JOrtN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
' - OGLAŠAJTE V		
NAJSTAREJŠEMU		
SLOVENSKEMU		
DNEVNIKU V OHIO		
*		
Izvršujemo vsakovrstne		
tiskovine	NE^	
— ----i—-		
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN ' THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 6, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 195
Domače vesti
Poroka
V soboto zjutraj ob 9:30 uri bosta poročila v cerkvi sv. Frančiška na E. 71 St. in Superior Ave., Miss Mary Zehner Mr. Louis iLindic. Nevesta je hči Mrs. Mary Zehner, 1016 E. 2 St., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Louis in Theresa Lindič, "^610 E. 72 St. Sorodniki in pri-jatelji so vabljeni k poročnim obredom. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najbolj-v zakonu!
bolnišnice
^ Mr. Steve Batič se je vrnil po sest-tedenski bolezni v bolnišni-« na svoj dom na 1566 E. 173 t. Zahvaljuje se vsem prija-Gljem za cvetlice, voščilne kar-•ce in darila, ki jih je bil de-posebno pa se zahvaljuje sodelavcem pri The Swarthout O- za njih darilo.
^ojižnica odprla več časa
Vodstvo javne knjižnice Nor-^ood podružnice na 6405 Supe-'"'or Ave. sporoča, da je knjiž-sedaj odprta vsak ponede-Jek, torek, četrtek in petek od zjutraj do 9. zvečer; vsako Sfedo od 10. zjutraj do 5:30 popoldne in zaprta ob sobotah.
seznamu imajo tudi veliko ®ovenskih in hrvatskih knjig , ?t tudi v drugih jezikih za vse, . ^ bi si jih radi izposodili.
2opet doma
Jack Lah se je vrnil iz olnišnice na svoj dom ns- 1101 • 63 St., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga
in predavanje
Jutri v četrtek zvečer ob osmih se vrši seja krožka št. 1 ^ogresivnih Slovenk v Slov. "el. domu na Waterloo Rd. Po f^i bo predaval M. Krchmarek vabljene so tudi nečlanice in ^Gclani na p o s e t predavanja.
®topnina je prosta, članice so ^^■bljene, da so točne za sejo.
Nov grob
^ARXIN JERIC
Snoči okrog sedme ure je Martin Jerič, star 64 let. je pri hčeri Mrs. Rose opina, katere soprog vodi go-®Wno Sylvia Cafe na 546 E. 152 ^ • Doma je bil iz vasi Zagrič, ara Primskovo na Dolenjskem,
odkod,
pred
ŠtV;
j e prišel v Ameriko več leti. Bil je član dru-
a sv. Jožefa št. 169 KSKJ in ^štva Združeni bratje št. 26
SNpj.
Tukaj zapušča sinova Martin ^ ^rank, štiri hčere; Mrs. Rose opina Mrs. Anna Banc, Mrs. ophie Wandt in Mrs. Mary arkušič, tri sestre: Mrs. Fran-Gliha, Mrs. Mary Slak in V^^'-^nna Vidgoj, tri brate: Ig-Johna in Franka ter šti-vnuke, v starem kraju pa se ® J"® Minc^ Miklič in več sorod Rose je umrla leta 33. Pogreb se bo vršil pod odstvom pogrebnega zavoda ^Ugust F. Svetek, 478 E. 152 •' v soboto zjutraj ob 8:45 v cerkev Marije Vnebovze-® ob 9:30 uri in nato na poko-P^Hšče Calvary.
Minn. — V rudniku Ze-je bil ubit Luka Klamfer, ® ga je podsula železna ruda. JJoma je bi iz Crkvenice, Hr-^tska, star 59 let, v Ameriki ^ 1918, član HBZ. V stari do-ovini zapušča ženo in hčer, — 25. sept. sta se poročila ernard Grahek in Hedvika Smuk.
Varnostni svet Z. N. sklenil, da bo razmotrival o Berlinu
Višinski je takoj izjavil, da je Varnostni svet kršil carter Z. N.
Argentina zahteva od Urugvaja, naj izroči Griffitha?
PARIZ, 5. okt.—Varnostni svet Združenih narodov je danes z 9 proti 2 glasovoma sklenil, da razmotriva o pritožbi zapadnih sil proti Sovjetski zvezi glede tako zvane blokade Berlina.
Sovjetski delegat Andrej Višinski je takoj naznanil, da Sovjetska zveza ne bo sodelovala pri debatah.
"Sovjetska zveza smatra, da je Varnostni svet s postavljanjem vprašanja Berlina na dnevni red kršil carter organizacije Združenih narodov," je rekel Višinski.
Proti večini sta glasovali Sovjetska zveza in Ukrajina. Toda Višinski je opozoril, da je Sprejetje dnevnega reda v nasprot-stvu s členom 107 čarterja Združenih narodov.
Tudi ukrajinski delegat Dmi-trij Manuilski je naznanil, da ne bo vsled razlogov, ki jih je poudaril sovjetski delegat, sodeloval pri debatah.
Ameriški delegat bo jutri govoril o tožbi
Ameriški delegat dr. Philip C. Jessup bo jutri na seji Varnostnega sveta govoril o obtožbah proti Sovjetski zvezi. Na današnji seji pa je Višinski zanikal, da obstoja kakšna blokada Berlina. Napadel je zapadne sile, da sploh ne želijo miroljubne poravnave. .
Kar se pa tiče obtožbe, da vsled "sovjetske blokade" Ber-linčani trpijo lakoto, je Višinski dejal:
"Nobena lakota ne grozi Berlinu. To so dejstva in dejstva govorijo bolj glasno kot pa besede."
SAM BO IMEL SVOJ NADGROBNI GOVOR
RICHLAND CENTER, Wis., 5. okt. — Koncem tedna bo neki mrtvec imel svoj lastni nad-grobni govor.
Pred tremi leti je Enoch Jewell, star 84 let, začel misliti na smrt. Takrat je dal izdelati gramofonsko ploščo s svojim lastnim nadgrobnim govorom. Včeraj je Jewell umrl, pogrebni zavod pa je izjavil, da bo po njegovih navodil nad grobom oddan ta nenavadni nadgrobni govor.
Burke prerokuje Lauschetovo zmago
župan Thomas A. Burke je snoči v radio govoru prerokoval, da bo bivši ohijski governor Frank J. Lausche zmagal na prihodnjih volitvah.
Burke je obtožil sedanjega governerja Thomasa J. Herber-ta, da si je nakopičil celo vrsto "prelomljenih obljub." Lausche-):a pa je pohvalil, da je kot governor dal Ohiju "čisto, človeško in ekonomsko upravo."
Govor župana je prvi od šestih govorov, ki jih potom radia organizira odbor za izvolitev Lauscheta.
BUENOS AIRES, 5. okt.— Argentinski federalni sodnik Oscar Beltran je danes ukazal, naj se aretira bivšega ameriškega kulturnega atašeja pri ambasadi v Buenos Airesu, Johna Griffitha, ki je obtožen, da je sodeloval v zaroti, da se umori argentinskega diktatorja Perona in njegovo ženo Evo.
Griffith, ki sedaj živi v Mon-tevideu, Urugvaju, je zanikal, da je imel kakršne koli zveze s pripravljeno zaroto.
Federalni sodnik Beltran je vršil preiskavo glede zarote, odkar je policija 24. septembra naznanila, da je bila odkrita zarota za nasilno strmoglavljenje sedanjega režima potom umora Perona in njegove žene.
V svojem poročilu je Beltran dejal, da je bivši argentinski kongresnik Cirpriano Reyes verjetno bil vodja krožka. Reyes še skupaj s 14 soobtožencev nahaja v zaporu.
Ukaz aretacije Griffitha bo verjetno povzročil uradno zahtevo Argentine, naj ji Urugvaj izroči bivšega ameriškega uradnika.
POTOVANJA SOVJETOV BODO BAJE OMEJENA
WASHINGTON, 5. okt. — Obveščeni krogi pravijo, da bo vlada verjetno omejila potovanja sovjetskih predstavnikov v naši deželi in sicer radi restrik-cij pri potovanju ameriških predstavnikov v Sovjetski zvezi.
Baje bo sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin s svojim štabom omejen samo na Washington. Za sovjetske delegate pri Z. N. pa se predvideva, da ne bodo smeli potovati izven New Yorka.
Državni oddelek pravi, da je sovjetska vlada pretekli teden prepovedala ameriškim diplomatom potovanja izven Moskve.
NEVIHTA ZOPET ZAJELA MIAMI
MIAMI, Fla., 5. okt. — Tropska nevihta je nocoj zopet zajela Florido in oplazila Miami, toda brez kakšnih resnih posledic.
Hujše je bilo na Gubi, kjer je vsled nevihte bilo ubitih 11 oseb in storjena- velika materialna škoda nasadom tobaka, precenjena na $6,000,000.
VSTOP V DEŽELO PREPOVEDAN KANADČANOM
VANCOUVER, 4. okt.—Zedi-njene države so prepovedale vstop v deželo skupini 26 kanadskih unijskih voditeljev, ki da so baje komunisti.
V PERUJU SO PONOVNO IZBRUHNILI NEMIRI
LIMA, Peru, 5. okt.—V Peruju so na dveh mestih zopet izbruhnili nemiri proti sedanji vladi, toda čete so jih takoj zadušile.
Župan je šel na baseball tekmo v Boston
Zupan Thomas A. Burke je včeraj odpotoval v Boston na baseball tekmo clevelandskega in bostonskega moštva.
Vsled izredne važnosti te tekme je župan odložil sejo kontrolnega odbora do sobote.
NEKAJ JE RES NAROBE
ATLANTA, Ga., 5. okt. — Neki Atlančan je v velikih skrbeh danes pripeljal svojo ženo v bolnišnico. Hotel je vedeti, kaj se je zgodilo z ženo, ki par dni ni z njim spregovorila ene edine besede. Nekaj je tu res narobe!
PASTOR OKRCAL VOJNO HISTERIJO
NEW YORK, 4. okt. — Presbiterijanski pastor Rev. dr. John Bonnell je včeraj opozoril tisk in radio, naj rajši "ražženejo Kot pa zbirajo vojne oblake."
Pastor je rekel, da je de-žsla že skoraj popolnoma obsedena radi teh neprene-hanih govoric o vojni in komunizmu, s katerimi se polni kolone ameriških časopisov.
Rev. Bonnell, ki se je pred kratkinj, vrnil s poto-. vanja po Evropi in je med ostalim obiskal tudi dve državi vzhodne Evrope, je izjavil, da so živci Američanov obremenjeni s temi skrbmi o možnosti nove vojne.
"Toda zakaj me nobena oseba v Evropi ni vprašala, če bo prišlo do n o V e vojne?" je vprašaldr. Bonnell in pristavil, da mu je nasprotno veliko število oseb en teden po vrnitvi v Ameriko zastavilo to vprašanje.
Dr. Bonnell je zagotovil, da nima nobenega namena, da bi širil komunistično histerijo.
"Najboljša obramba Amerike proti komunistični ideologiji je dežela, v kateri imajo državljani največjo mero svobode in prilike," je rekel pastor in na koncu opozoril, da bi morala filmska industrija skttpaj z ostalimi sredstvi dnevom s posebno pozornostjo obravnati informacije, k i lahko prizadenejo rahločut-je pri odnosih med zapa-dom in vzhodom.
Sovjeti označili "zaprta" področja
Tuji diplomati niso omejeni samo na Moskvo
MOSKVA, 5. okt.—Nove omejitve pri potovanjih, ki so jih Sovjeti s 1. oktobrom naložili na osobje inozemskih ambasad, ne omejujejo tujce samo na Moskvo, pač pa označajo le področja, ki jih ne smejo obiskovati.
Vsako drugo mesto, ki ni posebej omenjeno, lahko tuji predstavniki obiščejo. Da preizkuša, če je to res tako, je neki visoki tuji uradnik vprašal sovjetske oblasti, če lahko obišče neko mesto, ki se nahaja več sto milj^ od Moskve. Rečeno mu je bilo, da lahko svobodno potuje.
(Ameriški državni oddelek, je v ponedeljek izjavil, da vsled sovjetskih restrikcij tuji diplo-" mati sploh ne morejo iz Moskve).
Tujci, ki želijo obiskati ne-za-prta področja, se morajo zgla-siti pri pristojnih sovjetskih uradih. Lahko pa celo potujejo skozi prepovedana področja, če je to edini načih, da pridejo v kakšno mesto.
Pristanišča Leningrada, Odese in Astrakhan niso na seznanu prepovedanih področij. Toda po novih predpisih tujci ne smejo posečati mesta kot so Kijev, Minsk, Archangel, Harkov in Gorki.
Italija bo imela pogodbo z Grčijo
RUSIJA OSVOBODILA 10,435 JAPONCEV
TOKIO, 5. okt. — Od 24. do 30. septembra je Sovjetska zveza osvobodila 10,435 japonskih vojnih ujetnikov.
Železničarji so dobili povišico
CHICAGO, 5. okt.—Dve uniji železničarskih delacev sta se sporazumeli z železnikarskimi družbami glede povišice od 10 centov na uro za kakšnih 175,-000 delavcev.
To je drugič v zgodovini, da se je sklenilo sporazum brez posredovanja vlade.
Unije, Order of Railway Conductors in Railway Trainmen, sta pristali na kompromis snoči. Prvotno sta zahtevali 25 centov povišice na uro.
Lani sta obe uniji sklenili sporazum brez vladnega posredovanja in izvojevali za delavce 15-centno povišico.
Včerajšnji sporazum je prvi uspešni zaključek spora med družbami in železničarskimi unijami, jcaterih je 21. Daniels P. Loomis, ki je vodil pogajanja v imenu družb, je izjavil, da so v teku pogajanja s tremi ostalimi unijami, ki zahtevajo 30 centov povišice na uro.
PARIZ, 4. okt. — Obveščeni krogi pravijo, da bo med Italijo in Grčijo v kratkem podpisan sporazum o prijateljstvu med obema deželama.
Sporazum bo vseboval tudi določbe glede ekonomskih, trgovinskih in kulturnih odnosov, ne bo pa kril nobenih vojaških zadev. Razlog za izključitev vojaških določb leži v dejstvu, da ne ena ne druga država ni v položaju, da bi sprejela vojaške obveze. Celotna grška oborožena sila se nahaja v borbi proti grški Demokratični (gerilski) armadi gen. Vifiadesa, Italija pa vsled določb v mirovni pogodbi ne sme podpisovati vojaških pogodb.
Italija bi želela, da se jo sprejme v članstvo organizacije Združenih narodov in omili določbe o omejitvi njenega oboroževanja. Za sedaj pa ni izgledov, da bo v tem uspela in sicer radi opozicije Sovjetske zveze, Jugoslavije in ostalih držav vzhodne Evrope.
Neki predstavnik grške mo-narhistične vlade je dejal, da bi se lahko vključilo tudi vojaške določbe v novi pakt, če bi tako zahtevale okolščine.
S sporazumom se bo končal tudi prepir med obema državama, ki je nastal, ko je Mussolini okupiral Krf, zavzel Albanijo in končno leta 1940 napadel Grčijo, Na osnovi mirovne. pogodbe za Italijo so Grčiji bili vrnjeni Dodekaneški otoki, ki so se od prve svetovne vojne nahajali pod Italijo,
Nekateri diplomati smatrajo, da je ta pakt le nadaljni člen v koaliciji zapadno-evropskih držav, katerega namen, je, da učvrsti položaj dežel tako zvanega Marshallovega načrta na Sredozemlju in jih očuva pred vdorom Slovanov,
Lewis pozval premogarje, naj pri volitvah ustavijo Trumana
Delegati na 40-ti konvenciji United Mine Workers niso naklonjeni vladi, ki jim je naložila $2,130,000 globe
CINCINNATI, 5. okt.—Predsednik unije United Min« Workers John L. Lewis je danes ob prihki otvoritve 40-te konvencije unije trpko napadel predsednika Trumana radi preganjanja premogarjev v dveh stavkah in pozval 2,900 prisotnih delegatov, naj nekaj storijo v zvezi s tem pri volitvah 2. novembra.
"On je človek, ki je popolno-"^
ma neprimeren za položaj predsednika," je rekel Lewis. "Njegovi principi so prožni. Na resnico se ne ozira. On je zločest,
spletkarski posameznik, ki ni nevaren samo United Mine Workers, ampak tudi Zedinje-nim državam."
Lewis je žel viharno odobravanje prisotnih delegatov v zvezi z napadom na predsednika Trumana, katerega je tudi ob-
tožil, da je preveč "strahopeten," da bi ga leta 1946 ali pa lani v spomladi, ko je predsednik uporabil injunkcijo, da bi zlomil stavko premogarjev, vrgel v ječo.
(Takrat je uniji bila naložena globa v skupnem znesku $2,130,-000, Lewisu pa $30,000).
Lewis podal poročilo o globah in zvišanju mezd
Lewis je v svojem govoru omenil težko breme, ki je bilo z globo naloženo premogarjem.
"Možje morajo kopati premog, da bi plačali to globo. Koliko mož bo umrlo, da se to globo plača? Koliki si bodo zlomili svoje hrbte, da plačajo globo? Harry (Truman) se na to ne ozira.
"Na vam je, da nekaj storite v zvezi s tem, ko boste imeli priliko, da rečete, kdo naj bo bodoči predsednik Zedinjenih držav.
"Upal sem, da bo Harry Truman, če že mora imeti svoj kos mesa, rajši vrgel mene v ječo, kot pa vzel (denar) od vas—to bi vsak beli človek storil rajše, kot pa vas okradel."
V svojem govoru je Lewis omenil, da so se od pretekle konvencije leta 1944 zvišale premo-garske dnevnice od $7 na $14.05, da se je ustanovilo sklad v znesku $100,000,000 letno za dobrodelne namene, smrtnine, zdravniško nego in $100 mesečne pen-zije za premogarje nad 62 let starosti in z 20 let službe.
Naročajte, širite in čitajte *'Enakopravnost!"
AMERIKA NE BO PRIZNALA PRIKLJUČITVE LATVE
WASHINGTON, 5. oktobra. — Državni tajnik George Marshall je pred sedmimi tedni potrdil, da Zledinjene države ne bodo priznale priključitve baltiške državice Latve k Sovjet,-ski zvezi, se je zvedelo danes.
Amerika je priznala novega latvijskega vršilca diplomatič-nih poslov.
(Tri baltiške republike so po prvi svetovni vojni bili odvzete Rusiji, kratko pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, pa so zopet zaprosile, da se jih sprejme kot zvezne republike).
Državni tajnik se bo vrnil iz Pariza
WASHINGTON, 5. okt. —Iz Bele hiše so danes naznanili, da je predsednik Truman pozval državnega tajnika, naj se vrne iz Pariza in poda poročilo o mednarodnem položaju.
V naznanilu ni povedano o čemu bi Truman rad govoril z Marshallom, veruje pa se, da bo predmet pogovorov tako zvana berlinska kriza in spor med za-padnimi silami in Sovjetsko zvezo.
Marshall bo svoje poročilo podal v soboto. Za ta dan bo Truman prekinil svojo politično kampanjo po Pennsylvaniji, New Jerseyu, New Yorku in De-lawaru.
Sestanek med predsednikom in državnim tajnikom bo po svojem značaju podoben sestanku, ki ga je imel republikanski predsedniški kandidat gov. Dewey s svojim glavnim svetovalcem za zunanje-politične zadeve, John Foster Dulles-om.
(Dulles je v Albanyu, N. y., povedal Deweyu, da je sedanja mednarodna "napetost" precej hujša, posebno kar se tiče resnih problemov, ki jih je "ustvarila politika Sovjetske zveze.")
Tiskovni načelnik predsednika Trumana Charles Ross je izjavil, da ni nobene posebne krize, vsled katere je predsednik poklical državnega tajnika domov, pač pa želi od-njega le ust-meno poročilo.
Predsednik je poslal v Pariz svoje osebno letalo, s katerim se bo Marshall vrnil domov.
STAVKA V SAN FRAN CISCU ŠE NI KONČANA
SAN FRANCISCO, 5. okt.— Odbor, ki upravlja s stavko pri-stanišk ih^delavcev v San Fran-ciscu, je danes pozval predsednika CIO Philip Murraya, naj posreduje za zaključitev 36 dni stare stavke.
Smatra se, da se je odbor obrnil na Murraya, da bi se na ta način izognil zahtevi delodajalcev, ki hočejo, da bi voditelj unije pristaniških delavcev Her-ry Bridges podpisal izjavo, da ni komunist.
Popravek
Poroča se nam, da je bilo dekliško ime pokojne Rose Vesel, Skala in ne Wolf, kot je bilo včeraj označeno v zahvali za pokojno.
KRIMINALNE POVESTI "POUČILE" MLADENIČE
CHICAGO, 5. okt.—Dva mladeniča, 19 let star Richard O'Connor in 18 let star Walter McCaffrey, sta danes priznala, da sta uspešno oropala osem trgovin za $10,000, ker sta "proučevala kriminalne povesti." Izjavila sta, da sta se pri ropih koristila z idejami pisateljev.
Policija je izjavila, da sta mladeniča morala resno proučevati zločine, ker da so ropi bili mojstrsko delo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING fc PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. 4>HIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
G. oktobra, 1948. -1---
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -——-
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece) —-
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)----
For Six Months—(Za šest mesecev) —_
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187«.
104
FRANCO IN OBRAMBA "EVROPSKE CIVILIZACIJE"
II
Vatikan je vseskozi neutrujeno deloval s celim svojim propagandnim aparatom, da bi pred usodo, ki sta jo bila deležna Hitler in Mussolini, rešil svojega "dragega sina cerkve," fašističnega diktatorja generalissima Fran-cisca Franca. Prav v Vatikanu ima Franco svojega naj^ bolj močnega zaščitnika. Njegove simpatije za Franca izvirajo iz globokega sovraštva proti demokratski ustavi Španije iz leta 1931, ki je jamčila svobodo vere, svobodo govora, tiska in" zbora in ločitev cerkev od države.
Špansko republikansko vlado, ki si jo je ljudstvo izvolilo na demokratičnih volitvah, je španska cerkvena hijerarhija sicer najbolj ostro obsodila, toda ni zamudila prilike, da ne bi naj odločnejše podprla in pohvalila nasilno fašistično revolucijo Franca.
Franco in Vatikan sta nerazdružno povezana v krvavem režimu, pod katerim ječi špansko ljudstvo, odkar so Francove čete leta 1939 vkorakale v Madrid. Saj je sam kardinal Goma priznal, da Franco uživa vso podporo cerkve v borbi proti republikancem.
"Mi sr#o v popolni soglasnosti z nacionalistično (Francovo) vlado, ki z druge strani nikoli ne podvzema nobenih korakov, da se z mano ne bi posvetovala," je izjavil kardinal Goma v svojem manifestu v prid diktatorju Francu. (Po poročilu v "New York Times-u," 7. avg. 1938.)
Tudi sam papež je navdušeno pozdravil Francovo zmago, ko mu je poslal sledečo poslanico:
"Z veliko radostjo Vas,blagoslavljamo, najdražji sinovi katoliške Španije, da izrazimo našo očetovsko čestitko za dar miru in zmage ..."
Ni dvoma, da je v tej veliki "ateistični nevarnosti" in vedno bolj strupeni propagandni gonji Vatikana proti Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope, tudi sam Franco eden od prvoborcev za "obrambo zapadne krščanske civilizacije."
Maja meseca leta 1945 se je španski list "Informa-ciones" bridko zjokal nad žalostno usodo tedanjega prvo-borca proti "komunistični nevarnosti" Adolfa Hitlerja. Tako je pisal:
"Adolf Hitler, sin katoliške cerkve, je umrl, ko je branil krščanstvo ... Na njegovih posmrtnih ostankih vstaja zmagovita moralna postava. Z mučeniško palrrto bo izročil Bog Hitlerju lavorike zmage. Kajti globoka in ne-prodirna mistika, ki jo njegova smrt povzroča v Evropi, se bo končala z zmagoslavjem človečanstva."
Ni dvoma, da se danes nadaljuje borba "za zmagoslavje človečanstva." Borci se vrstijo eden za drugim; eni padajo na bojnem polju, drugi nanj stopajo. Stari in izku-šni veteran v borbi proti komunizmu generalissimo Franco, zaveznik Hitlerja in Mussolinija, stoji kot simbol te "obrambe zapadne krščanske civilizacije." Še več—on je simbol obrambe "demokracije in ameriškega načina življenja." Od Franca do kitajskega diktatorja Ciang Kajšeka, od sv. Očeta do argentinskega fašističnega diktatorja Perona, od grških monarho-fašistov do socialistov kova Bevina in Attlee-ja—vsi danes branijo "krščansko civilizacijo, demokracijo in ameriški način življenja."
Prav, ko to pišemo, je v zvezi z živo kampanjo v ameriškem tisku v prid Franca bilo v včerajšnjem "New York Times-u" priobčeno še eno poročilo o izjavah, ki jih je podal bivši demokratski voditelj James A. Farley ob priliki svojega bivanja v Madridu. Te izjave so zelo podobne izjavam predsednika senatnega odbora za oborožene sile Chan Gurneya in so seveda zopet—priporočilo, da se navežejo popolni odnošaji med Ameriko in fašistično Španijo. Farley celo odprto priporoča, da se Francu odobri vojaško pomoč.
Pesem je ena ter ista. Farley je izjavil poročevalcu "New York Times-a," da danes v Zedinjenih državah vsak govori o "nevarnosti komunizma." V zvezi s tem je pristavil, d& v Španiji "ni komunizma" in da ta "nevarnost" tam proti osišču!
Farley je po tistem starem triku, po katerem se celo Vatikan danes predstavlja za proti-f?.?istič'^ega borca, ome-
Varietni program' podružnice št. 39 Sansa
Cleveland, Ohio—Dne 24. oktobra se postavi Sans št. 39 z varietno predstavo v auditor!ju Slovenskega narodnega doma. To je tista aktivna skupina Sa^sa zborujoča v Slovenskem narodnem domu, katera je v kritični uri uspešno, liki čebel, zbirala relifno pomoč svojcem onstran luže in pozneje rekordno nabrala vsoto za otročjo bolnico.
Prispevke za otročjo bolnico se še vedno nabira. Podružnica sestoji največ iz društvenih zastopnikov, kateri skrbijo pri svojih društvih, da članstvo ve, zakaj gre in da pomaga za dobro stvar kjer le more. Pomagajo pri podružnici pa tudi po samezniki in to še prav dobrodušno.
Najbolj razveseljiva je udeležba na sejah. Po petintrideset nas pride povprečno. To je število, katerega ne zmorejo še večja društva. Da je vse tako uspešno kot je, gre predvsem zasluga našemu tajniku-blagajniku John Polloku za njegovo vzpodbudo in požrtvovalnost.
So pa tudi drugi, ki pripomorejo, da so seje privlačne. Zad-
injič smo jo prav radi slišali in I nas je prav imenitno • zabavala naša mlada članica Vida Shiffrer. Poročala nam je o poteku konvencije Progresivne stranke v } Philadelphiji. Da bi jo le slišali! Podala nam je na njen način in I zakulisno sliko zborovanja tako slikovito, da smo ob njenem po-jročilu vsi uživali. Vida je gra-! duirana učiteljica in čeravno tukaj rojena, govori čisto naš jezik. Sedaj je z dušo v kampanji za izvolitev Wallacea. Vsa čast ji!
Sedaj pa spet k programu Sansa, kateri se vrši ob 4. uri popoldne v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Povabljena so bila pevska društva, da nam podajo sad svojega truda. Na oder pa pridejo še druge stvari, med njimi "Navihani študentje." Že sama, beseda nam pove, kakšni fantje so to in kaf nam prinašajo. Frank Česen s svojo režisersko roko jih bo privedel na oder —^drugo pa bomo slišali in videli.
Vstopnice so v predprodaji po 85 centov in krožijo po naselbini. Sezimo po njih in si rezervi-rajmo ta dan!
Leo Poljšak.
Koliko ptičev gre v škatljico za vžigalice?
Poglejte malega kolibrija, težkega poldrugi gram in tolikega ko čmrlj. Primerjajte ga z velikanom kondorom, ki dosega po. velikosti debelo ovco. Trije, štirje kolibriči morejo iti v škatlo za vžigalice, v katero ne more iti niti kondorov kljun! Primerjajte te čudovite ptičje letalce s pingvinom (slovenski naziv "tolščak" ali "tolstnica" je narejen pa latinsko pinguis: "debel, rejen," ki nima nič opraviti s keltskim penguin: "belo-glavec!"), okornim na kopnem, a okretnim in urnim v vodi, pingvinom, ki sploh ne zna leteti in čigar peruti so podobne pla-vutam morskega psa. Poglejte zatem največjo današnjih ptic— noja, poltretji meter visokega in 90 kilogramov težkega, čigar dolge in zelo krepke noge služijo za tekanje in obrambo pred sovražniki.
Težko je verjeti, da so te živali sorodnice, čeprav daljne. V starih časih noja niso šteli med ptice, ne brez razloga. V starinski knjigi moremo čitati o "struthokameli," ^kakor so takrat po grško imenovali noja: "Struthokamela ima noge kakor kamela in bolje rečeno, da teka, kakor da leta. Zdi se, da je ona členek, ki spaja ptice s četveronožci. Obkratkem mare-mo reči z nekim prirodoslovcem, da je struthokamela pol ptič pol četveronožeo;"
Mi vemo, da stvar ni taka. Mi vemo, da je "struthokamela" prava, četudi kaj svojstvena ptica. Toda kaj spaja te tako laz-
nolike živali v en razred? Od katerega skupnega prednika so izšle te ptice, ki so si tako malo podobne druga drugi ? Kako mesto zavzemajo v živalskem svetu?
Ta vprašanja so že davno zanimala učenjake. Aristotel je imenoval ptice "pernate dvonož-ce" in menil, da je taka opre-delba zadostna za njihovo prištevanje v poseben razred živih bitij. Pa vendar moremo že po vnanjem videzu ptic obeležiti še druge' njih posebnosti, predvsem peruti in kljun. Zgodovina teh lastnovitih in svojskih udov —peruti, perja in kljuna, samo ko bi bila človeku znana— bi mogla natanko dognati stopnje izvora in razvitka ptic.
Na zemlji niso ohranjene one prehodne oblike, po katerih bi mogli zasledovati, kako so stopil jema iz živali, ki še niso bile ptice, postale ptice. Toda v zem-skih slojih, ki so se nakopičili pred desetimi in sto milijoni let, se včasih ljudem posreči najti ohranjene ostanke bitij, ki so živela v onih davnih časih in ki jih moremo smatrati za pradede današnjih ptic.
Te najdbe so poedine in slučajne jn nemogoče je še po njih predstavljati si celo verigo preobrazb, a objasnile so človeku mnoge pojave. Obenem so primer jalno-anatomska raziskovanja omogočila ugotoviti bližnje sorodnike ptic med sodobnimi živalmi. Ker niso razpolagali s paleontološkimi najdbami, niti z uspehi primerjalne anatomije, prednamci seveda niso mogli
nil tudi usluge, ki jih je Franco storil zaveznikom v vojni proti osišču!'
Na vprašanje, če misli, da bi Zedinjene države morale vrniti svojega ambasadorja v Madrid, je Farley odgovoril:
"Seveda bi morale! Na svetu smo soočeni z zelo resnim položajem in bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da ustvarimo združeno Evropo."
^ Toda najbolj značilne so izjave Farleya glede vojaške pomoči fašistični Španiji. O tem je dejal:
"Siguren sem, da bi se naše vojaške in mornariške sile morale zavedati potrebe za razširjenje sodelovanja s špansko oboroženo silo. V slučaju neprilik z Rusijo, bosta Španija in Anglija dve deželi, kjer bi se morale nahajati baze za letala. Nobenega dvoma ni, da bi Pirineji v slučaju neprilik med Rusijo in zapadnim svetom, zelo pomagali."
Farley ni seveda podal nobenih izjav, kako stvar z demokracijo stoji v Španiji pod režimom fašističn^a diktatorja Franca. To seveda* ni niti važno, saj vendar gre za "obrambo demokracije" pred "komunistično nevarnostjo . .
(Dalje prihodnjič)
točno odrediti mesta pticam med ostalimi živalmi.
V svojem delu "Opazovanje narave" je švicarski prirodoslo-vec Bonnet, ki je živel v začetku 18. stoletja, pisal takole:
"Vidim letečo ribo, ki se dviga iz vode v zrak; nje plavuti nalikujejo krilom netopirja. In tu prehajam k pticam . . . Nazadnje se pojavljata krokodil in želva, in dosegel sem četvero-nožce. Čeprav si torej ne upamo določiti pohod prirode, uvrstimo vendar ptice med ribe in če-tvoronožce."
To ni bilo ravno neumno ter je pričalo o velikem razmišljanju. Toda točno to ni bilo. Danes je natanko utrjeno, da so se ribe pojavile pred mnogo milijoni let, prej nego so se iz njih raz.vi-li krkoni, a krkoni so bili milijone let pred .ptiči. Ali sledi iz tega, da so krkoni predhodniki rib?
PORAST CEN KOVIN V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Vzadnjem tednu so cene nekaterih kovin na ameriških tržiščih znatno poskočile. Cene svinca so narasle od 17.5 na 19.5 stotink dolarja za funt, cene cinka pa od 12 na 15 stotink. Baker je pridobil za poznejšo izročitev 2 stotinki dolarja (od 21.5 na 23.5). Manjše poviške so zabeležili tudi pri železnih razbitinah ter pločevini. Živahno je zlasti povpraševanje po svincu. Predvidevajo, da ne bo ponudba kljub zvišanju cen narasla. Ni izključeno, da bodo ameriški podražitvi kovin sledila tudi ostala svetovna tržišča, predvsem London.
Nedavna podražitev jekla v Zedinjenih državah za 11%, je povzročila povišauje cen vseh drugi proizvodov, za katere uporabljajo jeklo in jeklene spojine. Tako je na primer družba General Motors že podražila svoje avtomobile od 85 do 115 dolarjev za komad. U. S. Steel Corporation, ki je eden izmed največjih koncernov na svetu, je naznanil v drugi polovici julija znatne poviške cen; povprečna podražitev njenih proizvodov znaša okrog 90 dolarjev za tono.
Po mnenju industrijcev samih se bodo cene jekla in jeklenih izdelkov še povišale, ker se niso še puravnovesile s cenami ostalih surovin. Jeklo se je od leta 1939 podražilo le za 60 odstotkov, medtem ko se je splošni indeks cen zvišal za 135 odstotkoV.
ALEKSANDRIJA— NASLEDNICA LIVER-POOLA
Doslej je veljal Liverpool za najvažnejše bombažno tržišče na svetu. Pravkar pa je ta trg menjenih razmer na svetovnem menjenih rabmer na svetovnem tržišču bombaža. Naslednica Li-verpoola bo postala verjetno Aleksandrija v Egiptu. Tako poročajo, da bo ta trg pričel delovati po vzoru svetovnih tržišč že septembra tega leta. Egiptski trg je imel še pred drugo svetovno vojno značaj krajevnega tržišča kljub važnemu žaledju bombažnih nasadov.
Razvoj trga je po mnenju svetovnih gospodarskih krogov v veliki meri odvisen od pravilno postavljene gospodarske politike egiptske vlade. Vlada kontrolira namreč okrog polovico vsega egiptskega bombaža, poleg tega pa so nasadite industrijske rastline odvisni od vladnih podpor v obliki kreditov.
Če ne bodo zadostovali ti krediti, predvidevajo, da bodo pridelovalci bombaža tudi letos, kakor že v preteklem letu, vrgli na trg že v začetku sezone velik del pridelka in s tem izzvali velike špekulacije. Proti tem je egiptska vlada že zavzela potrebne ukrepe. Tudi razvoj cen bo deloma odvisen od gospodarske politike egiptske vlade.
RAZNE VESTI IZ SOVJETSKE ZVEZE
Vzor delavca — Ivan Korobov
Pred petdesetimi leti je najstarejši topilec jekla doneške kotline preddelavec Ivan Korov pričel delati v industriji železa in jekla — v Železarskem in jeklarskem podjetju "Kirov" v Makejevki kjer je vseskozi ostal. Korobovov življenjepis je zelo podoben življenjepisu mnogih starih delavcev doneške kotline. V otroški dobi je 2 leti obiskoval občinsko šolo, pozneje pa, ko mu je bilo 16 let, je skupno z očetom—kmetom brez posestva—zapustil vas, da bi si zaslužil svoj kruh. Drobil je rudo, potiskal vozove z rudo in koksom ter končno 1918 po prihodu sovjetske oblasti, postal preddelavec. V mnogih letih svojega dela je razstopil več milijonov ton surovega železa ter večkrat odšel v Ukrajino, centralna področja Rusije in na Ural, da je spravil v tek 50 plavžev, ki so jih zgradili. Na tisoče mladih delavcev je n&u-čil topiti jeklo.
Korobov je ustanovitelj cele "dinastije" topilcev jekla. Nje-go\# trije sinovi so dovršili visoke šole in so dan,es na važnih mestih v jeklarski in železni industriji. Njegov najstarejši sin je pomočnik ministra za »železo in jekleno industrijo ZSSR, njegov drugi sin Nikolaj je znanstvenik — direktor državnega zavoda za načrtovanje železarskih in jeklarskih podjetij, njegov tretji sin Ilias pa je direktor velikega železarskega in jeklarskega podjetja na Dnje-pru. Samo njegova hčerka se mu je "izneverila" — ona je igralka vahtaganovskega gledališča v Moskvi.
Korobovi so mnogo doprinesli k razvoju železne in jeklene industrije sovjetske države. Avtorji so mnogih preiskav in drznih načrtov za obnovo podjetij, ki so bila porušena med okupacijo. Njih delo jim je prineslo mnogo odlikovanj: oče in njegovi trije sinovi so bili odlikovani s 15 odlikovanji, dočim je bil podeljen Pavlu Korobovu tudi naslov heroja socialističnega dela. Na zadnjih volitvah sta bila Ivan in Pavel Korobov izvoljena za poslanca Vrhovnega sovjeta ZSSR. Kljub svoji veliki starosti poglavar družine še dalje vztraja pri svojem delu. Pred nekaj časa je objavil v reviji "Jeklo" svoje osnovno delo o izboljšanju metod za hlajenje plavžev. Stari topilec jekla stanuje čisto blizu podjetja Kirov, kjer dela v majhni udobni hiši, ki mu jo je darovalo podjetje.
Tovarne za složljive hiše
T	*
Tovarne za izgradnjo zložlji-hih hiš v Beli Rusiji so izdelale vse potrebne dele za mnogo sto stanovanj, namenjenih delavcem Donješkega bazena in Krivega Roga. Največja tovarna te vrste v bližini Vitebska izdela vsak dan po eno tako hišo z 8 stanovanji. Podobne tovarne gradijo sedaj v Ričici na področju Gomela in v Polesju. Tovarna v Ričici bo delala z zmogljivostjo 250 dvostanovanjskih hiš mesečno.
Obljuba sovjetskih železničarjev
V Sovjetski zvezi j 2 bila 1. avgusta proslava zveznega dneva železničarjev. Tisk je objavil! pismo, ki so ga železničarji Sov-) jetske zvezfe poslali Stalinu. V! pismu naštevajo svoje delo in prevzamejo nove obveznosti. j
"Zavedamo se, kako veliko, odgovornost prevzemamo nase' s temi novimi obveznostmi in | vemo, da je edini pogoj za izpolnitev teh nalog: okrepitev j državne in delovne discipline, I zboljšanje kakovosti in, kulture, dela na vseh področjih prometa.'
V	imenu partijskih in nepartij-skih boljševikov Vam dajem" besedo, besedo sovjetskih rodoljubov, da bomo dosegli, da b" naš promet med najnaprednejšimi panogami našega socialističnega gospodarstva."
Velika proizvodnja volnenih tlianin
V	zadnjih treh letih je pr"' izvodnja volnenih tkanin v Sovjetski zvezi narasla več Jcakof dvakratno. V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdelanih 28,4% več tkanin kakor v iste® obdobju leta 1940. Industrija volnenih tkanin je prekoračila svoj zadnji polletni ijačrt za 9 odstotkov. Investicijska dela na področju te industrije so se v tem letu povečala za 23% ^ primeri z lanskim letom. Seda] razširjajo in popravljajo 8 pod' jetij z a izdelovanje volnenih tkanin. V Krasnodaru gradijo velik kombinat za izdelavo blaga.
Pomembno medicinsko odkritje
V	zadnji šLcvilki' "Znanstvenih beležk" medicinska instituta "Ivan Pavlov" je objavljen^ pomembna študija profesorja Privese, ki je iznašel nov načii^ zdravljenja razkroja centralne* ga živčnega sistema. DosedaJ so obolenja, ki nastanejo v zvezi z motnjami v krvnem obtoku v možganih (krvavitve, pertonija itd.) razlagali z mehanično zamašitvijo tako imenovanih perifernih arterij. Sovjetski znanstvenik je dokazal, daje to mnenje nepravilno. dolgoletnem proučevanju je ^ roentgenskimi žarki izdelal pO" sebno tehniko proučevanja kapilar. Znanstvenik je odkril, da perifernih arterij kot takšnih ni-Dejansko so vse arterije v možganih medsebojno povezane
je samo nepopolna tehnika pr®' prečevala, da tega niso ugotovili že prej. Odkritje sovjetskega znanstvenika osvetluje ustroj arterijskega sistema možgano^ in mehanizem številnih obolenj'
Velik uspeh rudarjev Dombasa	>
Med rudarji Dombasa se 3® široko razvilo socialistično tekmovanje. Mnogi rudarji so pri' čeli z novo delovno metodo, k' določa razdelitev dela in maksimalno obremenitev strojev. Radarja Aleksander Tjiirenkov Ivan ^Valegura sta z novo delovno metodo na svojem odse* gu (Josegla dosedaj še nedoseženo visoko proizvodnjo — nad tisoč ton premoga v eni izmeni.«
V	brigadi Tjurenkova izkoplj® vsak rudar v 7 delovnih urah po 240 ton premoga, dočim J® norma 30 ton. Uspehi teh sta' hanovcev prekašajo vse dosedaj dosežene rekorde v proizvodnji premoga.
Nova pota za povečanje produktivnosti dela
Da bi pospešili izpolnitev P°' vojne Stalinove petletke, so delavci tovarne traktorjev v kovu ustanovili posebni svet, k' popularizira pridobitve tehnik® in izkušnje stahanovcev ter išc® nova pota za povečanje produktivnosti dela. Ta svet sestavlj^' jo delavci, strokovnjaki, moj' stri in inštruktorji stahanoV-skih delovnih metod.
Na pobudo članov tega svet^ so v delavnicah, v katerih <3^1^ veliko število mladincev, org^" nizirani stanahovski tečaji! ^ katerih ima mladina priliko seznaniti se r. stanahovskimi m®" todami dela. V delavnicah P'"'' rejajo poleg tega na pobudo sveta razstave in izdajajo tel^' nične vestnike. Delo sveta prispevalo svoj delež k tem"^' da se je proizvodnja traktorje^ podvojila v primeri s proizvodnjo minulega leta in da se J® polna lastna cena zmanjšala 27 odst.
\
6. oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Razne vesti iz Bolgarije
dvoletni plan nove Bolgarije!du ob reki Marici. Na kraju,
kjer zdaj rase veliko industrijsko središče, ob vznožju rodo-kopskega gorovja, sta bili doslej
le manjši naselji: železniška postaja ("gara" po bolgarski, zato kraj imenujejo Gara Rakov-ski) in na drugem bregu Marice Mariino. Lansko leto so oba kraja slovesno proglasili kot skupno občino: mesto Dimitrov-grad. Kraj za novo mesto ni iz-
Sedanje glavne naloge nove olgarije niso lahke. Stara Bol-Sarija je bila zaostala kmetij-dežela. S kmetijstvom se preživlja okrog 80 odstotkov Prebi-^alstva. Dežela ima pri-'ižno 6,705,000 prebivalcev (to-pičlo polovico prebivalstva ^ugoslavije). Pogoji za indu-strializacijo in elektrifikacijo
Dežela mora dobiti do-j|jj,^jj na slepo. To je na premogu industrijo, ki boj^gio bogata kotlina. Razen tega kmpf^	modernizacijo | bo tudi reka dajala električ-
industrial!- JJQ energijo, in sicer za veliko %	Bolgari- j tovarno dušika. To je eno najbo-
ne iT J i^&rsičem precej podob-1 gatejših lešič črnega premoga di v R T ^	Zato tu-' y Bolgariji. Dani so vsi pogoji
PreH ° gradijo pospešeno • razvoj močne industrije. Rain +	elektrarne, železnice gen tovarne dušika in umetnih tovarne ... ... .. ... J ' gnojil gradijo tudi veliko ce-
»	velikih na- ^ mentarno. Nadalje bodo zgradili
tovarno za konzerviranje sadja in sočivja. V kraju samem že obratujeta premogovnik in elek-rarna "Marica I." Zgradili pa bodo še elektrarno "Marica II."
Kako mogočno industrijsko središče se je začelo tu razvijati—rasti izpod rok mladinskega delovnega bataljona "Mlada garda," sprevidimo že po količini gradiva, ki ga je država preskrbela za sedanja dela: 230,000 ton cementa, 430,000 kubičnih-metrov lesa, 300 milijonov zidakov in milijon kvadratnih metrov stekla. Uvoziti bodo morali dva milijona metrov vodovodnih cevi in betonskega železa, ker Bolgarija še ne izdeluje teh izdelkov. Kemična tovarna bo izdelovala na leto 30,000 ton amo-njaka, 60,000 ton dušične kisline, 340^000 ton kalcijevega so-litra, 50,000 ton nitrofostatne kisline itd.
ni mogoče izpolniti brez pri Vernega načrta; zkjeli so jih v ^eletki. Seveda bi gospodarski Qacrt ne bil življenjski, če bi ga JUdstvo ne sprejelo kot svojega ce bi ga ne izpolnjevalo z 'čezmerno vnemo in požrtvoval-^ostjo. V tem pogledu bolgar-° ljudstvo par nič ne zaostaja ^^tp^rodi nove Jugoslavije.
^^'"^ikalne organizacije na delu tekmovanja
Da
je postalo tekmovanje za
^polnitev dveletke vseljudsko, ®ajo veliko zaslugo bolgarske ^Wikalne organizacije, ^družu-okrog četrt milijona delov-^ ljudi. Približno 70% pride jjQ ^^l^'Vstvo. Bolgarsko delov-? JUdstvo ima velik smisel za kalno organizacijo, tako da ikati v resnici zaslužijo ime .^^°2ična organizacija. Kako . oko posega v vse življenje Uidikalno gibanje, se kaže zelo JVo iz gig^gila Splošne delavske indikalne zveze "Trud," ki iz-ha"
Prva toplotna centrala na Balkanu
Govorili bi lahko še o številnih drugih večjih javnih delih v Bolgariji, vendar ni mogoče izčrpno opisati vsega, kar zdaj nastaja pod ustvarjalnimi roka-j ini ljudstva. Posebno veliko po-I zornost in ogromne napore posvečajo elektrifkaciji, ki je te-j temelj gospodarskega preporo-ida dežele. Omogočila bo razvoj j industrije. Lansko leto so polo-jžili temelje kalorični elektrarni v Sofiji. Toda to ni le elek-jtrarna, temveč toplotna centrala, ki jo imenujejo TEC "Nadež-da" (Toplo-električna centrala). Uporabljala bo premogovni prah perniškega premogovnika. I Ne bo dajala le električnega to-:ka, , temveč po vodovodnih ce-i veh paro s temperaturo 140 sto-ipinj Celzija za gospodinjstva ter i ogrevanje stanovanj. Centrala j bo tako močna, da bo lahko ogrevala stanovanja 12,000 do 13,000 družin pri temperaturi— 20 stopinj Celzija. To bo prva toplotna centrala na Balkanu.
Najlepše delavsko naselje
ya Vsak dan in ki ga stalno j Sedanji Dimitrovgrad šteje poročila o številnih de- j okrog 9,000 prebivalcev. Kak-
V	1 tekmovanjih, pa tudi o ■ šen pomen pa bo imelo za vso iKih delovnih zmagah.	' de^lo, sprevidimo že iz tega: ob
MloflSmr,	o 7 • • ; koncu leta 1949; bo štelo že 30,-
'^mtina—ponos Bolgarije	\	,
Tudi	•• 1 u 1	i 000 pebivalcev, to se pravi, da
uui tsolgarija se lahko prav , ^ j i,- j u i	- i
ponaša C. • TJ- 11 se bo v dobi dveh letih vec ka-i »iba s SVOJO mladino kakor,	,
■ ^goslaviia. V Boleariii so de- Potrojilo. Ze v petih letih pa
lovtie brio-Q^	. bo Dimitrovgrad Štel 50,000 pre-
urigade množičen pojav; ' . , ^ ° ^ .	.t
Re sestnvHo -u i ,	; bivalcev. Gre torej v resnici za
ocbiavlja Jih le mladina, tem-	^ •
jih ustanavljajo skoraj y ko novo mesto,k.^bo
večjih delovnih kolektivih. T'', "'TT io ie	„1 4.- J •	mesta. To bo hkrati najlepše ter
prišlo zlasti do izraza se-	, ti,
med žetvijo, ko se je še bolj , "»f"'	na-
«WUa zveza med delavstvom in % Bolganji. Stanovanjske-■"■ečkim prebivalstvom. Usta.:^'''^'^™ ^^idal. nepo-
»»»Ijene so bile neštete žetve- ''I .He (' -	. 1 • --------
tele
žetev pravočasno opravlje- j naselje za delavstvo cementarne • Na podeželju namreč zelo i "Vulkan." Zidajo na položnem anjkuje moči, zlasti (spričo področju rudarskih obronkov.
Y	^^jkanja kmetskih strojev, i V novih hišah, se bo kmalu na-endar je treba naglasiti, da je! selilo okrog 4,000 delavcev s
del ^2gled—mladina. Njene; svojimi družinami. Toda to je v	^ prvih vr- le del naselja, ki ga zdaj gradijo,
dv 1 ^^®^®tih bitk za izpolnitev , V bližnji prihodnosti bodo na-£)• . ke.	stale tam številne ulice med
'^trovgrad—mesto, ki ga še ' parki in vrtovi, kjer bodo zgra-p na.zemljevidu	dili razen stanovanjskih hiš tudi
Po	pozornost je treba gledališče, bolnišnico^ igrišča,
_^^ti graditvi Dimitrovgra-' javna poslopja itd.
delovne brigade, ki so	pogrešali čisti zrak.
pa pomoč kmetom, da je i Začeli so že graditi stanovanj-
Bolgarska energetična industrija
V Bolgariji so ugodni pogoji za razvoj industrije prav zaradi močnih vodnih sil. Znano je, da bo proizvodnja električne energije v Jugoslaviji med petletko povečana za približno štirikrat ter bo znašala leta 1951 4.35 milijarde kilovatnih ur. Zdaj si pa oglejmo nekaj številk o Bolgariji. Do leta 1960 bo znašala proizvodnja bolgarskih elek-jtrarn okrog tri milijarde kilo-I vatnih ur. Pri tem ne smemo ; pozabiti, da je Jugoslavija dva-|krat večja. Zdaj je proizvodnja 1 električne energije v Bolgariji j seveda sorazmerno majhna. Lajni je 44 hidrocentral, 16 kalorič-jnih elektrarn in 55 elektrarn na I Dieselove motorje proizvedlo 440,500,000 kilovatnih ur električne energije.
Letos mora znašati proizvodnja 580,000,000 kilovatnih ur. Zgradili bodo še 19 hidrocetral in 14 kaloričnih elektrarn z zmogljivostjo 232,900 kilovatnih ur. Do leta 1950 bo zmogljivost elektrarn znašala 1,360,-
000,000 kilovatnih ur. Med dve-letko bo sedanje pomanjkanje po električni energiji premaga-'no. Med samo dveletko bodo 'zgradili 16 hidrocentral in 12 'kaloričnih elektrarn z zmogljivostjo 253,000 kilovatnih ur. Zdaj elektrarne izpolnjujejo dveletko.
Težka industrija
Nagel razvoj inddstrializaci-je bi ne bil mogoč brez tesnega gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ki nesebično podpira Bolgarijo pri njenem prizadevanju za gospodarsko samoosvojitev. Po novi trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo bo Sovjetska zveza dajala Bolgariji številne industrijske stroje in surovine, razen tega ji pa bo tudi nudila kredit pet milijonov dolarjev. Brez te pomoči bi ne bilo mogo-, če opremiti velikih novih tovarn, na primer cementarne "Vulkan" v Dimitrovgradu toplotne centrale "Nadežda" v Sofiji ter neštetih drugih tovarn. I Težka industrija je še zelo slabo
! razvita. Za njen razvoj pa nu-■dijo ugodne pogoje bogata leži-išča dobrega premoga. Proizvodnja bolgarskih premogovnikov j je znašala lani 3,500,000 ton premoga. Letos pa mora doseči 4,500,000 ton in prihodnje leto ob koncu dveletke 4,900,000 ton.
Z mehanizacijo premogovnikov ter razširjenjem se bo proizvodnja do leta 1955 povečala na 6,000,000. Na splošno je rudarstvo šele na začetni razvojni stopnji. Proizvodnja železne rude, lignita, mangana, bakra, svinca, kroma itd znaša le okrog 200,000 ton na 'leto. Ob koncu dveletke se bo pa povečala za
j 55 odstotkov. Dveletka določa zgraditev plavža za elektrome-j talurško predelavo rude z zmog-jljivostjo 6,000 ton ter zgraditev Ijeklarn in valjam, tako da bo I proizvodnja letos znašala 2,400 ton litega, 2,800 ton kovanega in 800 ton valjanega železa.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Tctši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širit^ "Enakopravnost!"
Popular WitK^Camera^ Fans
$2163.45
Uncle Sam will pay to any wage e^ner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Pl^ where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
SAVJI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Yean	In 10 Yaara
$ 2:50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.30	2,163.45
r.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
ia Am^ieals S&ujrify is YOUR Secur^
ENAKOPRAVNOST
Tfc/s ts »n official U. S. TreMsurj Mdvertisemeat—prepared under Musplcea of	nnd Advtrtislttg Counelt

CHICAGO — Costumed hostesses enhance the charm of a "Bit of New Orleans", exhibited by the Illinois Central Railroad at the Railroad Fair in Chicago, and which is a veritable studio for camera fans.
Low Cost, High Protein Dish
Keeping the family's nutritional requirements up to par is easy and economical when low cost, high protein foods are combined in flavorful main dishes such as Kidney Bean Rabbit. In this attractive, appetizing dish, there is some protein in the beans, some in the bread, and lots of high quality protein in the cheese—plus the milk minerals and milk vitamins and food energy in cheese. ^
You can count on a half pound of cheddar cheese to give you about as much protein as a whole pound of meat with a moderate - amount of, bone and fat, according to the l^pited States Department of Agriculture, Office for Food and Feed Conservation. And a half pound of cheese provides the suggested 2 ounces of protein for a main dish when feeding four.
You'll find Kidney Bean Rabbit one of your easiest main dishes —you just make a rabbit of the ingredients, and serve hot on crisp toast. Try it today.
Kidneys3ean Rabbit
2 tablespoons chopped onion
1	green pepper, chopped
2	tablespoons butter or
margarine 2 cups cooked kidney beans
2 tablespoons catsup % teaspoon Worcestershire sauce
Salt, pepper, cayenne % lb. American Pasteurized Process cheese, sliced
, . Toast
Saute the chopped onion and green pepper in the butter or mar-g3rine in the top of a double boiler. Place over hot water. Add the well drained beans, catsup, Worcestershire sauce, seasonings and cheese. Cook slowly until the cheese melts. Serve hot on crisp toast.
SELIŠKAR;
fRžAšKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje)
"Zrl- •
]>a' . PA vse oglej in oti-. nič te no bo ugriznilo!" ga
.y^Podbujal mojster. Ko • stopi sem, meh mi bo %č'"'	pomočnik To-
ju?	zijala prodajal, ko
' ^ inorem vsega hkrati!" .	pa meh goni, to je za-
stvar!" se smeje mojster, me je stopil do kovaškega Zaf Pomočaik mu je poka-kako se meh goni. Povedal Jc, da ogenj ne sme goreti s ^^nienom, ampak le žareti, ker K tako večjo vročino in da cp	s koksom, ker je
pa tudi izdatnejši od
^0. to delo zares ni bilo tež-
|ko. Izpod kamina je visela usnjena zanka, vanjo se. je obesil z roko, z nogo pa je poganjal le-^ sen drog, ki je gnal meh kakor ' harmoniko. Silno se je bal, da ne bi česa napak storil, toda kmalu je vedel, kdaj je treba pritisniti, kdaj odnehati. .Iz razjarjenega I koksa so švigali kratki, vijoličasti plamenčki, železo pa se je počasi barvalo v svetlo rdečo gmoto in lepo prijetno toplo je bilo poleg živega ognja.
' Mojster ga je opazoval od strani, ker je kupil prav za prav mačka v vreči, z očmi ga je^stro-kovnjaško vsega precenil. Res da ni hrust, ampak gibčen je, gibčen, pa tudi močan je v udih in spreten videti! Paziti mora-
mo na Tonača, da ga ne skvari, ker je tak zagovednež. Tonač je bolj za stvari, ki terjajo mnogo sile, poba bo pa spreten za manjše, bolj gibčne stvari!
Ker ga Tonač ni več potreboval, je pristopil k mojstru in mu I gledal pod prste. Mojster je lilil. I "Si radoveden kaj bo to? Te-Ičaji,za železna vrtna vrata!" 1 Pila se je zajedala v železo in opilki so leteli na vse strani. Mojster je enakomerno zamaho-I val, mirno, vsak zamah z roko je bil usmerjen zdaj na levo, izdaj malo bolj na desno. ! "Pri delu se ne smeš upehati, I zato tudi začeti ne smeš z ihto in viharjem, drugače se ti roka j utrudi in delo te prične jeziti. Tega pa nikdar nikoli! Kadar I boš delal z jezo, kar v začetku zavrzi stvar. Poglej, z grobo sem ga že omavžal. Daj, prinesi 'mi tisto drobnejšo pilo, ki visi tamle! Le oglej si jo, vidiš, ta I ima zobe široko nasekane. Zdaj I bom potreboval pilo, ki ima za ■ spoznanje manjše zobe in so za
pol pogleda bolj stisnjeni. No, le daj, bom videl, če znaš gledati!"
Tine je stopil k omarici, kjer je viselo mnogo najrazličnejših Bjl- Bile so velike, široke, pa tudi trioglate, okrogle, polobla-ste. Kmalu je našel pravo.
"Pogodil si!" de mojster.
Tedaj pa je začelo zvoniti poldan.
"Fanta, pojdimo jest! Lačen sem," je dejal mojster. Odpasal si je usnjat predpasnik, v čebru vode, kamor so vtikali žareče železo, da-se otrdi, si je umil roke, potem pa so vsi trije odšli v kuhinjo.
Mojster ni mogel trpeti, da bi Jedla družina posebej, pomočnik pa zase. Tako je bil navajen še iz časov svojega očeta, da so vsi domači' s hlapci in deklami vred sedeli za mizo in jedli iz ene same sklede. Nak, tega pa žena ni prenašala, ker je bila od doma drugače navajena. Sedli so !za mizo tako, da sta sedela na eni strani gospodar in gospodi-
nja, na drugi pa Tine in pomočnik, na vogalu poleg matere pa še Marička, ker je bilo pri jedi treba še paziti nanjo.
Vroča kaša se je že kadila iz sklede in ko je mojster odmo-lil, je prvi zajel in si naložil zvrhati krožnik, potlej gospodinja, ki je dala še Marički njen delček, nazadnje Tonač in Tine. Tine je danes prvikrat tako jedel in si je v zadregi prav malo naložil.
"Če boš tako malo jedel, te bo sušica vzela!" pravi mojster in mu sam naloži toliko, da ni teklo čez rob. "Kar je na mizi, moramo pospraviti. Prazna vreča ne stoji pokonci, danes pa. imamo še dela dovolj!"
Sicer pa so molčali pri jedi, ker se ne spodobi, da govoriš s polnimi usti. Le Marička je j čebljala in bi najrajši sedela po-|lcg Tineta, ki je še ves dišal I po mladosti in igračah.-Po kaši I so dobili zvrhano skledo okisa-Inega fižola s čebulo; potlej se
je pričel za Tineta križev pot; pomivati posodo. Po obedu si je mojster vsak dan privoščil cigaro in je malce zadremavhal na širokem stolu pri oknu.
Tonač pa je šel v delavnico kadit cigareto ali pa je stopil k tovarišem pomočnikom v mizarsko delavnico, ki je bila onstran ceste. Ob eni pa so spet pričeli z delom in so potlej delali do trde teme. Za vsa opravila pri hiši je bil določen natančen čas, ki se je spreminjal po i letnih časih. Nihče ni ukazoval ali pa odmerjal delo od ure do ure. Ko se je zdanilo, se je delo začelo, z nočjo se je končalo.
Seveda, red je bil vse dri^ga-čen kakor doma pri Tinetu, saj tu v mestu življenje ni bilo tako enostavno kakor na vasi. Paziti je moral na sto novih na-j vad in običajev, tako da mu nikoli ni bilo dolgočasno, še premalo mu je časa ostajalo in dan s6 mu je tako razdrobil, da se mu je zdel prekratek; posebno,
ker ga je gospodinja tolikanj zaposlila, da je le po nekaj ur prebil v delavnici.
Tine je v hiši upravljal vsa tista dela, ki jih opravljajo dekle : pomival je posodo, ribal pod in stopnice, nanosil vode iz vodnjaka na dvorišču, cepil drva za kurjavo in hodil za gospodinjo v trgovino in k mesarju; če pa je sama imela opravka v mestu, je bil varuška dekletcu, ki se ga je naglo oklenilo in privadilo.
Najbolj pa ga je veselilo pospravljati delavnico. Cez noč je vzljubil kladiva, klešče, pile, tol-kače in prebijače, primeže in nakovala; jemal jih je v roke, preizkušal, nabijal, vrtal in pritiskal, saj je vendar vse to orodje postalo njegovo orožje, s katerim si bo izvojeval pot do vlaka. Čeprav je bil ves stlačen v tisoč malih opravilih, ni bil nikoli mračen in nezadovoljen, vsak dan, ki je minul, je pomenil zanj droben uspeh do končne zmage.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
6. oktobra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Dunjašlca je prisedla h Gri-goriju jn pripovedovala:
—	Petro, ta ,ti je prifrknjen, zmeraj si kaj izmisli. Zadnjič je odšel z Mišatkom na dvorišče, pa je otroka prijelo za na veliko in je vprašal: "Striček, ali lahko zraven praga?" Petro pa: "Nak, ne smeš. Pojdi malo dalje." Mišatka je malo stekel stran: "Tukaj!" — "Naka, ne. Steči tjale h kašči." Od kašče ga je nagnal h konjaku, od konjaka k skednju. Gonil ga je in gonil, dokler ni mali napravil naravnost v hlačke ... To se je Natalja dušala!
—	Pusti, sam bom jedel! — je kakor poštni rog trobental Mišatka.
Petro je nagajivo trznil z ustnicami in ni pustil:
—	Ne še, fant! Jaz ti bom dajal.
—	Sam bom!
—	Pri nas sami jedo tisti v hlevu, saj veš? Stara mama jih s pomijami krmi".
Grigorij je smehljaje se poslušal njun pogovor in si zavijal cigareto. Pristopil je Pante-lej Prokofjevič.
—	Zdaj se mislim odpeljati v Veško.
—	Kaj pa boš tam?
Panteleju Prokofjeviču se je
glasno rinila kaša in pogladil si je brado.
—	Pri sedlarju imam,,;nekaj opravkov, dva komata mi popravlja.
—	Boš še danes nazaj?
—	Kaj pa misliš? Zvečer se vrnem.
Ko si je oddihnil, je zapregel staro, letos oslepelo kobilico in se odpeljal. Cesta je držala po ravnem. Čez dve uri je prišel v Vešensko. Odpeljal se je na pošto, v trgovino, dobil komata in se nameril k nekdaiyemu znancu in stricu, ki je stanoval blizu nove cerkve. Zelo gostoljubni gospodar ga je povabil na kosilo.
—	Na pošti si bil?*— je vprašal in mu nalil nekaj v kozarček.
—T Bil, — je zateglo odgovoril Pantelej Prokofjevič, ostro in začudeno pogledoval steklen-ko in vsesaval zrak kakor pes sled divjačine.
—	Nisi nič novega zvedel?
—	Novega? Nič nisem slišal zvoniti. Kaj pa je?
—	MenSa se je Kaledin, Alek-sej Maksimovič, naveličal živeti.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 11 S3 Addison Rd., EN 0487
Govorino slovensko
—	česa ne poveš! ?
Pantelej Prokofjevič je opazno pobledel, pozabil na sumljivo steklenico in vonj in se naslonil na hrbet stola. Gospodar je mrko žmeril in pravil:
—	Brzojavno so sporočili, da se je oni dan ustrelil v Novo-čerkasku. Bil je edini kaj prida general v vsej oblasti. Bil je vitez, poveljeval je vojski. In kakšna duša! Ta bi že ne pustil, da bi se kozaštvu kaj zgodilo.
—	Čakaj no, stric! Kaj bo pa zdaj? — je zbegano pozvedoval Pantelej Prokofjevič in odrinil kozarček.
—	Sam Bog vedi. Hudi časi še bližajo. Lahko si misliš, da si za lepo življenje človek ne bo sam poslal krogle v glavo.
—	Zakaj se je neki sodil.
Zajetni stric, staroverec, je
divje zamahnil z roko.
—	Zapustili so ga bojevniki in spustili boljševike v oblast, zato se je tudi ataman poslovil. Kdo ve, če ga bodo še takega kje dobili? Kdo nas bo varoval? V Kamenski so postavili nekakšen revolucionaren odbor, v njem so kozaki z bojišč . . . Tudi pri nas . . . saj si slišal, jeli? Prišlo je povelje od njih; da moramo atamane vreči in izvoliti te, revolucionarne odbore. To se je skuhalo v kmeških beticah! Teh raznih tesarčkov, ko-vačkov, grabežov, teh je v Veš-kah kakor obadov na travniku!
Pantelej Prokofjevič je dolgo molčal in povešal sivo glavo; ko pa jo je dvignil, mu je bil pogled oster in divji.
—	Kaj pa imaš v steklenici?
—	Žganjico. Nečak jo je prinesel s Kavkaza.
—	Nu, daj, stric, v spomin Kaledina, rajnega atamana. Bog mu daj nebesa!
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh ▼rat radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 3113
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd!coH07l8
Izpila sta. Gospodarjeva hči, visoko, pegasto dekle, je prinesla prigrizka. Pantel^' Prokofjevič je spočetka pogledoval kobilo, ki je klavrno stala zraven kmečkih sani, a kum ga je prepričal :
— Ne skrbi za konja. Velel ga bom nakrmiti in napojiti.
In Pantelej Prokofjevič je ob razvnetem pogovoru in steklenici kmalu pozabil tako na konja kakor na vse na svetu. Zmedeno je pripovedoval o Grigoriju, se o nečem prerekal z okajenim
hropeč se je spustila v dolinico. Sanke so se ujele za grm in obstala je. Sunek je hipoma predramil starca. Pantelej Prokofjevič je dvignil glavo in sikavo zavpil;
— Nu, hudič! ... — in spet legel.
Kobila je srečno prišla mimo gozda, se lepo namerila proti Donu in po vetru, ki je nosil od vzhoda smrad gnojnega dima, se je obrnila proti vasi Seme-novski.
Pol vrste od vasi je na levi
kumom, še prepiral, potem pa pi^ti Dona luknja; v njej se
ni več vedel, o čem. Ovedel se je šele proti večeru. Ne glede na vabila, naj bi ostal čez noč, je sklenil odjti. Kobilo mu je zapregel gospodarjev sin, na sani mu je pomagal zlesti kum. Odločil se je pospremiti gosta; drug ob drugem sta legla v košaro in se objela. Sanke so se
spomladi nabere vrtinčasta vo da, ko prestopi bregove. Zraven luknje izvirajo iz peščenih tal studenci, lam led ne zamrzne vso zimo, odprtina v ledu se topi v zelenem širokem pasu in cesta ob Donu se mu previdno izogne in napravi oster ovinek v stran, kadar fekozi luknjo v
zadele že ob njihov ogel, .potem i mogočnem toku odteka v Don pa so se zadevale ob vsak ogel, j narasla voda, se na tem mestu dokler se nista pripeljala na j vrtinec, voda rjove, curki travnik. Tam je kum zajokal in; raznih strani se sprijemljejo radovedno padel s sani. Dolgo | izmivajo dno; in se poletje je stal na vseh štirih in prekli-j gg vveč sežnjev globoki vodi ta-njal, ker se ni mogel postaviti j jjj-api in se pritiskajo k pa-na noge. Pantelej Prokofjevič je,iudju, ki se naletava z brega v pognal kobilo v tek in ni videl, | bližnji tolmun.
Ravno proti' krnici, proti njenemu levemu koncu je usmerila Melehovlja kobila svoj slepi korak. Preostalo je že dvajset sežnjev razdalje, ko se je Pantelej Prokofjevič preobrnil in nekoliko odprl oči. S črnega neba so mu gledale pod ovratnik rume-nozelene nedozorele kosmulje zvezd. "Noč ..." — je megle-ho spreletelo Panteleja Prokof-jeviča in srdito je nategnil vajeti:
kako kum, ki ga je bil pospre mil, leze po vseh štirih po tleh, rije z nosom po snegu, se srečno krehlja in hripavo prosi:
— Ne ščegetaj me! ... Ne ščegetaj me, pro-sim le-po!
Ko je Pantelej Prokofjevič nekajkrat ošviknil kobilo z bičem, je stekla v uren, a negotov, slep dir. Kmalu se je njen gospodar, ki ga je zmagala pijana dremotnost, naslonil z gla. vo na rob sani in utihnil. Vaje
ti so po naključju obtičale pod| ,— No, no-o! ... Ti bom že njim in, ker kobile ni nihče vo- j (^I, crketina stara!
dil in si ni vedela pomagati, je! Kobila se je spustila v dir. začela počasi stopati. Na prvem Vonj bližnje vode ji je udaril v ovinku pa je zavila na pot proti nozdrvi. Zastrigla je z ušesi in vasi Mali Gromčonok in odšla malo po strani ošinila gospo-po nji. Čez nekaj časa je zgu- darja s slepim nerazumevajo-bila tudi to pot. Šla je že po čim očesom. Mahoma je zasliša-celem, po brezpotju in obtičala la pljuskanje stekajoče se vo-Vglobokem snegu zraven gozda; de. Divje je zaprhala, zavila v
stran in se vzpela. Pod nogami ji je tiho zapokal izpodjedeni led in zasnežen kos se je odlomil. Kobila je zahropla v smrtnem strahu. Na vso moč se je upirala z zadnjimi nogami, toda prednje so že zdrsnile, bile so v vodi, pod topotajočimi zadnjimi so se lomile plošče ledu. Led je hrusta je zastokal, počil in se odlomil. Krnica je pogoltnila kobilico, da je krčevito udarila z zadnjimi nogami in se zadela ob nje. Ta trenutek je Pantelej Prokofjevič začutil, da je nekaj narobe, skočil s sani in se zavalil nazaj. Videl je, kako so se sanke, ki jih je vlekla teža kobile, postavile pokonci, pokazale ob zvezdni svetlobi leske tajoče se krivine in zdrsnile v črnozeleno globino; voda, pome šana s koščki ledu, je tiho zašu-mela: in toliko, da ni opljusnil val prav do nj,ega. Pantelej Pro kofjevič je neverjetno naglo ritenski zlezel dalje, šele potem trdo planil na noge in zarjul:
— Po-maga-a-ajte, ljudje božji; .. . U-ta-plja-a-mo se!..
Pijancrst ga je, kakor bi mignil, minila. Stekel je proti tol munu. Živo se' je svetil pravkar odlomi jeni led. Veter in tok sta podila po širokem črnem kolobarju krnice kose ledu, valovi so otresali zelene grive in šumljali. Tišina je bila vse naokoli mrtva. V oddaljeni vasi so luči žoltile temo. Dremotno so gorele in migljale nad pišastem nebu zr naste, kakor ravnokar razvejane zvezde. Sapa je pihala pri tleh, nosila je pršičast sneg v črno zev tolmuna in sikavo šumela. Iz krnice pa se je šumno kadila sopara in global je vabljivo in neznano čmela.
Pantelej Prokovjevič je spo znal, da je zdaj kričanje neumno in brez koristi. Ozrl se je in sprevidel, kam je zalezel v pijani nevednosti in zadrhtel je od jeze sam nase, na to, kar se je primerilo. V rokah mu je ostal bič, samo to mu je uspelo rešiti. Preklinja je, se je dolgo
M

mlatil z njim po hrbtu, pa ga ni nič bolelo, varovala ga je podložena kožuhovina; da bi se pa zavoljo tdga slačil, se mu ni zdelo vredno. Izpulil si je iz brade ščepec kocin, preštel v mislih vse zgubljene nakupe, vred. nost kobile, sani in komatov, se surovo pridušil in stopil še bliže k tolmunu.
— Hudoba slepa; ... — je dejal z drhtečim, ječečim glasom in se obrnil k utopljeni kobili. — Mrha! Sama je utonila in še mene bi skoraj utopila! Kam te je pa potegnila peklenska hudoba! ? . . . Hudiči te bodo zapregli in gonili, samo poganjati te ne bodo imeli s čim! . . . Nate, še bič vzemite! . . . — obupano je zavihtel in treščil na sT\do luknje rdečkasti bičevnik.
Bič je čofotnil, se pokonci postavil v vodi in se pogreznil v globino.
15
Potem ko so Kaledinovci nabili revolucionarne kozaške oddelke, se je moral donski revolucionarni odbor umakniti v Mi-
lerovo, zato je pohitel z obrazložitvijo svoje politične izoblikovanosti. Na naslov voditelja bojnih operacij zoper Kaledina in kontrarevolucionarni ukrajinski svet je donski revolucionarni odbor poslal izjavo naslednje vsebine;
(Dalje prihodnjič)
5 opremljenih spalnic
se odda v najem poštenim dekletow ali ženskam.
Si lahko tudi kuhajo. , Vpraša se na
1367 E. 51 St.
ODDA SE V NAJEM
sobo za žensko ali moškega
Vpraša se na
445 E. 157 St.
BARTENDER
želi dobiti stalno delo. Je stanoviten in pošten natakar, oženje^ ter govori dobro slovenščino. podrobnosti pokličite
KE 0927
IŠČE SE STANOVANJE
s 4 ali 5 sobami za pošteno družino. Samo 3 odrasle osebe. Dobri plačniki.
Pokličite IV 2537
1 AKER ZEMLJE NAPRODAJ
na Richmond Rd. med Chardon in Euclid Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4307
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU. Naslov se poizve v uradu tega lista.
SOBO SE ODDA
Poštenemu moškemu se odda v najem lepo, snažno sobo. Si lahko tudi sam kuha. ' Pokličite KE 6837
ŽENSKA
dobi službo za pomagati v kuhinji gostilne pri dobri slovenski družini. Ima dober dom in dobro P'^' čo. Prostor se nahaja v Chardon, i O. Za podrobnosti pokličite !_PO 8848_____
IŠČE SE STANOVANJE
za mirno družino treh oseb. 4 ® sob. Pošteni plačniki. Kdor inia za oddati naj pokliče
_IV 5702	__.
POZOR!
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ CEVI IN DIMNIK FORNEZA SČISTIMU za samo
$4 do $6
Pokličite še danes — Prihranite ^ denar
NATIONAL HEATING CO-
Postrežba širom mesta
FA 6516

PRIVATNA DRUŽINA
želi kupiti poslopje s 4 stanovanji ali 3 velikimi stanovanji; med St. Clair in Superior Ave., od E. 55 do E. 79 St. Kdor ima naprqdaj naj pokliče GL 3454.
Splošno tovarniško delo	■
Izkušnja ni potrebna Plača od ure Dobre delovne razmere
THE ENAMEL PRODUCT' I	CO.
' Vogal Eddy Rd. in Taft Av«'
Imamo fino grozdje in mošt
Tudi letos želimo postreči našim odjemalcem in pri' jateljem z najboljšim grozdjem in moštom". Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko.
Imamo tudi nove sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo na dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska. Se priporočamo za obisk.
NOTTINGHAM WINERY
17721 Waterloo M
Pokličite telefon; IV 2724
Polom dolgodistančnega telefona je lahko v zadnji minuti urediti vse glede j^čitnic konci ledna. Z enim klicem ali dvema se lahko vse uredi... glede kraja snidenja ... glede hotelskih rezervacij... glede pozornega obvestila radodarnega gostitelja. Kadar je čas kratek in so razdalje velike, poslužite se dolgodistančnega telefona. To bo rešilo vaše probleme hitro in poceni. Lestvico pristojbin najdete na notranji strani sprednje platnice vaše telefonske knjiga«
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St
HE 2730