500 kron plus 50 kron za stroške, novi delničarji pa po 750 kron. Tvornica naznanja obenem, da je njeno podjetje na Teznu Kri Mariboru že zgrajeno. Izdelovala o razne lesne izdelke. Družba ustanovi v Mariboru svojo podružnico. Okrog tvornice na Teznu ima tudi okoli 50 jutrov zemlje, kjer namerava družba zgraditi še nekaj drugih podjetij. = Stavbeni material. V finančnem zakonu je določeno, da se mora pri izvozu gradbenega materijala plačati 10 % v naturi, ki se imajo porabiti za obnovo zemlje. Ministrstvo za prehrano m obnovo zemlje je sedaj obvestilo lesne izvozničarje, da morajo teh deset procentov takoj izročiti. = Preobilica krompirja, fižola in zelja vlada skoro v vseh krajih Hrvatske in Slavonije. Zanimanja ni nobenega in kmetje ne vedo, kaj naj bi pričeli s temi pridelki. Tvornice za špirit sploh nočejo sprejemati krompirja, ker imajo na razpolago velike zaloge špirita, ki ga ne morejo prodati, ter jim dela konkurenco žganje. Za špiritt se mora namreč plačati trošarina v znesku 80 kron za liter, med tem ko ne plača kmet za žganje, ki ga sam producira in porabi, nikake trošarine; za žganje pa, ki ga proda, plača samo 40 kron za hektolitrsko stopjo, to je približno 10 kron za liter srednje močnega žganja. Neizmerno visoka trošarina na alkohol navaja prebivalstvo tudi na nezakonito prodajo žganja. Bati se je, da bodo tovarne špirita uničene. = Za one, ki so zavarovani pri tujih zavarovalnicah. Po ekonomskih klavzulah mirovne pogodbe z Avstrijo ostanejo vse življenjske zavarovalne pogodbe v veljavi. Ce je bila pogodba v vojnem času zrušena zaradi tega, ker se premija ni plačala ali pa je izgubila veljavo vsled neizpolnitve njenih klavzul, ima zavarovanec, njegov zastopnik ali naslednik pravico, da do 16. julija 1921. zahteva od zavarovalca vrednost polke, kolikor je znašala onega dne, ko je pogodba bila zrušena, če je pogodba bila razveljavljena v vojni dobi zato, ker se premija zaradi vojnih razmer ni plačala, ima zavarovanec, njegov zastopnik ali tisti, v čegar korist je zavarovanje bilo sklenjeno, pravico od 16. oktobra t L, da obnovi zavarovanje, plačavši premije, ki so že zapadle, in 5%ne obresti. = Ježiee na prodaj imajo kmetje v ikoliti Višnje gore. Obrniti se je na nadučitelja Karla Štravsa v Višnji gori, ki iz prijaznosti daje pojasnila. * Brzovozna zveza z Dalmacijo. Dne 10. t. m. se bo začel uporabljati za promet eden najmodernejših par nikov Hungaro-Croate, Salona Vozil bo med Bakrom in Splitom. Parnik Salona je bil med vojno rekvi^ran o^ Francozov in nam je bil še le pred kratkim vrnjen. = Uvoz eternita dovoljen. Ekonom-sko-finaatijski komitet v Beogradu je dovolil uvoz eternita. = Uvoz rib z okupiranih otokov. Gospodarsko-finančni komitet je dovolil uvoz 3000 zabojev posušenih in soljenih rib z okupiranih dalmatinskih otokov brez plačila carine. Izvoz češkega sladkorja. Iz Pragejavljajo, da se bo letos v Češkoslovaški pridelalo 650.000 ton sladkorja. Za izvoz se je odredilo 350.000 ton. Jugoslavija dobi 15.000 ton sladkorja. = Delniška dražba za izvršitev češko-jugoslovanske pogodbe. Na Češkoslovaškem se snuje delniško društvo z glavnico 10 milijonov čeških bon, Id se bo bavilo z uvozom žita in z izvozom sladkorja na podlagi j pogodbe med Jugoslavijo in ČeSrodovaško. Kot konce- sij on arj a nastopata tudi bivši trgo« vinski minister dr. Heidler in trgovec sladkorne komisije Konrad. Društvo misli izvesti te transakcije med Jugoslavijo in Češkoslovaško, pozneje tudi med Češkoslovaško in Bolgarsko. = Konzerviranje rib. Na zadnji konferenci ribarjev v Cerkvenici, Id se je vršila 1. t. m. je bilo sklenjeno, da se ustanovi v hrvatskem Primor-ju tovarna za konzerviranje malih rib. — Prepovedan uvoz akcij. Italijanska vlada je prepovedala uvoz akcij in obligacij, ki so bile izdane od akcijskih družb v bivši Avstro-Ogrski, ne le v teritorij starih italijanskih »ranic ampak tudi v nove pokrajine, ki spada jo k Italiji. = Švicarski honorarni kcuuiat se ustanovi v Zagrebu. Za konzulata je imenovan trgovec Schmidli, Švicar :z Luzema, ki je že deli časa v Zagrebu. = Kurzi na nemških borzah. Odkar je po vojni zopet pričela borza v Frankfurfu cficijelno notirati. so dosegli kurzi najvišjo stopnjo koncem septembra t. 1. Od septembra lanskega leta do marca 1920. so šli kurzi rapidno navzgor, nato so skoro ravno tako rapidno padali do junija meseca in so dosegli koncem istega meseca najnižji nivo. Meseca julija t. 1. pa so se začeli zopet dvigati in koncem septembra so že prekoračili najvišji kurz iz meseca marca. „Franfurter Zeitung" beleži kur-ze 25 največjih akcijskih podjetij. Kurzi vseh teh akcij skupaj so noti-rali 1. septembra 1919. 5424, marca 1920. 12.311, junija S533 in koncem septembra t. 1. 12.S71 mark. Valovanje kurzov je v tesni zvezi z kurzom nemške marke. Ako pade. marka, se dvignejo kurzi akcij in obratno. Sedaj je kurz marke jako nizek, ker notira v Zurichu 9.80 švicarskih frankov za 100 mark. Ako se dvigne vrednost marke, bodo kurzi akcij automatično padli, pod predpogojem da ostanejo drugi predpogoji neizpremenjeni. = Izmenjava perperov. Zadnji rok za prijavo je 15. oktober. = Prva konferenca Zveze narodov o svobodi prometa in tranzita se bo vršila 20. januarja 1921. v Barceloni. = Meddržavna železniška konferenca v Pragi se je končala 3. oktobra s popolnim uspehom. Podlago pogajanj je tvoril bernski dogovor, pri katerem so se spremenile le nekatere točke z ozirom na današnje va-lutarne in prometne težkoče. = Novo poljsko posojilo. Budžet-na komisija poljskega državnega zbora je sklenila, da predloži plenarni seji zbornice predlog o najetju novega posojila. = Vojna odškodnina. „ Poli tika" poroča, da je tudi oni mali del vojne odškodnine, ki bi ga imela dobiti Srbija, v nevarnosti. Kakor kaže, bosta Francija in Anglija zahtevali, da naša država sama privoli v zmanjšanje vojne odškodnine. Zaradi tega se je predsednik naše reparacijske komisije v Parizu,. Mato Boškovič, vrnil v Beograd. = Tvornice svile v državni režiji. Tvornice svile v Pančevu, Novem Sadu, in Turški Kaniži v Vojvodini bo odslej vodilo ministrstvo za trgovino in industrijo v državni režiji. Ravnateljstvo za vse te tvornice bo v Pančevu. = Avstrija pred bankerotom ? V Zagrebu so se danes razširjale vesti, da je padel kurz avstrijske krone v Zurichu na 1.80 in da stoji Avstrija pred bankerotom. Vest je povzročila med tukajšnjimi trgovci senzacijo in razburjenje. Pozneje so se prizadeti krogi, ki stojijo v gospodarskih zvezah z Avstrijo, zopet pomirili, ker so se izkazale vse imenovane vesti pretirane. Avsttrijska krona notira namreč v Zurichu 2.20, žigosana pa 1.90 fr. = Na svinjski sejem v Mariboru so prignali včeraj 263 prašičev in 4 koze. = Ogarsko-Ervatsko pomorsko pa-robrodarsko društvo na Reki javlja, da je v svrho izboljšanja potniškega prometa z Dalmacijo vpostavila v promet izboren potniški parobrod ..Salona", ki je odplul prvikrat iz Bakra dne 10. t. m. Vozni red: Bakar-Split-Kotar, je na razpolago v Touritt Office, Ljubljana, Dunajska cesta št. 18. = Finančni odbor se sestane po ' zadnjih vestah iz Beograda v torek n bo še enkrat pretresal predloge, a jih je formuliral ožji odbor. Ker so bila vsa vprašanja že opetovano-krat pretresana, je pričakovati, da se bo prešlo pri večini spornih točk kar na, glasovanje. / Priporočamo domače tvrdke: Mali trgovski in obrfni oglasnik Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Arhitekti: Treo Villen, mestni graditelj, Gosposvetska cesta 10. Avto dela vnloa: Psct) F, Karlovška cesta 10 in Dunajska cesta 47. Brasarnice: V»n no Vekoslaf, Stari trg 2. Črevljarji: BreceljBlk Loiro, izdel. zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. Er)aw : Fr, stari trg 11 a. Erman lian. Valvazorjev trg 1. Lflzar Anton, izdel. zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. Oblak Matej, črevljar, Glince, Ločnikarjeva ulica 93. Drogerija, fotomannfak-tnra, parfmncrija: Cvančara. Selenburgova ulica 5. Kane An Židovska ulica 1. Fotografi: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6, nasproti hotela BUnion". Hfibšer Hugon izvršnje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Eri-ževniške cerkve Kavarne: Izlakar Marija, Židovska steza 4. Cofer Ana, Turiaški trg 6. Kleparji: KOŠar J« črevljarska ulica 4. Korn T., krovstvo, vodovodne instalacije, Poljanska cesta 8. Kljačanlčar JI: Slano*! lian, Selenburgova ul. 6. Stupnlk Fr. in Lolrič Val., Tržaška cesta 11. Knjigovezi: Feldstein Albert, Vidovdanska c. 12. Kolarji: Klopcar Ludovik. Mirje 4. Krojači: Capuder Pctir, Vidovdanska c. 2. Cassrman A.. Martinova cesta 9. Ceve Fran, Celovška cesta 23. Sestrin Ferdo, Poljanski nasip 8. Iglic Fr, prej v Trstu, izdelovanje oblek za gospode, dame, uniformiranje, Kolodvorska nlica 28. Jarc Anton, Poljanska cesta 21. Je"SC Pa?el. Celovška cesta 22. Smeraje Jakob, Gradišče 5/1. Šinkovec Fr, Florijanska ul. 24. Krznarji; Kassig A, uniformski predmeti, izdelovanje čepic, Židovska nlica 7. Rot LlldOVik, modernizir. vsakovrstne kožuhovine, Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča. SCizarJl: Afiačič LnkJ, Hrenova ulica 8. Goltes Itaa. Kolodvorska ul. 88. Škafar Fran, Rimska cesta 16. Modlatke: Horvat Mlnka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. Got I Marija, Židovska ulica 8. Novak Pavla, Križevniška ulica 9. PuSkarjl: Ka!s«r F, K, Selenburgova ul. 6. Sedi« rji: Logar Ivan, Gosposvetska c. 13. Vincek Štefan, avtotapetnik, Glince 230. Slikarji: Brajer Fran, Osojna pot 3. Bricell Fran, Selenburgova ul. 6. Malfjaj Tone. ličar, Kolodvorska ulica 6. (20) Meklntfa Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stare in drag, pleskarja, Poljanski nasip 22/1. StiplOŠek A, Rožna ul. 31. Centrala: Ljubljana; podružnica: Bled. Sodarji: Replč Fr, zaloga sodov in radarskega lesa, vsa popravila. Kolizejska ulica 18. -1 TiŠler Josip. Koslerjev vrt v SiSki. Tapetni ki: Sa'OViC Franc. Poljanska cesta 19. Skladliča: Balkan, d. d. Dunajska cesta 33. Spediolje: Balkan, d. d. Dunajska c?6ta 33. Ufcer F. S A, Selenburgova ul. 4. Trgovine: Bar Franc, Z&loga pisalnih strojev in potrebščin, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr. 5. Batjel F, velika zaloga dvokoles, šivalnih in raznih strojev, Stari trsr 28. Breznik & Frltsc!l, železnina, Cankarjeva nabrežje 1. Derenda Fran, konfekcija najboljše kakovosti, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. Dorfel Marija, delikatese, Mestni tr« 12. GoreC J, avtomobili, avtogaraža, avtodelavnica, kolesa in vse kolesne potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Jai Iv. & Sin, šivalni in pisalni stroji, kolesa po najnižji ceni, Dunajska cesta 15. Kilaaaek S, uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Selenburgova ulica 6. Kmet & Co.. kupuje laneno seme. suhe goba in fižol, Gosposvetska cesta 8. Maček J., največja zaloga moških in deških cblek, Aleksandrova cesta 3. Medica S Co, manufakt, Sodna ulica 7. M!k'JŠ U izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15. (30) Oblat Aleksander, zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra c. 28. Ponlkvar Stanislav, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. Rasberrier A., gramofoni in god beni avtomati, vsa popravila ceno, Sodna nlica 5. Rogelj M., manufakt, Sv. Petra cesta 38. Sandrin J, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9 Sitar Ciril, štampilje najtrše kakovosti, Sv. Petra cesta 13 Stancer Hloko. Špecerijsko blago, Dunajska cesta 16. StOpar J, manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe in popravila, Tržaška c. 5. Schreuer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. Tbe Rez Co, pisalni stroji, Grar dišče 10. Uranus-Paplrnlca. cigaretni papir in stročnice. Mestn trg 11. Verbajs i, elektrotehnični predmeti, Linhartova nlica 4. Ur ar Ji: """ Ravnihar Ivan. Sv. Petra cesta 44. Zlatarji: Oslič KajO priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela, Hilšerjeva ul. 4. (20) Košak Milan, Cankarjevo nabr. 31. Bazno: Obi. konc Zavod za pokončanja P0:gan, Diši in mrčesa, Kolodvorska ulica 39. Svetla", elektrotebn. podjetje, centrala Ljubljana, Mestni tr« 25. 4 279 9-3 ^ se prodajajo po znatno znižanih cenah. Zaloga £jubijana~$reg na debelo in Drobno. 3z8e!ki zajatrčeso iz samega najboljšega usnja. - Iz upr&vništva „Jutra". Naročnikom! Da nekoliko oškodujemo svoje p. n. naročnike, ki so neredno dobivali naš list, pošiljamo tndi vsem do-sedanjim naročnikom današnjo številko. Oglednikom! Nekateri, ki so prejemali nekaj dni »Jutro* na ogled, se pritožujejo, da ne dobivajo lista. Njihova pritožba ni npravičena. Naročnino treba plačati naprej, potem lahko reklamirate list. Več kolporterjev sprejme takoj l\. 6. LJubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 10 8 Več raznašalk Naročajte dnevnik,Jutro'! IMBaBaB»«a»BWWwa ar^ ■ n Tatu ie imamo! ZaloiUa in izdala .Domovina". Tiskala Delniška tiskarna, cJ. d. v Ljubljani. 1920. 242 4 g ID1DIDIU J| Ravnokar je izšla bro-| šnra „Tatu že imamo®, g vrlo zanimiv in najboljši § odgovor na klerikalno brošuro „Primite tatu". Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod h 3 K. Tndi se lahko naroča pri npravništvu ,Domovinea v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatn že imamo" 3 K. m BB BR BS BB BB BB Naročajte in čitajte Zift poil ili, gospoMi in socialni! spi on, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. L zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 5 K. 11. zvezek: Dr. B. Derč, Dojenček, njega negovanje in prehrana, cena 5 K. ID. zvezek: Dr. J. Semiar, Spolne bolezni, cena 8 K. IV. zvezek: Dr. St. 8aga.dln, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 K. V. zvezek: Dr. L. Pltamlo, Pravo in revolucija, cena 7 K 60 v. VL zvezek: Doknmenti o jadranskem vprašanja, cena 18 K. 71 10 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v več. BB BB BS za Ustavotvorno Skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in SI s vencev. Priredil dr. Štefan S&gadin. — Cena 16 K. — 241 6 Zalotila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica it. 6. □IDIDIDl »Jutro" prinaša izvirna in točna poročila. sprejme takoj uprava „Jutra", Sodna ulica 6.__ de'niš k a družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslov s Balkana ped. 70 7 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje biaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent pohištvenimi vozovi na vse strani. Prv§ ljubljansko jasrno skladišče spojeno s tirom južne železnice. metska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani J Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne vloge po čistili: Oi Ustanovljena leta 1881. 1>pez odbitka, pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Tekoči račun. 11 10