Ljubljana, četrtek 15« Inni ja 1939 Cena 2 Din ■k«.. *» » m Upravništvo. i-juoijana, Knafijeva s — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Inseratni oaaeiek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel 3492 uj 2492. Podružnica Maribor; Grajski Xrg 1 Telefon št 2455. Podružnica Ceije Kocenova ulica 2. Telefon 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana 11 842. Praga filalo 78 180 Wien « 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Baltiške države Presenetljivo se zdi, da so postale male baltiške države ovira za sporazum med Rusijo in Veliko Britanijo. Splošno so pričakovali težav od drugod in bili pripravlieni na ovire iz povsem drugega področja. Baltiški predel ie svet zase in o njem ni bilo posebnih brig, v domnevi, da so okrog teh državic ne bodo zapletali in kompliciran računi velikih sil. Seveda moramo imeti pred očmi, da je dejanska situacija v tem področju nekako zabrisana in da iz poročil ni vse razvidno, marveč da se zdi. kakor da ostane tako rekoč polovica misli, predlogov in preudarkov le na pol izgovorjenih. Iz razumljivih vzrokov imajo tudi v tem področju stvari dvojno lice: eno resnično in drugo maskirano. Majhne državice, kakršne so baltiške, si ne morejo privoščiti sicer prirodne-ga prava, da bi prosto in ves glas izpovedale to, kar jih teži in kar jim povzroča zdaj brige. zdaj zadovoljstvo. V povojnih letih je bilo v Baltiku domala ves čas tako, da se je Poljska trudila, kako bi realizirala nekako mednarodno politično skupnost malih baltiških držav, seveda pod svojim vodstvom. Ovire zoper take načrte pa so bile jako močne in raznovrstne. Ena med njimi je bilo takrat še neurejeno razmerje med Poljsko in Litvo, ki se ni hotelo popraviti skoro dvajset let in se je bistveno predrugačilo šele lanskega leta v genetični zvezi s priključkom Avstrije k Nemčiji, torej v dobi, ko je celotna situacija v Baltiku že prešla v nov stadij. Druga ovira je la ta, da se baltiškim državam ni zdela najboljša ona formula, ki jo je nudila Poljska, saj se je zdela premalo močna in obetajoča Finska se je sploh izmotavala iz baltiške skupnosti, težila je za priključkom v skadinavsko področje ter ga tudi dosegla. Tretji razlog poljskih neuspehov je bilo stališče Rusije, ki ni prav nič prikrivala, da bi smatrala ustvarjanje foaltiško-poljske-ga bloka kot neprijazno, zoper rusko varnost naperjeno podjetje, kar je v baltiških prestolnicah do kraja podrlo nagnjenje za take ali podobne zveze. Folitična usoda baltiških držav je sploh poglavje zase. Na prvi pogled se že zdi nekako neprirodno, da imamo tu majhne obrežne republike, dočim pripada vse orjaško zaledje eni ogromni državi. Že površen pogled na karto nam kaže, kako te državice veliki Rusiji zapirajo pot do morja, puščajoč ji samo še razmeroma ozek, prav tesen dostop do Finskega zaliva ob Leningradu. Zato je jako razumljivo, da so ob Baltiškem morju jako občutljivi, da gledajo nestrpno na vse, kar se dogaja v mednarodnopolitičnem območju one sfere, ki je vanjo tudi njihovo življenje vključeno; tem bolj, ko je bilo polnih 200 let njihovo ozemlje politično zvezano s prav isto Rusijo. Bilo je ses tavni del Rusije, o katerem se ni zdelo, da bi ga bilo mogoče tako zlahka odločiti in urediti v posebne države. Toda v Baltiku poznajo tudi druge brige. Njihova zgodovina jih uči, da je prihajala malim baltiškim narodom nevarnost tudi od drugod. Gospostvo nemškega križarskega reda je pomenilo skozi stoletja podrejenost tuji oblasti in še vedno so v deželah sveži sledovi ki so ostali v obliki nemške kolonizacije, nemške veleposesti ter nemških meščanskih ustanov. Res da so ti sledovi že temeljito oslabljeni, toda obstojajo vendarle še vedno in že ponovno so jih imenovali kot možno osnovo za revindikacije posebnega tipa. Toda danes je bolj aktualna nevarnost v moderni obliki. V svetovnih vo-jaškotehniških revijah smo brali tedni razprave, kako se bojijo v baltiških državah možnosti invazije od nemške strani po kopnem, po poti preko Litve, še bolj pa po morski poti. V baltiških državah računajo s tem, da bi bilo '„ primeru vojne Baltiško morìe toliko ko zaprto in da bi imela v njem premoč nemška vojna mornarica, ki bi ji ne moglo do živega niti britansko, niti rusko vojno ladjevje. V zvezi s tem bi bile možne vsakovrstne komplikacije, ki bi mogle državicam prinesti samo neprilike. Vsi drugi faktorji so za baltiške države postranskega pomena; dejansko pomenijo zanje akcijsko opas-nost samo nastopi iz obeh teh _ dveh območij: nemška sila preko morja ter ruska po kopnem. Pravi politični ideal baltiške države more biti potem takem samo načelo popolne nevtralnosti, in to take nevtralnosti, ki bi odvrnila vojno nevarnost iz njihovega sosedstva ter jih popolnoma izločila iz možnosti kakršnihkoli konfliktov. Zakai da baltiške države same ne gojijo nikakih aspiracij na tuje ozemlje in prav nikakih namenov zoper svoje sosede, je izven dvoma. Kljub temu da je n. pr. Litva izgubila Klajpedo. pa da je trdovratno zahtevala zase Vilno, vendar ne more biti dvoma o tem, da iz naznačenih aspiracij ne more nastati vojna. Povsem podobno moremo trditi o nekda- TRITEV NAPETOSTI NA VZHODU Okrepitev nemških čet ob južnozapadni poljski meji na Slovaškem in v šleziji Naraščajoča pozornost v Angliji in Franciji — Posvetovanja v Varšavi London, 14. junija, z. Spričo poslednjih dogodkov na Slovaškem, v češki in Moravski, kakor tudi v Gdansku, presojajo tukajšnji politični krogi mednarodni politični položaj spet z največjo resnostjo. »Times« ugotavljajo danes v daljšem članku, da se zbirajo vedno močnejše nemške čete v severozapadnem delu Slovaške, kjer si je Nemčija pridržala pravico do vojaške zasedbe že v pogodbi, s katero je prevzela Protektorat nad Slovaško. Po tej pogodbi z dne 26. marca t. 1. ima Nemčija pravico v zapadnem in severnem slovaškem obmejnem ozemlju graditi utrdbe in ustanavljati svoje garnizije. Položaj v češko-moravskem protektoratu obeležujejo »Times« s požarom sinagoge v Moravski Ostravi, z begom Beneše-vega brata Vojteha, ki so ga spremljali razen članov njegove rodbine tudi trije češki generali, kakor tudi z zadnjimi dogodki v Kladnu in drugod. Pa tudi v Gdansku se položaj spričo zadnjih incidentov vedno bolj zaostruje. Svoj višek bo dosegla napetost — po mnenju »Timesov« — nedvomno konec tega tedna, ko bo prišel v Gdansk nemški propagandni minister dr. Göbbels, ki bo imel tam v okviru kulturnega tedna velik govor. Tudi ostali današnji londonski listi pod velikimi naslovi poročajo o pomnožitvi j nemških posadk na Slovaškem in o na-i glem utrjevanju slovaške meje proti Poljski. Pariz. 14. junija. w Pariški listi vseh taborov poročajo o prihodu novih nemških čet na Slovaško in tolmačijo to kot pripravo Nemčije za primer oboroženega spopada s Poljsko. Iz različnih virov listi soglasno zatrjujejo, da se bliža napetost med Nemčijo in Poljsko svojemu višku. »Jour« pravi, da je spričo te napetosti zadržanje Poljske občudovanja vredno »Ordre« poroča iz Varšave, da so tam splošno prepričani, da se hitro bliža ura odločitve. Zato žele bolj ko kdaj poprej, da bi čimprej prišlo do sklenitve vojaške zveze z Rusijo, ker vidijo v tem najboljše jamstvo za varnost Poljske. »Jour« in »Figaro« poročata, da so močne nemške čete zasedle poljsko mejo vzdolž Slovaške in nemške Šlezije. Amsterdam, 14. junija. w. Nizozemski listi obširno poročajo o obsežnem gibanju nemških čet vzdolž poljske meje v Šleziji in na Slovaškem. Samo pritisk na Rusijo? Berlin, 14. junija. w. Nemški listi beležijo poročila tujih listov o povečanju nemških čet na Slovaškem in o zasedbi poljske meje ter v svojih komentarjih samo naglašajo, da so te vesti zgolj manever, s ka- Strang v Moskvi Angleški veleposlanik bo danes izročil Molotovu najnovejše predloge svoje vlade Moskva, 14. junija, br. Posebni odposlanec angleške vlade sir William Strang je davi prispel v Moskvo. Nastanil se je v angleškem veleposlaništvu. Angleški poslanik Seeds je za jutri dopoldne napovedal svoj obisk v komisariatu za zunanje zadeve. kakor vse kaže, ga bo sprejel Molotov. Razgovoru bo prisostvoval bržkone tudi Strang. Pariz, 14. junija. AA. V zvezi s potovanjem Williama Stranga v Moskvo piše »Journal«: Dejstvo, da se pogajanja prenašajo v Moskvo, ne pomeni da bi popustila diplomatična aktivnost Londona in Pariza. Kar se tiče Francije je zunanji minister Bonnet v stalni zvezi s sovjetskim poslanikom Suričem in angleškim poslani-kom Phippsom. »La Justice« piše: Francoska vlada je zahtevala od Chamberlaina, naj prouči upravičene zahteve Molotova. Sovjetski vladi pa je priporočila naj vsekakor podpiše trojni sporazum ter pristopi k lojalnemu sodelovanju z narodi, ki tvorijo fronto miru in ki ne želijo nemške nadoblasti v Evropi. »L'Aube« pravi: Ako pogajanja z Mos-kvo ne bi bila uspešno končana, potem pomeni to vojno, ako pa bodo končana z uspehom, pomeni to mogoče mir. V vsakem primeru pa je zmaga gotova. »Populaire« pravi, da Anglija očividno želi uspešno končati pregovore. Da pogajanja ne tečejo popolnoma gladko, je samo dokaz o angleškem poštenju v tem vprašanju. Nemške informacije o ruskem stališču Berlin, 14. junija. AA. DNB poroča iz Moskve: William Strang je prispel danes dopoldne v Moskvo. Na postaji so Stranga pozdravili člani angleškega veleposlaništva in dva višja uradnika iz komisariata za zunanje zadeve. Za danes niso določeni nikaki razgovori med Strangom in zastopniki sovjetske vlade. Listi molče prehajajo preko tega obiska angleškega diplomata v Sovjetski Rusiji. V političnih krogih omenjajo članek, ki ga je objavila uradna »Pravda« in v katerem opozarja na neizprosno stališče Moskve in pravi, da sovjetska vlada ne bo pristala na noben kompromis, pač pa da se bo držala striktno pogojev, ki jih je stavila. Eden v Parizu Le Bourget, 14. junija. AA. (Havas). Dopoldne ob 10. se je pripeljal v Le Bourget iz Londona bivši angleški zunanji minister Eden. Gamelinovo poveljstvo še ni sklenjeno London, 14. junija. AA. (Reuter) Predsedniku vlade Chamberlainu so postavili v spodnjem domu vprašanje, ali je na podlagi sedanje politike vlada dala pristanek, da bi bil francoski general vrhovni poveljnik angleško-francoskih vojaških sil v primeru vojne. Chamberlain je odgovoril, da vprašanje poveljstva na raznih bojiščih, na katerih bi angleška vojska v primeru vojne sodelovala s francoskimi vojaškimi silami, nujno predstavlja sestavni del razgovorov med zastopniki obeh držav. Na vprašanje ali je general Gamelin določen za vrhovnega poveljnika — kakor je to poročalo časopisje — je Chamberlain odgovoril, da teh poročil časopisja ni treba vzeti za točne. Odgoditev francoskega parlamenta Pariz, 14. junija, o. Predsednik republike Lebrun je podpisal zakonski odlok s katerim se pooblašča predsednik vlade, da lahko zaključi zasedanje poslanske zbornice in senata, kadar se bo pokazala potreba. Trdijo, da bo Daladier poslal parlament na počitnice že 23. junija in da ne bo zopet sklican pred jesenjo. ★ Popoln sporazum med Francijo in Turčijo Ankara, 14. junija. w. Ministrski predsednik Refik je na seji parlamentarne skupine republikanske ljudske stranke sporočil, da je s Francijo dosežen končnoveljav-ni sporazum glede aleksandretskega san-džaka, ki se v celoti priključi Turčiji. Besedilo pogodbe je že sestavljeno. Pogodba obsega dva dela. Prvi del se nanaša na ureditev aleksandretskega problema in bo podpisan v Ankari, drugi del pa se nanaša na skupno izjavo turške in francoske vlade o medsebojni pomoči v vzhodnem delu Sredozemskega morja in bo podpisan v Parizu. Kralj Jurij VI. zapustil Kanado Ottawa, 14. junija. AA. (Reuter) Pred odhodom iz Kanade je kralj Jurij VI. omilil kazni vsem obsojencem v dominionu, ki imajo presedati tri mesece ali več, po določilih kazenskega zakona.. Kralj je znižal kazni vsakomur za mesec dni. Roosevelt bo v jeseni posetil London New York, 14. junija. AA. (DNB): Listi poročajo, da namerava predsednik Zedinjenih ameriških držav prihodnjo jesen odpotovati v London, ako bo to dopuščal mednarodni položaj. Razen tega se zdi, da je Roosevelt trdno odločen, da bo kandidiral še tretjič ter računa, da bo ponovno izvoljen za predsednika Zedinjenih držav. Dem^bilizacija v Španiji Burgos, 14. junija, br. Demobilizacija španske vojske polagoma napreduje. Danes je general Franco odredil demobiliza-cijc obveznikov letnika 1912. Demobilizirani bodo v času od 17. do 24. junija. njih finskih zahtevah po Karelcih v obmejnem ruskem ozemlju. V Baltiku so tedaj res iskreni pristaši nevtralnosti; majhnost teh državic je poroštvo, da bi jim mogla kaka korist prirasti samo iz nesreče enega od nasprotujočih si taborov. Sami, po svoii volji in s svojimi silami pa v nobenem primeru ne želijo in ne morejo posegati v razvoj dogodkov. Drugačna bi postala situacija, ako bi od zunaj nastala nevarnost za njihovo nezavisnost in svobodo. Dolga leta se je videlo, da bi se v baltiških državah najraje naslonil na Veliko Britanijo, smatrajoč, da je y prijateljstvu z njo še največ zagotovitve za varnost. Odtlej se je situacija v marsikaterem pogledu spremenila. V Baltiku se sedaj bojijo, da bi v Berlinu garancijo snujoče se nove trozveze smatrali za sovražno dejanje, pa da bi se s tem njihova nevtralnost bolj ogrozila nego zagotovila. Da jim je ostal strah pred nevarnostjo ruske pomoči, podobno kakor je se kazal tako dolgo pred ono iz Poljske, ni ostalo prikrito in ne preseneča. Stvar je v tem področju jako delikatna in ostane taka vsekakor tudi v bodoče. Več o tem pa nam bodo očividno pokazali že najbližji dnevi terim hočeta London in Pariz prisiliti Moskvo k popuščanju. Skupna izjava zaveznikov o Gdansku London, 14. junija, o »Dailv Express« poroča, iz Varšave, da bo morda že v najkrajšem času objavljena skupna izjava Francije. Anglije in Poljske o vprašanju Gdanska, s čimer bi se pričela akcija za revizijo statuta tega mesta. V izjavi bo poudarjeno, da so vse tri države pripravljene proučiti vsak predlog, ki ne bi zahteval, naj se Gdansk priključi Nemčiji. London, 14. junija. AA. (DNB): »Daily Express« poroča iz Varšave, da je William Strang za svojega včerajšnjega bivanja v Varšavi imel razgovor z angleškim poslanikom o vprašanju Gdanska. Trdi se, da bodo Anglija, Francija in Poljaka v kratkem objavile skupno izjavo o statutu svobodnega mesta Gdanska. Dva razgovora v Varšavi Varšava, 14. junija, br. Državni podtaj-nik zunanjega ministrstva je imel danes dopoldne daljše razgovore z ruskim in nemškim veleposlanikom. j Poljska pogajanja z Anglijo London, 14. junija, br. Danes popoldne je prispela v London delegacija poljske vlade pod vodstvom bivšega finančnega ministra in predsednika poljske narodne banke polkovnika Koca. Delegacija se bo jutri pričela pogajati z državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Aleksandrom Cado-ganom in nekaterimi angleškimi finančnimi strokovnjaki za eksportne kredite, ki naj bi jih Anglija dala Poljski za nabavo angleških vojnih letal, orožja ter onih strojev, ki jih Poljska rabi za svojo oboroževalno industrijo. Jutri opoldne bo angleška vlada priredila poljskim delegatom svečan obed. Vodilni angleški general London, 14. junija. AA. (Reuter). Vojno ministrstvo sporoča, da je generalni inšpektor teritorialne armade general sir Walter Kirk spričo svojih osebnih stikov s Finsko dobil vabilo, naj ponovno obišče Finsko. Ker se sir Walter lahko vabilu odzove, se bo 17. junija odpeljal na Finsko in ostal tam nekaj časa. Povabil ga je finski vojni minister. Reuter je izvedel, da se bo sir Walter Kirk odpeljal iz Londona v soboto in sicer najprej v Stockholm, v nedeljo pa bo nadaljeval vožnjo v Helsinke. Hudi italijanski očitki zaradi zveze z Rusijo članek uradne poročevalske agencije Štefani Rim, 14. junija. AA. (Stefani). Diplomatski urednik agencije 'Stefani piše: »Ako bi prišlo do sklenitve angleško-ruske zveze, potem bi ta zveza slonela na medsebojnem nezaupanju. Zakaj Kremelj tako zavlačuje sporazum in ne popušča prošnjam plutodemokracij zapada ? Kakšne protiusluge zahteva ? Ali je res pripravljen delovati kot orodje plutodemokracij ali pa smatra, da bi mu plutodemokracije služile za dosego subverzivnih ciljev? Nekateri smatrajo, da se bo sovjetska vlada v ugodnem trenutku uprla vsakršnemu sporazumu z zapadom ter ima sedaj samo namen zavleči pogajanja in se na ta način maščevati zaradi ponižanj, ki jih je morala Moskva trpeti svojčas s strani Londona in Pariza. Mogoče je treba, pravi dalje Stefani, glavni razlog za sedanje zadržanje Krem-lja iskati v močni opoziciji, ki jo je povzročilo pripravljanje sporazuma z bur-žujskimi silami. Predsednik odbora za zunanje zadeve vrhovnega sveta in predsednik centralnega odbora sta, kakor se zdi, pristaša absolutne nevtralnosti v primeru spora med obema evropskima blokoma. Zdi se, da sta zaradi tega predlagala, naj se pogajanja z Anglijo in Francijo zavlečejo, da bi odgovornost v primeru neuspeha padla na Anglijo in Francijo ali pa da bi sprejeli ti dve državi težke pogoje. S tem se da pojasniti tudi to, da je Voro-šilov odklonil udeležbo pri angleških manevrih ter dejstvo, da Potemkin ni hotel odpotovati v ženevo. Na drugi strani obstoja tudi v Londonu nezaupanje. Prva posledica francosko-ru-ske zveze je bil padec Lavala, ki je povzročil, da je prišla do oblasti ljudska fronta. Zveza z Moskvo in ljudska fronta sta dve stvari, ki jih je le težko mogoče ločiti drugo od druge. Francoske desničarske stranke so gojile upanje, da bo Rusija brzdala francoski komunizem, nasprotno pa je francoski komunizem bil oni, ki je smatral, da ima pravico gospodariti ter likvidirati desničarje. Na kraju je imel prav, ker se je Francija naslanjala na komunistične sile. Najbolj goreči pristaši zveze z Rusijo so zapadni »mlado-turki« kakor Churchill, Eden in Blum ter njihova družba, ki čakajo v znaku Moskve in drugih ljudskih front na hiter napad.« Poostrena nemška kampanja proti Angliji Napovedano ustanovitev angleškega propagandnega urada označujejo v Nemčiji za sovražnost proti sebi Berlin, 14. junija, z. Listi nadaljujejo kampanjo proti angleški vladi zaradi njene namere, da ustanovi posebno informacijsko in propagandno ministrstvo. Nemški tisk označuje novo angleško propagandno ministrstvo že sedaj za centralo veleizdajniškega delovanja proti Nemčiji in njeni stvari ter za leglo novih mednarodnih sporov. »Berliner Börsenzeitung« pravi v svojem poročilu iz Londona, da bi bilo glede na to treba izvajati primerne konsekvence tudi proti vsem onim državam, ki se družijo z Anglijo v Društvu narodov, a se na drugi strani proglašajo za nevtralne. Berlin, 14. junija. AA. (DNB): »Berliner Börsen Zeitung« komentira članek, ki ga je v Evening Standardu napisal Duff Cooper. V tem članku objavlja Duff Cooper svoje mnenje glede garancije baltskim državam. List pravi med drugim: Lahko smo zadovoljni zaradi iskrenega pisanja Duffa Cooperja. Kaj hoče torej angleška politika na osnovi jasnih besedi Cooperja? Anglija hoče prisiliti male države, da sprejmejo njene garancije ter se jih želi na ta način poslužiti proti Nemčiji, dasi so daleč od angleškega življenjskega prostora. To kar želi Anglija napraviti proti baltiškim državam, je absoluten imperializem. To je politika obkoljevanja, ki jo vodita Chamberlain in lord Halifax. Ugotavljamo, da je Duff Cooper odkril cilje in metode angleške politike obkoljevanja istega dne, ko angleški listi napovedujejo ustanovitev urada, namenjenega za obveščanje tujih držav, da je angleška politika obkoljevanja samo nemška izmišljotina. »Völkischer Beobachter« isitotako komentira vest o ustanovitvi urada za ob-ščanje in propagando v Angliji. List pravi med drugim: Anglija se vrača k ustanovi, iznajdeni za časa vojne. Toda v Angliji »e varajo, ako mislijo, da se nemški narod ne spominja, da je bil v tem času žrtev angleške zlobe. Večkrat smo pokazali, da obstoja velika razlika med akcijo angleške vlade m izjavami odgovornih angleških ministrov. Zaupanje nemškega naroda v svo-jfi voditelje in fanatična vera, da ima pra- vico do življenjskega prostora, pa sta neomajni. V Angliji so z novim ministrstvom zadovoljni London, 14. junija, z. Vest, da se namerava ustanoviti posebno ministrstvo za informacije in propagando, je bila sprejeta v angleških političnih krogih z zadovoljstvom. Novo ministrstvo bo imelo poleg drugih nalog tudi nalogo vplivati na skladno politično akcijo angleških listov, radija in poročevalskih agencij. Dobro poučeni krogi so mnenja, da zakonski načrt o ustanovitvi novega ministrstva v parlamentu načelno ne bo naletel na večji odpor. Kot kandidat za prvega angleškega propagandnega ministra velja lord Perth, ki je bil še pred kratkim poslanik v Rimu. Proti njemu pa bo verjetno opozicija večja, ker se Perth doslej politično ni uveljavljal. Pogajanja med nemško in angleško industrijo zopet odgodena London, 14. junija, z. V prvi polovici meseca marca so se v Düsseldorfu pričela pogajanja med zastopniki angleške in nemške industrije. Njihov namen je bil doseči sporazum za sodelovanje obeh industrij na mednarodnih tržiščih in predvsem za odpravo konkurence med njimi. Pogajanja so bila tedaj prekinjena, ker se je politični položaj po nemški okupaciji Češke in Moravske izredno poostril. Pozneje je bilo dogovorjeno, da se bodo nadaljevala 20. junija. Sedaj pa so bila znova odgodena do jeseni. Ta okoliščina kaže. da tudi angleški industrijski krogi neugodno presojajo mednarodni položaj. Španski obisk v Gibraltarju Gibraltar, 14. junija, br. Guverner Alge-cirasa Maior je prispel danes v Gibraltar in je uradno obiskal angleškega guvernerja. Od leta 1935. je bil to prvi uradni obisk španskega dostojanstvenika v Gibraltarju. Društvo narodov si išče novo prestolnico V primeru vojne bi se preselilo iz Švice najprej v Francijo, potem pa najraje kam v Ameriko London, 14. junija, d. Agencija United Press poroča, da 6« na vodilnih mestih Društva narodov bavijo z vprašanjem preložitve sedeža Društva narodov v Waehington ali kako drugo ameriško mesto za primer, da bi izbruhnila v Evropi vojna. Generalni tajnik DN Avenol je že stopil v zvezo s posameznimi državami, članicami DN, in je razpravljal z njimi o problemu preselitve tajništva v kako varno nevtralno državo. Tudi nadzorstvena komisija je že proučevala isto vprašanje. Avenol je celo že odredil, da se ob izbruhu vojne glavno osebje z vsemi važnejšimi arhivi takoj preseli v Vichv v Franciji. Nevtralne države, članice Društva narodov, so proti temu, da bi imelo tajništvo Društva narodov svoj sedež v kaki vojskujoči se državi, zaradi česar se bo moralo Društvo narodov preseliti v kako državo, ki ob izbruhu vojne ne bo zapletena v konflikt. Govori se, da je generalni tajnik Avenol v tem primeru za preselitev v Washington, vendar do sedaj glede tega še ni stopil v zvezo z vlado Zedinjenih držav in torej še ne ve, kakšno stališče bi zavzela napram temu načrtu. Ako bi se Zedinjene države v primeru vojne branile nuditi streho Društvu narodov, potem bi prišli v poštev mesti Ottawwa v Kanadi in Buenos Aires v Argentini. Švicarska vlada v nasprotju s poročili v evropskih listih generalnega tajnika Ave-nola ni opozorila na to, da bi moralo Društvo narodov v primeri vojne v Evropi preložiti svoj sedež iz Ženeve v inozemstvo, vendar pa jc Društvo narodov samo glede na stališče Nemčije in Italije smatralo za potrebno, da podvzame ukrepe, da more takoj ob izbruhu vojne preložiti sedež v fcako drugo državo, s čimer bi se že v naprej preprečilo, da bi mogel nuditi sedež Društva narodov v Ženevi povod za nemški ali italijanski napad na Švico. O posameznostih preselitve generalnega tajništva DN v vojnem primeru se zatrjuje, da bodo vsi vojaški obvezniki, to se pravi, vsi mobilizaciji podvrženi moški nameščenci takoj odpuščeni, njihove rodbine pa odpravljene v njihove domovine. Osebje, ki bi še ostalo, bi bilo takoj premeščeno v Vichy. Generalni tajnik Avenol sc je odločil za to mesto, ker bi bilo do- I volj oddaljeno od vsake fronte in ker je Francija edina članica Društva narodov, ki meji na Švico. Mesto Vichy pa bi bilo le začasno novo domovje Društva narodov, kajti kot končni sedež prihaja v poštev le kaka nevtralna država. Mislili so na skandinavske dežele, ki pa najbrž ne bi rade sprejele takega gosta in sicer iz ozirov na Nemčijo. Avenol se je glede preselitve glavnega tajništva Društva narodov odločil zato za kako prekomorsko državo. Ako misli pri tem predvsem na Washington, temelji to očitno na razmotrivanju, da Zedinjene države ne bi popolnoma nič riskira-le ako bi nudile streho Društvu narodov. Washington bi vrhu tega nudil vse mogoče ugodnosti, ker bi moglo tajništvo Društva narodov z ozirom na veliki diplomatski zbor v glavnem mestu Amerike vedno ostati v stalnem stiku z vladami članic Društva narodov. Ko so se pojavile prve vesti, da namerava Avenol izbrati v primeru vojne kot permanentni sedež Društva narodov mesto Vichy v Franciji, je nastalo v nekaterih nevtralnih državah, članicah Društva narodov, precejšnje vznemirjenje. Nizozemski zunanji minister dr. Patijn je opozoril Avenola, da ima edino svet Društva narodov pravico sklepati o preložitvi sedeža Društva narodov iz Ženeve v kak drug kraj. Obenem je izrazil svoje pomisleke proti preložitvi sedeža Društva narodov v Vichy, torej v državo, ki bi bila nedvomno že takoj od začetka zapletena v oboroženi spopad. V svojem odgovoru je Avenol priznal, da je le svet Društva narodov pooblaščen za take sklepe, pripomnil pa je, da je bil prisiljen misliti na ukrepe, ki bi aparatu Društva narodov omogočili začasno bivanje v Franciji, edini članici Društva narodov, ki ima skupne meje s Švico, dokler ne bi bil določen končni novi sedež. Avenol je izjavil, da ni stopil še z nobeno nevtralno državo v stike: rešeno tudi še ni vprašanje, ali naj bi prišla v poštev kaka država v Evropi ali v Ameriki. Upal je, da 6e bo mogel ob priliki svojega nameravanega obiska newyorske svetovne države informirati o eventualnem stališču ameriške vlade do preložitve sedeža Društva narodov v Washington, žal pa ni mogel odpotovati v Ameriko. Japonsko izzivanje Francozov in Angležev Blokada Tiencina uvod za japonsko akcijo proti mednarodnim koncesijam Angleži smatrajo položaj šanghaj, 14. junija, o. Japonska blokada angleške in francoske naselbine v Tiencinu se je pričela davi ob petih, že ponoči, ko je bilo jasno, da angleške oblasti ne bodo ugodile zahtevam Japonske, se je pričela stroga kontrola nad cestami, ki vodijo iz Tiencina v mednarodno naselbino. Ob 8. je bil promet popolnoma prekinjen. Japonski orožniki so z redno vojsko zasedli vse poti in ceste, ki vodijo iz mesta v mednarodno naselbino. Položaj v naselbini je za sedaj normalen. Opaža se sicer velika napetost, toda angleške in francoske vojaške oblasti so podvzele vse, da bi se položaj ne poslabšal. Japonske vojaške oblasti se danes ne zadovoljujejo več s svojimi prejšnjimi zahtevami. Prej so Japonci zahtevali samo izročitev štirih kitajskih teroristov, danes pa pravijo, da bo blokada trajala tako dolgo, dokler se Anglija in Francija ne bosta odločili za prisrčno vojaško sodelovanje z japonskimi vojaškimi oblastmi v vseh zadevah uprave mednarodne naselbine. Na angleški strani trdijo, da omenjenih štirih Kitajcev ne morejo izročiti, ker so jih Japonci že enkrat zaslišali in tako pretepli, da bi skoro umrli. V ostalem so angleške in francoske oblasti objavile prebivalstvu, da je v naselbini dovolj življenjskih potrebščin in municije. Japonska odklonila angleški predlog London, 14. junija. w. Danes ob 11. je angleška vlada po svojem poslaniku v Tokiu predlagala japonski vladi, naj bi se rešitev spora v Tiencinu poverila mešani komisiji, v kateri bi bili po en Anglež, Japonec in Američan. Komisiji naj bi predsedoval zastopnik Zedinjenih držav, ki bi imel obenem vlogo posredovalca. Japonska vlada je angleški predlog odklonila z motivacijo, da nima zaupanja v zastopnika Amerike, ker je Amerika zaveznica Anglije in je v japonsko-kitajskem konfliktu zavzela neprijateljsko stališče do Japonske. za zelo resen London, 14. junija, o. Angleška vlada smatra položaj v Tiencinu za zelo resen. 1'olitični krogi se boje, da ne bi smatrala Japonska blokade kot generalni poskus za svojo akcijo proti demokratskim velesilam in preizkušnjo njihove moči. V primeru japonskega uspeha bo nedvomno sledila odločna akcija Japonske proti vsem mednarodnim koncesijam, zlasti proti najmočnejši, ki je v šanghaju. V tem primeru bi po angleškem mnenju dosegla kriza na Daljnem vzhodu vrhunec. »Daily Telegraph« sicer misli, da si japonska vlada ne želi vojne z zapadnimi silami in da je japonski nastop v Tiencinu bolj znak slabosti kakor pa moči. Zato poziva Ust vlado, naj ne odneha in še nadalje podpira maršala čangkajška v borbi proti Japonski. Interpelacija v spodnji zbornici London, 14. junija. AA. (Reuter). Na vprašanje v spodnji zbornici, kakšne korake namerava storiti angleška vlada v zvezi z blokado mednarodnega področja v Tiencinu, je državni podtajnik v Foreign officeu Butler izjavil, da to zavisi od narave akcije, ki jo bodo podvzele japonske oblasti. Smatra, da Japonci ne nameravajo prekiniti preskrbovanja hrane. Lord Halifax pričakuje uradnega poročila o sedanjem položaju. Angleška, francoska in ameriška vlada so v stalnem stiku. Stališče Amerike Washington, 14. junija. w. Ameriško zunanje ministrstvo pozorno zasleduje dogodke v Tiencinu, vendar izjavljajo, da se Amerika za enkrat v ta angleško-japonski spor ne bo vmešavala, marveč bo počakala na nadaljnji razvoj dogodkov. Povodnji v Avstriji in Italiji Gradec, 14. junija. w. Zaradi več dni trajajočega deževja in močnih nalivov so vse reke in potoki na Gornjem štajerskem prestopili bregove in poplavili polja. Po-vodenj je napravila veliko škodo. Ceste so na mnogih krajih neprehodne. Voda je odnesla mnogo mostov, tako da so nekateri kraji docela odrezani od zunanjega sveta. Mura je narasla že dva metra nad normalo. Ker še vedno dežuje, obstoja nevarnost, da se bodo poplave še povečale. Milan, 14. junija. w. Zaradi dolgotrajnih nalivov so nastale v gornji Italiji zopet hude povodnji. Jezero Como je na več krajih prestopilo bregove in je ves glavni trg mesta Como pod vodo. Tudi Leccor je popolnoma poplavljen. Na železniški progi proti Sondriu je velik plaz razdrl progo. Tovorni vlak je skočil s tira. En železničar se je smrtno ponesrečil. Usodna suša v Ameriki New York, 14. junija. AA. Katastrofalna suša, kakršne ne pomnijo od 1. 1903, ogroža žetev v državah New Yersej in New York, že sedaj se škoda ceni na 8 pülijonov dolarjev. Ukinitev ameriškega nevtralnostnega zakona Washington, 14. junija AA. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel z 12 glasovi proti 8 zakonski osnutek, ki ga je predložil poslanec Blom in ki ga je podpirala tudi vlada. Zakon določa ukinjenje sedanje zakonske določbe o nevtralnosti, o prepovedi prodaje orožja in municije vojskujočim se državam, ter se zamenjuje z določbo, ki prepoveduje, da bi se ameriške ladje uporabljale za prevoz vojnega materiala v tuje države. Prostovoljci v Angliji na obisku na Finskem London, 14. junija. AA. (Reuter) Morrison je podal na današnji seji spodnje zbornice izjavo v imenu ministrstva za koordinacijo narodne obrambe in izjavil, da je zadnje tri mesece stopilo v redne in pomožne enote vojske okoli 236.000 oseb. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke Reorganizacija JRZ »Samouprava« posveča daljši članek reorganizaciji Jugoslovenske radikalne zajednice in izločitvi prijateljev dr. Stojadinoviča iz vodstva stranke. List z zadovoljstvom beleži, da se niso uresničile napovedi tistih, ki so vedeli povedati, da bo reorganizacija zvezana z močnimi pretresi in osebnimi razračunavanji. List nato nadaljuje: »Ti ljudje so mislili, da je v vrstah JRZ res več frakcij, ki jih vodijo razne osebnosti. Potek reorganizacije pa kaže, da članstvo odobrava ukrepe vodstva, ki hoče izločiti vse nedisciplinirane elemente iz stranke. Reorganizacija stranke bo končana še v teku tega meseca, tako da bodo imele vse banovinske organizacije JRZ najkasneje do 1. julija novo izvoljena vodstva. Od tega dne dalje bo pričela JRZ z novo akciio. ki bo na celi črti podprla težnje predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča.« »Obzor« posebej komentira nedeljsko reorganizacijo banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino in pravi, da je bil tam prizadejan dr. Stojadinoviču še posebno hud udarec. Saj je bil predsednik tega odbora in naša javnost se še dobro spominja, da se je dr. Stojadinovič še izza Pašičevih časov posebno rad predstavljal kot nekak posebni zaščitnik Črnogorcev. Ti pa niso bili z njegovo posebno zaščito nič kaj zadovoljni, kar so pokazali tudi ponovno pri njegovih obiskih.« Novosadski »Dan« poroča iz Beograda, da bo najbrž že v teku septembra državni kongres JRZ, na katerem bo izvoljeno novo vodstvo stranke. Finančni minister v Borovu V torek je prispel v Borovo, kjer se nahajajo tovarne podjetja »Bate«, finančni minister Vojin Djuričič. Ministra so sprejeli zastopniki oblasti in podjetja »Bate«. Minister Djuričič je ostal celo popoldne v Borovu ter si natančno ogledal vse obrate tovarne »Bate«. Seja staroradikalnega vodstva V torek je bila v Beogradu seja vodstva staroradikalne stranke. Predsedoval ji je Aca Stanojevič, ki se. kakor smo že zabeležili, mudi že nekaj dni v Beogradu. Po izčrpni razpravi o političnem položaju. I so bili sprejeti sklepi o nadalinji taktiki te skupine združene onozicije. Konferenca je odobrila delo in taktiko bivšega ministra Miše Trifunoviča, ki vodi tekoče posle predsedstva kot namestnik Ace Stanoje-viča. Sklenjeno je bilo dalje, da bo ohranila staroradikalna skupina popolno samostojnost tudi v bodoče. Stojadinovičeva pogajanja z dr. Mačkom Hrvatsko časopisje izredno ostro reagira na vložitev interpelacije dr. Stojadinoviča in njegovih prijateljev. »Hrvatski dnevnik« posveča interpelaciji uvodnik in več beležk. Najprej ugotavlja, da so skoraj vsi poslanci in senatorji, ki so podpisali to interpelacijo, glasovali za. proračun in s tem izrekli,svoje zaupanje Cyet-kovičevi vladi. Sedaj šo preko noči. spremenili svoje mišljenje in zamer ja j o Cvetkoviču, da je odšel v Zagreb na sestanek z dr. Mačkom, namesto da bi prišel dr. Maček v Beograd. List pravi dalje: »Ti gospodje vedo prav dobro, da ie dal iniciativo za razgovore g. Cvetkovič in ne dr. Maček. Zaradi tega je bilo tudi povsem naravno, da je potoval g. Cvetkovič v Zagreb in ne dr. Maček v Beograd. Javnost pa se še tudi dobro spominja sestanka med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem. Tudi takrat ni potoval dr. Maček v Beograd, temveč dr. Stojadinovič v Brežice, kjer se je sestal s predsednikom HSS. Ako bi se hotel dr. Maček sploh razgovarjati z Milanom Stojadinovičem potem bi ta ne prišel v Zagreb samo štirikrat, ampak štiridesetkrat. Dr. Maček pa se ni hotel razgovarjati z dr. Stojadinovičem, ker ta ni imel nobene legitimacije za razgovore in ker si je predstavljal rešitev hrvatskega vprašanja kot enostavno razdelitev ministrskih re-sorov. Dr. Stojadinovič je takrat računal s tem, da bo vladal dolgo vrsto let in ie stavil dr. Mačku take ponudbe za sporazum, da jih je moral ta brez pomišljanja takoj odbiti.« Neutemeljeni očitki »Slovenski dom« ne more odpustiti Sokolu, da prejema po zakonu določeno državno subvencijo, ter mu očita »ogromne subvencije, ki jih dobiva iz rednega proračuna za telesno vzgojo«. Gospodje pri »Slovenskem domu« so očividno pozabili, da se nahaja v letošnjem proračunu tudi prav lepa državna subvencija za fantovske odseke. Naj vendar objavijo primerjavo subvencij, ki so jih prejeli iz državnega in samoupravnih proračunov fantovski odseki in slovenska sokolska društva. Pokazalo se bo, da subvencije Sokolu iz javnih sredstev ne le niso »ogromne«, temveč zelo, zelo skromne v primeri s subvencijami fantovskim odsekom in dekliškim krožkom. Dr. Maček o nujnosti sporazuma Zagreb, 14. junija, o. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik« je današnja sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavila v zadevi obnove akcije za sporazum izjavo dr. Mačka, ki je med drugim dejal: »Čeprav bi bile vidne in nevidne sile, ki so proti sporazumu, mnogo močnejše kakor so, mora do sporazuma priti, ker srbski narod ve, da pomeni zadovoljna Hrvatska tisto, kakor močna jugoslovenska država.« »Hrvatski dnevnik« pristavlja: »Ta izjava dr. Mačka je prišla v času, ko se v listih ponovno čimdalje več razpravlja O sporazumu. Ona je obenem tudi odgovor onim elementom, ki so se pričeli zbirati, da bi preprečili izvedbo take organizacije državne skupnosti, ki bi omogočila neovirano tako hrvatsko kakor srbsko individualnost in ki bi namesto sporov in borb omogočila sodelovanje v interesu obeh. Varajo se vsi, ki mislijo, da more biti ta državna skupnost močna, če ne bo zadovoljna tudi Hrvatska.« Madžarska ostane na strani Nemčije in Italije Horthyjev prestolni govor ob otvoritvi novega madžarskega parlamenta — Odnošaji z Jugoslavijo Budimpešta, 14. junija. A A. (MTI). Danes opoldne se je slovesno sestal madžarski parlament. Regent Horthy je imel pri otvoritvi govor, v katerem je med drugim dejal: »Po zaslugi previdnosti božje je novi madžarski parlament zastopnik povečane Madžarske. Danes je Madžarska večja i po številu prebivalstva i po ozemlju. Po 20 letih so se odtrgani kraji vrnili Madžarski brez vojne, edino po zaslugi zmage pravice.« Dalje je Horthy poudaril potrebo po ureditvi raznih socialnih in gospodarskih vprašanj. Nato je govoril o potrebi razvoja madžarske vojske in dejal, da je treba vse moči madžarskega naroda postaviti v službo narodne obrambe. Naslanjajoč se na svoje moči, bo Madžarska mogla razvijati svojo miroljubno vlogo v Podu-navju v korist miru in blagostanja naroda. Pri izpolnjevanju tega svojega poslanstva si Madžarska želi novih prijateljev In ostne zvesta svojim starim prijateljem. S hvaležnostjo in zadoščenjem mislimo na velild prijateljici, na Italijo, ki je prva stopila na našo stran, in Nemčijo, našo staro vojno tovarišico. Kakor v preteklosti, bo Madžarska ostala tudi v bo- dočnosti ob strani teh dveh držav, prijateljic in zaveznic. Potem je Horty rekel, da se Madžarska naslanja na svoje tradicije in zato živi v prijateljstvu s Poljsko. Z veliko pozornostjo spremljamo v*>e, kar bi moglo koristiti ozračju medsebojnega zaupanja med nami in Jugoslavijo. Vsem narodom, ki nam pokažejo dobro voljo, ponujamo pri. jateljsko roko. Pozornost povečamo tudi raznim kulturnim in trgovinskim odnosom. S takšnim ravnanjem prispevamo k miru med narodi in državami. Tudi vprašanje našega blagostanja se mora prav tako urediti v okviru splošnih miroljubnih teženj. ' Regent Horthy je zatem poudaril, da bo novi parlament deloval v nenavadno resnem času. Evropa živi danes v precej napetem ozračju. Vendar ni problema, ki se ne bi mogel urediti na miroljuben način. Potrebno je razpravljati z dobro voljo o vseh vprašanjih, posebno pa o onih, ki imajo v sebi kal razdora. Končno je regent rekel, da bi bilo najboljše, če bi papež kot najvišja moralna avtoriteta, predlagal sestanek velesil, da prouče sporna vprašanja. Slovaški voditelji o odnošajih z Nemčijo že včeraj smo poročali o hudih trenjih, ki se pojavljajo na Slovaškem med voditelji sedanje politike in njihovimi nasprotniki, ki so zagovorniki bolj slovanske orientacije slovaške politike. Iz slovaških listov, ki smo jih včeraj prejeli, posnemamo še nekaj prispevkov k tej stvari. Prošlo nedeljo so bile po vsem Slovaškem razne kulturne prireditve, ki so se jih udeležili tudi člani vlade in imeli na njih primerne govore. Predsednik vlade msgr. dr. Tiso je v Ruskovicah govoril o poslanstvu in pomenu omike ter se je pri tem dotaknil tudi politike. O slovaškem položaju je med drugim dejal: »Prišel je 14. marec, ki nam je po zaslugi velikega vodje nemškega naroda Adolfa Hitlerja prinesel to, kar našemu narodu že od davna gre. Druge poti si narod ni mogel izbra-ti. Zdaj pa ko smo si pridobili, kar nam gre po prirodnem pravu, so se oglasili razni hujskači, ki med ljudstvom širijo vznemirljive vesti, da nam baje manjka to in ono in da se v takem položaju ne bomo mogli obdržati. Pri vsakem velikem prevratu nastajajo vrzeli, ki pa niso razlog za obup. Treba jih je zamašiti, za to delo pa je treba vsekakor daljšega časa. Tromesečna država ne more delati čudežev, vendar pa je slovaška država že v treh mesecih napravila takšne stvari, ki bi jih bila napravila komaj kaka druga država. Zato, Slovaki, pokonci glave! Slovaški narod se bo ob strani velikega nemškega naroda uvrstil v borbo proti boljševizmu. Morda je na Slo. vaškem še kaj takih glav, ki mislijo drugače kakor ves ostali narod, toda mi bomo te glave spravili k redu in jim pokazali pravo pot.« Na letalski slavnosti v Nitri pa je nastopil podpredsednik slovaške vlade znani dr. Vojteh Tuka, ki je imel navdušujoč go. vor na slovaško vojsko. Dejal je: »Velike države si lahko urede veliko in mogočne vojsko, majhne države pa morajo to nadomestiti z modro politiko, s pridobivanjem zvestih zaveznikov in zaščitnikov. Dobri gospod bog nam je v tem pogledu mnogo pomagal. Dal je Slovakom pleme, ni tega in velikodušnega zaščitnika v osebi vodje Velike Nemčije Adolfa Hitlerja. Ta nas je vzel pod okrilje mogočne nemške armade. To seveda ne pomeni, da bi se mi dali braniti in čuvati kakor kaka čreda. Mi sami moramo biti pripravljeni na to, da se odločno branimo, če bi kaka sveto-skrunska roka segala po našem narodnem ozemlju. Ne moremo vendar zahtevati od našega vzvišenega zaščitnika, da bi za našo svobodo krvaveli samo NemcL Ce bi bi. lo to, potem bi se Nemci tega bremena hitro otresli, naše svobode pa bi bilo konec. Ravno zato se moramo zavedati, da moramo v primeru potrebe sami zgrabiti za orožje.« Iz tožitelja toženec Pred beograjskim okrožnim sodiščem teče zanimiv proces, ki obravnava občinske volitve leta 1937. Takrat sio postavili v občini Vreoce dve kandidatni listi: listo pristašev dr. Miiana Stojadinoviča in listo združene opozicije. Po izvršenih volitvah je prijavila skupina opozicijskih volilcev sreskega načelnika Radivoja Sibinoviča, da je falzificiral volilne spiske in tako vplival na rezultat volitev. Sreski načelnik je prijavil vse te opozicijske volilce državnemu tožilcu, ki jih je obtožil klevetanja državnega funkcionarja. V teku preiskave pa se je izkazalo, da so bili volilni spisi res ponarejeni, in sodišče je zato oprostilo obtožene opozicionalce. Obenem je državni tožilec uvedel postopanje proti sreskemu načelniku Sibinoviču zaradi ponarejanja volilnih listin. Vršila se je že prva razprava, ki pa je bila preložena zaradi zaslišanja novih prič. Priprave za izselitev londonske šolske mladine Te dni so se začele tudi v Londonu šolske počitnice. Ravnatelji, profesorji in učitelji vseh londonskih srednjih in osnovnih šol pa so dobili naročilo ministrstva pro-svete, da letošnje počitnice ne smejo zapustiti Londona. Vsi morajo ostati v. Londo- Gafencu odpotoval v Atene Ankara, 14. junija, br. Rumunski zunanji minister Gafencu je bil danes gost prezi-dtnta republike Ismeta Inenija v Jalovu. Popoldne pa se jc s svojim spremstvom odpeljal preko Carigrada v Grčijo, kamor prispe jutri popoldne. V Atenah se bo mudil dva dni in bo gost ministrskega predsednika in zunanjega ministra generala Meta xaaa. Taborišče za češke begunce na Poljskem Varšava, 14. junija, d. Za mnogoštevilne češke begunce, ki so v zadnjih dneh prekoračili poljsko mejo, so ustanovili zdaj v bližini Krakova posebno taborišče. Gre skoro izključno za bivše pripadnike češkoslovaške armade, ki so se zadrževali do sedaj na Slovaškem. Poljska vlada še ni sklepala o tem, kaj naj se zgodi s temi begunci. Njihova nastanitev v zbiralnem taborišču je očitno zamišljena le kot začasna odredba. Včeraj je obiskal češke begunce bivši čsl. general Prchala, ki je že pred nekaj tedni pobegnil na Poljsko. Begunci poročajo, da je opažati na slova-ško-poljski meji premikanje nemških čet. Aretacija zaradi uboja v Kladnu Praga, 14. junija. AA. (DNB): V zvezi z ubojem nemškega policista v Kladnu je nemška policija prijela neko Čehinjo, o kateri milijo, da je sodelovala pri uboju. Ostavka predsednika rumunskega senata Bukarešta, 14. junija. AA. Predsednik senata Nikolaj Jorga je dal ostavko na svoj položaj zaradi spora, ki je nastal med njim in večino članov senata, ki so se pro-tivili zahtevi Jorge, da naj tiaja mandat predsednika senata devet let. nu in biti vsak trenutek pripravljeni, da bodo spremljali svoje dijake in šolarje v primeru vojne nevarnosti iz prestolnice na deželo. Angleška vlada je namreč že po lanskem septembru izdelala načrt, da se bo v primeru vojne nevarnosti izselila iz Londona vsa šolska mladina. Za njo so že pripravljena v. raznih krajih Anglije posebna taborišča, opremljena z vsemi potrebnimi Blijracnočkii Minister dr. Spaho v Berlinu Berlin, 14. jun. p. Davi je prispel v Berlin prometni minister dr. Mehmed Spaho v spremstvu svojega pomočnika/ Djuriča. Na postaji so ga sprejeli jugoslovanski poslanik dr. Ivo And ric. državni podtajnik v nemškem prometnem ministrstvu Kleimann in drugi višji funkcionarji nemškega prometnega ministrstva. Minister se je nastanil v jugoteloven-skem poslaništvu. Opoldne mu je nemški prometni minister priredil kosilo. Popoldne si je dr. Spaho ogledal moderne prometne naprave v Berlinu in okolici! Seja gospodarskega komiteja ministrov Beograd, 14. junija, p. Danes dopoldne so se sestali ministri gospodarskih resorov. pod vodstvom finančnega ministra dr. Djuričiča. Razpravljali so o sanaciji vodnih zadrug. Pogajanja s Španijo Madrid, 14. junija. AA. (Havas). španski tisk še vedno molči o pomenu italijan-sko-špainskih pogajanj, ki se vodijo v Rimu. Listi objavljajo samo poročila novin-skih agencij. Smatra se, da gre samo za kulturno in gospodarsko sodelovanje ne pa za vojni sporazum, ki ga španska vlada ne predvideva. Noben sklep ne bi mogel v tem pogledu biti sprejet prej, pretino ne pride do neposrednega stika med generalnima štaboma obeh držav. Francov obide v Rimu Rim, 14. junija. AA. (Stefani). Listi posvečajo veliko pozornost bližnjemu oibsku generala Franca v Rimu ter pišejo »o ve. liki osebnosti nove Španije« in pravijo, da bo Rim sprejel generalisima Franca, kakor zna samo on sprejemati velike goste. »Giornale d'Italia« podčrtava globoke ideološke zveze med Italijo, Španijo in Nemčijo, ki branijo civilizacijo pred medna, rodnim boljševizmom Vremenska napoved Zemunska: Spremenljivo, po večini o-blačno s prehodnimi nalivi in nevihtami. Nekoliko hladneje. Dunajska: Deževno, menjajoči se naliv!, sevsiiko-yzhodni yetrovi, precej hladno, ^ Naši kraji in ljudje Vsej domoljubni javnosti! Trbovlje, 14. junija V nedeljo, 18. t. m. praznujejo rudarske Trbovlje velik praznik. Sredi naše doline bo ta dan odkrit likovni spomenik našega velikega Viteškega kralja Kakor se je v oktobru 1934 vse trboveljsko prebivalstvo združilo v silni žalosti ob izgubi dobrega vladarja, tako se bo združilo tudi ob odkritju Njegovega spomenika Vabimo ob tej priliki vse in vsakogar, od blizu in daleč, da prihiti ta dan med nas, da s svojo navzočnostjo povehča našo manifestacijo domovinske zvestobe in ljubezni do naših narodnih vladarjev. Za odkritje, ki bo ob vsakem vremenu, je ministrstvo prometa dovolilo polovično vcznino z uporabo izkaznice K 13, ki jo dobite na vsaki postaji Prihod v Trbovlje j Z mariborske in zagrebške strani z vlakom • ob 7.54, z ljubljanske strani ob 8.59. Goste, ki se pripeljejo z mariborske in zagrebške strani, prosimo, da se že na postaji javijo v pisarni za prehrano in v pisarni za žigosanje legitimacij za polovično voznino. Da ne bo navala pri imenovanih pisarnah, prosimo, da prevzame ureditev teh stvari za vsako društvo ali skupno po en član. Za goste z ljubljanske strani bosta poslovali obe pisarni v sokolskem domu. Kosila pa zagotavljamo le onim, ki takoj pošljejo prijavo. Ob 9.15 krene povorka do spomenika, kjer bo ob 10 30, po sprejemu zastopnika Nj. Vel. kralja, odkritje spomenika. Prosimo vse drage nam goste, da upoštevajo navodila rediteljev, da bo vsa svečanost potekla v redu, ki pristoja taki manifestaciji. Odbor za postavitev spomenika. Slovenec ubit v francoskem rudniku Veličasten pogreb rudarja Ivana čiča Sallaumines, 13. junija V Severni Franciji (Pas de Calais) Min-nes de Dourges Fosse 9 Oignies, v središču naših izseljencev se je pripetila 31. maja strašna nesreča, ki je zahtevala življenje šele 38 let starega rojaka Ivana Cica, doma iz St. Jurja pod Kumom. Kakor vedno se je tudi tega usodnega dne veder in zdrav, nič hudega sluteč, pogumno podal v globino, da zasluži sebi in družinici vsakdanji kruh. Ni še popolnoma pojasnjeno, kako je nesreča nastala. Ivan Čič je moral v jami razstreljevati kamenje. Nenadno pa ga je eksplozija na mestu ubila in ga grozno razmesarila. Tovariš, ki je z njim delal, je dobil po vsem životu zelo hude poškodbe. Novica o nesreči je globoko ganila vse tukajšnje rudarje, še posebno seveda njegove ožje rojake. Zapustil je bridko prizadeto vdovo in 21etno hčerkico. Ivan je bil med izseljenci zelo priljubljen kot zaveden Slovenec kakor tudi kot vesten borec za delavske pravice. Njegovo priljubljenost je najvidneje izpričal veličasten pogreb, kakršnega še ni bilo med tukajšnjimi našimi rojaki. Po vsem Pas de Calaisju se je ko blisk raznesla novica o tej nesreči in od vseh strani se je zgrnila množica, da se poslovi od dragega rojaka na njegovi zadnji poti. Krsto so dobesedno obsuli s krasnimi venci in cvetjem. Pred hišo žalosti in na pokopališču je pevski odsek društva »Cankar« zapel pretresljive žalostnike. V krasnih, srce segaj očih besedah, se je poslovil od pokojnika prvi francoski delavski zaupnik, nato tovariš Zidar v imenu podpornega društva »Vesne« in strokovne organizacije Sallaumines, potem tovariš Štruc v imenu strokovne organizacije Carvin Oignies ter naposled tovariš Lenič v imenu vseh izseljencev. Govori so se globoko dojmili vseh pogrebcev in malo-katero oko je ostalo suho ob pogledu na nesrečno vdovo in hčerko, ki sta se ob strašni bolečini domala onesveščali. Nesreča rojaka Ivana Ciča bodi nov opomin odločujočim činiteljem v domovini: rudarji v Franciji prosimo, zganite se, in dajte nam toliko potrebno konvencijo, da bomo tudi jugoslovenski izseljenci uživali enake pravice, kakršne že davno imajo izseljenci drugih narodnosti! k. P. Spomenik prekmurskim književnikom bodo odkrili letošnjo jesen Murska Sobota, 13. junija. Spomenika prekmurskim književnikom ne bodo odkrili v okviru prireditev Prekmurskega tedna, ampak šele v jeseni. Vzrok je čisto tehnične prirode. Kakor smo že zabeležili, se je Meddruštveni odbor pri izbiri načrtov odločil za načrt domačega arhitekta g. Novaka, ki si je spomenik zamislil v obliki odprte knjige, popisane z imeni in citati iz del obeh Kiiz-mičev in dr. ivanocija. Spomenik naj bi bil izdelan iz beleg-a hvarskega marmorja, ki je zelo odporen proti krajevnim vremenskim neprilikam. G. Novak, ki zdaj študira na Dunaju, je skrbno izdelal načrte, ki pa zaradi formalnosti niso prispeli pravočasno v Mursko Soboto. Izdelava je bila poverjena uglednemu sobo-škemu kamnoseku g. Močniku, vendar pa je zaradi kompliciranosti in precizne ob- va. Usodna preizkušnja najdene puške Mlad pastirček je dobil smrtno nevarne rane Novo mesto. 14. junija Na pašniku pri vasi Brezju je 171etni France Beve pasel očetove konje. V brezdelju so se pastirčki po svoje zabavali ter so po igri začeli stikati v bližnjem gozdu za ptičjimi gnezdi. Bevcu in njegovemu tovarišu pa ni bilo do igre in gnezd. Besedovala sta o neki stari puški, ki sta jo našla v gozdu, kjer jo je skril kak divji lovec. Puška ie imela le komolec dolgo cev in je bila zelo pripravna za krivolovstvo. Fantiča sta nekje iztaknila tudi smodnik in vžigalne kapice. V cev, ki je bila že itak nabita, sta še nasula smodnika, da bi puška čim močneje počila. Beve. delave nemogoče, da bi bil spomenik gotov v času Prekmurskega tedna. Bojijo se, da bi zaradi naglice ne trpela izdela/- Odkritje spomenika bo zato v jeseni in bo takrat prišlo tudi bolj do veljave kakor zdaj v vrsti tolikih prireditev. Meddruštveni odbor, ki vodi akcijo za postavitev spomenika, je prejel že nekaj prispevkov od raznih strani, med njimi tudi 2.000 din od kr. banske uprave. Na kulturni razstavi Prekmurskega tedna bodo obiskovalcem na vpogled tudi načrti tega originalnega spomenika ,ki ga prekmurska javnost postavlja onim idealnim katoliškim in evangeličanskim narodnim budi tel jem ,ki so pisali ljud'stvu knjige v slovenskem jeziku in ga vzgajali v ljubezni in spoštovanju do materinskega jezika ter mu tako skozi viharje in težave pripravili pot v svobodno državo. ki se je posebno veselil najdene puške, je hotel prvi ustreliti. Cim je sprožil, je odjeknil po gozdu močan strel, kateremu je sledil bolesten krik mladega pastirčka. Bevčev tovariš, ki je videl mladega strelca brez znakov življenja in z okrvavljeno glavo na tleh. je prestrašen pobegnil v vas obvestit vaščane o dogodku. Smrtno ranjenega Franceta so ljudje prenesli na dom. Ker nesrečnežu niso mogli in tudi ne znali pomagati, so ga naložili na voz in ga jadrno zapeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. V bolnišnici so ranjenca takoj operirali in mu iz rane sredi čela odstranili dva znatna kosa razstreljene puškine cevi. Zaradi izvrstno uspele operacije, ki jo je izvršil primarij dr. Ignacij Pavlič, utegne nevarno poškodovani deček vendarle ostati pri življenju, seveda, če ne nastopijo komplikacije. Še dve žrtvi nesreč V domači vinograd je odšel na delo 16-letni Alojzij Plut iz vasi Preioga. Da bi zdržal v oddaljenem vinogradu ves dan, je s seboj prinesel kosilo. Za žejo je imel tudi litrsko steklenico kave. Spotoma pa je dečku spodrsnilo na gladkem kamnu in je padel po dolgem. Pri padcu se mu je steklenica, ki jo je imel v notranjem žepu suknjiča, popolnoma razbila. Stekleni drobci so se mladeniču hudo zarezali v desno stran prsi, dobil je dolge in globoke rane, iz katerih je močno krvavel. Še pravi čas pa je prišla pomoč in so fanta prepeljali v kandijsko bolnišnico. Druga žrtev usodnega padca je novomeški kovaški mojster France Mirtič. Mudil se je v Birčni vasi po opravkih. Ko se je na povratku hotel na klancu s kolesom ogniti neki ženski, ga je silovit sunek vrgel v loku čez kolo in je z vso silo priletel v lesen steber ob cesti. Zadel je v steber z glavo, zlomila se mu ie spodnja čeljustna vilica in pretresli so se mu možgani. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer je njegovo stanje še vedno zelo resno. Nove izkopanine Mokronog, 14. junija. »Jutro« je že nekajkrat poročalo o zannimi vih izkopaninah iz rimske dobe, kijih je izkopal v Kaplji vasi pri Tržišču na Dolenjskem posestnik Cirer na svojem posestvu pri prekopavanju zemlje. Ko je letos nadaljeval s prekopavanjem v plodonos-no izkoriščanje je pri delu naletel na nov grob. iz katerega je izkopal zanimiv kip, izklesan iz kamna, ki v enem samem kosu predstavlja tri obraze, oziroma tri osebe. Kip, ki je precej težak, je posestnik Cirer podaril g. Devu v Mokronogu. Grič, na katerem so našli že več prav dragocenih starin, je bil gotovo \ starodavni dobi večje grobišče in je verjetno, da je tam še več takih grobov, v katerih bi se našlo še več takih predmetov. Potrebno pa je previdno in vešče kopanje. Tod v okolici je že pred leti kopal na raznih krajih starinar Pečnik in pozneje tudi vojvodinja Meklenburška. vendar na tem mestu ni nobeden od obeh iskal starih grobov. Ker so na tem mestu našli že več stvari, bi bilo pač priporočljivo, da se ves griček strokovno preišče, ker je verjetno, da je tu še več takih znamenitosti zakopanih v zemlji. Tudi bližnja okolica ima še nekaj grobišč. ki do sedaj še niso bila preiskana niti prekopana. Delo gotovo ne bi bilo brezuspešno in je povsem mogoče, da so tudi v drugih grebiščih. ki so po zunanjosti sodeč iste vrste kakor je grobišče, v katerem so našli že navedene predmete, od katerih jih je več že shranjenih v ljubljanskem muzeju. Dolenjska je bogata na raznih izkopaninah in najdbah iz starodavne dobe in ima še mnogo grobišč, ki še niso prekopana ali preiskana, zato je priporočljivo, da se Muzejsko društvo pozanima za to, da ostanejo izkopanine v domačem kraju. Poljanska dolina vabi na oddih Poljane, 14. junija. Po dolgotrajnem slabem pomladnem vremenu smo zadnji čas imeli nekaj lepih dni in Poljanska dolina se je razkosati la v vsem zelenju in cvetju. Drugod so imeli, kakor čitamo, hude nalive povodnja-nii, nam pa je bilo letos k sreči prizane-šeno. Naša č.sta Sora in drugi bistri potoki v dolini, niso prestopili bregov. Za binkoštne praznike smo se nadejali večjega obiska go3tov kar pa je žal preprečilo sedanje slabo vreme. Le našega Sokola ni oviralo ,da bi te dni ne bil izpolnil dolžnosti nasproti članom in naklonjenemu občinstvu. Pozabili smo na vse tegobe, ko smo prisostvovali veseloigri >Za-drega nad zadrego* v Sokolskem domu. Kljub slabemu vremenu se je dom napolnil. Med občinstvom smo opazili tudi večje število naših južnih bratov v opankah in s šajkačo. Zdaj, ko nastopa poletje, nudi Poljanska dolina lepo priložnost za oddih, posebno onim. ki iščejo v vroč h dneh odpo-čitka na deželi. Poljanska dolina nudi mnogo miru in okrepčila s kopanjem v prijetni Sori. Poskrbljeno je za pripravna kopališča, na razpolago so kabine, udobno se lahko sončiš. Na vse strani vodijo izprehodi in izleti. s hr.bov so mični razgledi. Za zmerne cene dobiš stanovanje m hrano. Odveč je poudarjati, da povsod vlada snaga, in da so domačini vzorno po-strežlj.vi. Dolina slovi po slavnih možeh posvetnega in duhovskega stanu. Dala je slavne umetnike čopiča in peresa, tako brata šubica in pisatelja dr. Ivana Tavčarja. Do Tavčarjeve grobnice na Visokem. na parebku večno zelenega gozda, je prijeten sprehod. V Poljanah si lahko obiskovalec ogleda njegov spomenik pred rojstno hišo. V doglednem času pa bodo ta spomenik prestavili sredi vasi, da bo na prvi pogled viden vsakomur, ki potuje skozi dolino. Kraj, kjer bo stal spomenik. bo spremenjen v majhen park, s čemer bo lepa poljanska cerkev dobila v ospredju nov okras. Blagopokojnemu kralju je Poljanska dolina močno ugajala zaradi praznične tišine, sočnosti in bujne rasti. Zato jo je često obiskoval. Tudi kraljici Mariji je naša dolina všeč. Lani jo je prvič obiskal tudi naš mladi kralj. Kdor se hoče dobro odpočiti .naj se odloči za Poljansko dolino Avtobusne zveze, z železnico in tudi z Ljubljano so ugodne sleherni dan, ob sobotah in praznikih pa še prav posebno. A A W-* v? Navadi svojega otroka pravočasno na prnoidm negüJ(d! SARGOV Neprestani nalivi Ljubljana, 14. junija Nalivom ni kraja in z njimi groze našim krajem venomer nove povodnji. Po nekaterih sončnih dneh se je v sredo začelo nebo spet oblačiti in je jelo deževati, višek pa so nalivi dosegli danes popoldne, ko je bilo le razen nekaj kratkih presledkov lilo, neusmiljeno lilo. Sava je že v sredo bila precej visoka. Ljubljanica pa je danes naglo naraščala in še vzdržema narašča. Barjani so spet močno ogroženi, a ozemlje pod vevško papirnico je že vse pod vodó. Ce se ne zapró nebeške zapornice, nam grozi katastrofa. S povodnijo in nalivi je skrajno ogrožena vsa rast. Ne samo kmetovalci, vse prebivalstvo lahko zaskrbljeno zre v bodoči razvoj letošnje letine. Kakor Sava in Ljubljanica, naraščajo seveda tudi druge reke in potoki po Sloveniji. Iz Maribora nam poročajo: Zaradi zo-petnega deževja in oči vidno zaradi velikih nalivom v noči na sredo v gornjem toku je Drava spel narasla. Na svoji motni površini jen osila dopoldne les in vejevje. vendar v manjših količinah. Sokolski ziel v PrekmK?fu Murska Scbota. 13. junija. Velika sokolska slavnost v Murski Soboti je pred nami. V nedeljo bo obmejno sokolstvo v strnjenih vrstah pohitelo v Prekmurje na veliko narodno manifestacijo v najsevernejšem in najmlajšem delu Slovenije. Cela mariborska sokolska župa in del celjske ima obvezen zlet v prestolico Prekmurja. ki s Prekmurskim KALO DO NT PROTI ZOBNEMU KAMNU tednom praznuje 201etnico priključitve k Jugoslaviji. Sosednje sokolske župe iz savske banovine so prijavile prav lepo število udeležencev, pesebno častno število telovadcev pa bo poslala varaždinska župa. Ti bodo položili venec na grob rojakom. ki so padli ob priliki osvoboditve Prekmurja. Sprejemi delegatov sokolskih edinic bodo že v soboto, 17. t. m. popoldne. S temi bodo prišli tudi telovadci moških in ženskih oddelkov, ki bodo nastopili zvečer na sokolski akademiji. Akademija bo ob pol 20. na giajskem dvorišču in je tako zgodaj zaradi družabnega večera delegatov trgovskega zborovanja, ki bo po akademiji na veseličnem prostoru cb gradu. Nedelja bo velik sokolski dan, ki se bo pričel ob 6. zjutraj z budnico. ob 9. pa bodo Sokoli po prihodu varaždinskega vlaka položili venec na grob padlim So-kolom-dobrovoljcem, ki so dali življenje za svobodo Prekmurja. Ob pol 12. bo svečana povorka Sokolov p° glavnih ulicah s stikom pred g-radom. cb 15. pa bo na stadionu SK Mure v Fazaneriji velik sokolski nastop telovadcev vseh oddelkov. Sokolski nastop, zlasti pa akademija v soboto zvečer, bo kvalitativno na višini naših največjih in najpomembnejših prireditev, saj bodo pokazali svoje sposobnosti telovadci, ki so dosegli v najhujših mednarodnih borbah odlične uspehe. Nastopili bodo tudi Sokoli, čijih imena so ovekovečila v zgodovini olimpijskih iger slavo jugoslovenske telesne kulture. Z nedeljskim sokolskim slavjem v Murski Soboti bo obmejno sokolstvo pač na najlepši način manifestiralo svojo discipliniranost in pripravljenost ob tako pomembnem jubileju, kakor je 201etnica priključitve Prekmurja k svobodni domovini Jugoslaviji. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Francoska odlikovanja ljubljanskih srednješolk in srednješolcev V Franciji se šolsko leto zaključi s slovesnostjo .pri kateri se učencem z najboljšimi uspehi razdelijo razne nagrade. To lepo staro navado je pred nekaj leti vpeljal franco-ki konzulat tudi v naših krajih za učence in učenke srednjih šol z najboljšimi uspehi v francoščini. Letos je bila ta slovesnost že četrtič. Francoski konzu! v Ljubljani g. Remci and je povabil odlikovance iz ljubljanskih srednjih šol v Francoski institut, ter jim s primernim nagovorom razoclit nagrade. H>ii za-ku-šaka, ki je obljubil, da se bodo sokolske vrste v prihodnjih desetih letih pri Sv, Antonu še podvojile, so se sokolski prapori poklonili državni zastavi in iz stotin grl je prihajala pesem sokolskih legij. Prvo točko telovadnega sporeda je izpet-nila deca, ki je ljubko izvajala svoje vaje. Za deco so nastopile naraščajnice, potem naraščaj, člani na orodju, spored pa je zaključil nastop članic. Vsi so izvajali svoje vaje lepo ter so navdušili gledalce. Po telovadnem nastopu je bila pri društveni dvorani vrtna veselica. Dobro prie-ško vino je razgibalo gostom jezike, godba je stopnjevala v njih srcih veselost in razvila se je prisrčna avjbava. Kq je poé ., prtplUla ti ad Slovenske gorice in so se podobe okoliških cerkva spremenile v medle silhuete in se hribčki stopili z dolinami, so se gostje začeli razhajati. Avto za avtom je ddbnei kolo za kolesom je odhajalo in trg Sr. Antona je postal zopet tih. Na utripu njegovega »vljenja pa je bilo čutiti ponos nad doseženim krasnim uspehom. < Prireditelji slavja so bili zadovoljni nad vse pričakovanje. Ogromni obisk jih je prepričal, da okoliški kraji cenijo delo sokolskega društva pri Sv. Antonu. Najlepše moralno zadoščenje pa so dobili od domačinov samih, ki so v tako velikem številu prišli na sokolski nastop. Ignac Kopriv» * Milijonarji v Beogradu in Sarajevu. Beograjska občina je nedavno izdelala sta. tistiko gospodarske strukture mesta. Pri davčnih uradih so ugotovili število milijonarjev, ki prebivajo v mestu, in našteli so jih 2.500 Zdaj je po vzoru Beograda napravila tako statistiko tudi sarajevska občina, a so našteli v Sarajevu samo 140 mi. lijonarjev. če pomislimo, da ima Beograd štirikrat toliko prebivalcev kakor Sarajevo, je malo število sarajevskih milijonarjev znamenje šibkega gospodarskega položaja Sarajeva. Med 140 milijonarji v Sarajevu je 37 pravoslavnih. 9 katolikov, ostali pa so muslimani in židje. * Polovična voznina za Prekmurski teden. Obiskovalcem Prekmurskega tedna je generalna direkcija drž. železnic z odlokom 17310 odobrila SO^ popusta. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji celo vozovnico do Murske Sobote in legitimacijo K-13. Vozovnico shrani ins potrdilom o obisku razstave ima brezplačen povratek. Olajšava velja za odhod v Mursko Soboto cd 16. do 26. junija, za povratek pa od 18. do 28. junija. Ta ugodnost bo brez dvema dobrodošla marsikateremu, ki b; si rad ogledal Prekmurje. * Kongres poštnih uradnikov. Združenje poštnih uradnikov je nameravalo prirediti svoj letošnji kongres na Cetinju. Zaradi raznih ovir pcì so zdaj za sedež kongresa določili Split in se bo tam 25. t. m. sesta, lo okrog 500 poštnih uradnikov iz vse države. Kongres bo zaključen 27. t. m. * Gojenci državnega konservatorija v Ljubljani bodo za radijske poslušalce ponovili v petek 16. t. m. ob 20. Haydnov oratorij »Stvarjenje« (za zbor, soli in or. kester) pod vodstvom g. dr. D. švare. Lju. bitelje glasbene umetnosti na to prireditev radio Ljubljane še posebej opozarja- mo. .MANUFAKTURA P. KS. 2: MESTNI TRG 24/n. ČIK-BONBON JE RES SLADAK, VEČ NE MARAM ZA TOBAK ! * Črna prst je edinstvena izletna točka iz Bohinja Obe koči SPD — Malnarjeva koča in Orožnova koča — bosta oskrbovani od sobote 17. t. m. dalje. Dostop do Mal-narjeve koče traja iz Bohinjske Bistrice dve in pol ure, je zložen in razgleden. V Orožnovo kočo potrebuje turist tri ure. Iz te koče je edinstven razgled na vso Triglavsko pogorje. Iz Malnarjeve in Orož-nove koče ie do vrha Črne prsti 1844 m po eno uro. Vrh Črne prsti je travnat ter ima najbogatejšo planinsko floro. Ker leži Črna prst v obmejnem ozemlju, je važno, da imajo posetniki v redu svojo člansko izkaznico SPD. Iz Orožnove koče je prikladen sestop k Sv Janezu, kamor drži letos temeljito popravljena pot Po prijetni planinski turi je prikladna hladna kopel v Bohinjskem jezeru. Ljubitelji lepe planinske prirode. pohitite že junija na Črno prst. kjer se Vam nudi prostran razgled po naših planinah in daleč tia v Primorje! — * Češka koča na Ravneh je že oskrbovana Dostop je najprikladnejši z Jezerskega. Iz Kranja do Jezerskega imajo člani SPD popust pri vozni ceni na avtobusni progi, ako pokažejo svojo člansko izkaznico (30 din za vožnjo tja in nazai). Dostop do koče traja z Jezerskega dve uri Iz koče je krasen razgled na severno steno Grintov-ca in na sosedne vršace. Koča je stalno oskrbovana ter nudi prvovrstno oskrbo. Postojanka je letos na novo prekrita. Ležišča so preurejena tako, da morejo zadovoljiti vsakega planinca. (—) * Izlet planincev v bolgarske planine priredi Slovensko planinsko društvo v času od 12. do 31. avgusta t. 1. Iz Varne ob Črnem morju je predviden izlet v Carigrad. Točen spored izleta je na razpolago v društveni pisarni SPD v Ljubljani in tudi v poslovnih prostorih SPD Udeleženci se morajo prijaviti najkasneje do 30. junija 1939. (—) * Tihotapci so ubili mltničarja. Oni dan so na periferiji Beograda tihotapci napa dli mitničarja in trošarinske organe. Razvila se je ogorčena bitka, med katero je bilo ranjenih tudi več trošarinskih organov. Mitničar Velimir Nikolič je hudim poškod bara podlegel v bolnišnici. Njegovega po greba so se udeležili vsi službe prosti mit-ničarji, trošarinski in drugi občinski uslužbenci. Na pogrebu je bil tudi predsednik občine Vlado Ilic, ki je na krsto položil lep venec. Eden izmed mitničarjev je imel ob grobu poslovilni govor, v katerem je poveličeval požrtvovalnost in službeno vnemo pokojnega Nikoliča ter v imenu vseh mitničarjev izrekel zaobljubo, da bodo beograjski mitničarji častili spomin umor. jenega tovariša z največjo vestnostjo v službi in tudi s tem, da ne bodo nikdar prizanašali tihotapcem. Stavbeniki, klJučavmea^JI, Instalater]!! — F©ZOE! ŠTEDILNIŠKE PLOŠČE (težke in lahke izpeljave), rešetke, dimniška vratca, kanalske sifone, kanalska rešetka, vstopne pokrove, podstavke za kopalne peči, litoželezne vrtne klopi, kakor vse ostale dele komerčne litine - izdeluje in dobavlja vsako količino Cene nizke. Blago dobro. Zahtevajte ponudbe! Tvrdka je domača in ni v kartelu za komerčno litino. * Občini je podaril šolo. v Lastvi pri Budvi je premožni 701etni posestnik Niko Bavk podaril občini svojo hišo, v kateri je bila nastanjena doslej prvorazredna osnovna šola. Od banovine je stari Niko dobival doslej za hišo letno 1500 din najemnine. oni dan pa je poslal banski upravi pismo, da mu ni treba več plačevati najemnine. ker je hišo podaril občini. Občin, ski očetje pa niso znali ceniti daru požrtvo valnega in za prosvetno zavzetega občana. Njegov dar so kratkomalo odklonili, .ješ da hiša ni primerna za šolo. Smrt zglednega rodoljuba v Sandža-fcu. V Prijepolju je umrl upokojeni srednješolski profesor Sejfija šehovič in se je njegovega pogreba udeležilo v velikem številu prebivalstvo islamske in pravoslavne veroizpovedi. Pokojni šehovič je bil eden izmed prvih nacionalnozavednih muslimanov v Sandžaku. Pod turško oblastjo je mnogo koristil srbskemu življu. Na gimnaziji v Plevlju je poučeval turški jezik, doma pa je požrtvovalno vežbal srbsko mladino v materinščini in zgodovini. Na gimnaziji v Prijepolju je služboval od 1. 1812. u— Diplomirana je bila včeraj na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Ljubljančanka gospodična Eda Stadler j e va iz umetnostne zgodovine, primerjalne in jugoslovenske književnosti ter angleščine. Nadebudni mladi znanstvenici in pisateljici, ki ie tudi sotrud-nica našega lista, k odličnemu uspehu iskreno čestitamo! u— Angleško društvo v Ljubljani opozarja na poletni tečaj angleškega jezika, ki bo v Mariboru od 1. do 21. julija. Pri. jave do vključno 20. t. m. Poizvedbe in prospekti pri tajniku društva dr. Zdenko šviglju, Dalmatinova 11. tel. 2474. u— Francoski institut sporoča svojemu članstvu, da je čitalnica instituta med počitnicami odprta v ponedeljek, sredo, če. trtek in soboto, vselej od 17. do 19. ure. u — Umetnostno-zgcdovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh od 25. junija do 29. junija petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo, ogled drugih znamenitosti), v Bologno (S. Petronio itd.) ter Benetke (razstava Veronese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ prof. dr. Fr. Stele. Celotni stroški za potni list, vožnjo, prenočišča in prehrano 650 din. Prijave sprejema najkasneje j do sobote 17. t. m. dop ldne tajnik društva I dr. Rajko Ložar, Ljubljana, Narodni muzej, ki daje vse ostale informacije. (—) Izvrstna komedija v režiji GEORGA FITZMAURICA BOHEMSKA SREČA Robert Montgomery — Rosalind Rüssel ■95S Diskretni sobar GedSry JUG©-METKO livarna železa in topilnica kovin, TEZNO 2 pri MARIBORU. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Pr: sončenju uporabljajte Tschamba Fii. F.r. dvorni dobavitelj, DROGER'JA GRLGOR1Č, Ljubljana, Prešernova 5. * Smrt blage matere. V Podčetrtku je umrla gospa Jožefa Veršec v starosti 64 let. Vzorno mater bodo jutri ob 13. spremili k večnemu pcč:tku. Lep ji bedi spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * Med darovalci za Prešernovo rojstno hišo je na str. 29. seznama navedeno, da je sresko načelstvo v Mariboru prispevalo 153.25 din. V resnici pa je sresko načelstvo Maribor desni breg to vsoto prejelo cd ljudske šole v Račah, da jo odpošlje kr. banski upravi. Imenovano vsoto so torej zbrali učenci in upraviteljstvo ljudske šole v Račah, kar bodi resnici na ljubo in šoli v čast povedano. * Stavka občinskih odbornikov. V občinskem odboru Sremske Mitrovice vlada, jo že drugo leto hudi spori. Lani večina občinskih odbornikov ni hotela delati s županom Tomičem, zdaj pa je večina odbornikov nastopila tudi proti novemu županu. Občinski odbor 8 mesecev sploh ni imel nobene seje, a ko je bila zdaj po ta. ko dolgem času seja vendarle sklicana, je prišlo na njo od 21 samo 12 odbornikov. Zaradi spora v občinskem odboru so ostale nerešene mnoge zelo važne občinske zadeve. V občini je nastala prava zmeda. razni spori v občinskem odboru pa bodo imeli svoj zaključek pred sodiščem. * Dovršitev modernega kopališča v Splitu. Upravni odbor električnih podjetij v Splitu je odobril splitski mestni občini 900.000 din posojila za. dovršitev novega kopališča na Bačvicah. Splitska občina je iz sredstev pokojninskega sklada občinskih uradnikov začela graditi novo moderno kopališče na Bačvicah in je doslej porabila že 1,200.000 din. Za dovršitev je potrebovala še 900.000 din, kar ima zdaj na razpolago. * Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke 27.-29. t. m. in v Dolomite od 15. do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50. (—) * Lepota in sreča ležita deloma v vaših rokah, čuvajte to dragoceno imetje! Ne. gujte svojo kožo z učinkovito Soiea-kre-mo! (—) pMfana u— gentja'-obs^a organizacij* Jugoslovenske naci°naine £tranüe priredi v nedeljo 18. junija celodnevni izlet na priljubljeno izletno tečko KureščeK. Vabimo vse prijatelje nacionaliste, da se nam pridružijo s svojimi družinami. Prijave sprejema g. Franc žitnik, Rožna ulica 15 do sobote opoldne. Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo B R A M O R I N, Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1. u— Nemški generalni konzul v Ljubja-ni imenOvan %% poslanika v Bratislavi. Iz Berlina je prispelo poročilo, da je nemški generalni konzul v Ljubljani g. dr. H^ns Bernard imenovan za nemškega podanika v Bratislavi. u— Rus^a Matica vabi na slavnostno prireditev, ki bo v petek ob 18. uri v veliki dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul.), v počastitev spomina inž. M. Dolivo — Dobrovoljskega ob priliki 50 letnice ustvaritve strojev za izmenični tok in prenosa električne energije na večje razdalje. Slavnostni govor bo imel g. univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar o pomenu dela inž. Dolivo-Dobrovoljskega za razvoj tehnike jakih tokov. Vstop je svoboden. BAŠKA NA KRKU Morsko kopališče HOTEL VELEBIT na obali pred kopališčem. —, Zahtevajte prospekte! ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA je najlepše darilo fotoaparat vel. 6x9 znamke Balda z opt. 1.6.3, lepo torbico in ivema ISOCHROM filma. — Vse skupaj dobite za konkurenčno ceno Din j-»^«» Vsak pri nas kupljen fotoaparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z istim ne bili zadovoljni ali če pride iz tovarne nov model. Sveže filme zadnjih emulzij pošiljamo zunanjim amaterjem poštnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike. Priporočamo se, da vse Vaše filme iz izletov zaupate nam, kar Vam res priznano prvovrstno razvijemo in napravimo slike. Priporoča se Foto Tourist — Lefze šmuc LJUBLJANA, Aleksandrova c. 8 in podr. Prešernova ulica 9 — po!eg glavne pošte. u— Pevski zbor Glasbene Matica ima drevi ob 20. važno vajo vsega mešanega zbora. u— Društvo »Dom slepih« opozarja svoje člane in prijatelje na svoj redni letni občni zbor, ki bo prihodnji četrtek 22. junija ob 16. v magistratni posvetovalnici v Ljub. Ijani po običajnem dnevnem redu. le volitev odbora ne bo. Na obilno udeležbo vabi odbor. William Powell, Carola Lombard Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Zabavna komedija iz življenja njujorških milijonarjev. KINO SLOGA, te!. 27-39 Tako izvrstne komedije še ni bilo ! Ljubljana se smeje ! Druga poročna noč Kino Union, tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. ŽENE in DEKLETA! Oglejte si film in pripeljite svoje može in fante ! h Cclfa e— Zlet v Sofijo. Sokolsko društvo Ce-Ije-matica poziva vse priglašence za zlet v Sofijo, da se javijo te dni v tajništvu v telovadnici me. tne šele in plačajo na račun stroškov (vožnja po Bolgariji, zletne značke, prehrana in prenočišče) 200 din. Naraščaj plača samo 150 din. četrtinska voznina do državne meje in nazaj bo stala okrog 150 din. Obenem s plačilom n?^ vsakdo odda svojo sokolsko legitimacijo, če je nima. naj prinese sliko za izstavitev legitimacije. Podrobne informacije £4 dobijo pri tajništvu, kjer se sprejemajo prijave do vštetega ponedeljka 19. t. m. vsak dan od 18. do 19. e— Na s°kolski župni zlet v Mursko S°b°to v nedeljo 18. t. m. zaradi premajhnega števila reflektantov ne bo vozil poseben avtobus iz Celja. Pač pa bo cdhod vseh udeležencev zlota iz Celja z rednim vlakom ob 3.26 če ne bo vozil poseben vlak, kar po pravočasno objavljeno. Voznina je polovična. Zletne značke in legitimacije se dobijo pri tajništvu Sokolskega društva Celja-matice. e— Usodna eksplozija, v torek je polnil 34-letni gradbeni delovodja Ivan Bre-zinšek v Rogatcu naboje za puško. Eden izmed nabojev je nen&žetev«, »Slaba letina«, »Prijatelj«, »Moja mati«, »Sestrica« in še druge, čeprav začetnik, skuša biti Kiihar originalen. Pozna se sicer vpliv njegovega učitelja, prof. Franceta Kralja, a vse to še prav posebno povečuje doživetje n. pr. ob pogledu na »Vezača«. že v svojih za-četniških delih kaže Kiihar veliko navezanost na prekmursko zemljo. V njegovih plastikah se izraža tip kmetskega človeka. Snov, ki jo išče mladi prekmurski kipar, predstavlja prvo srečanje z resničnim ca. To nam daje upanje, da bo tudi Kii-harjevo prikazovanje grobe resničnosti življenja prekmurskega malega človeka prav tako verno. Küharievo najnovejše delo bo portret predsednika mursko-soboške občine g. Ferdinanda Hartnerja. Na razstavnem prostoru mu je določeno posebno mesto —an Iz Ptuia j— Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo 24. t. m. ob 8. uri zjutraj. Prošnjo, ki jo je kolkovati z 10 din in ji priložiti krstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli, se mora predložiti ravnateljstvu do 23. t. m. Predvideno je, da bo z novim šolskim letom odprta tudi klasična paralelka v 1. razredu. j— Župni zlet v Murski Soboti. 18. t. m. bo vozil iz Maribora posebni vlak, ki bo prispel v Ptuj okrog 5. ure zjutraj. Posluži-ti pa se ga morejo, razen telovadcev, ki potujejo pod vodstvom svojih vaditeljev, tudi pripadniki Sokola, ki se izkažejo s sokolsko legitimacijo. Ostali se morajo poslu-žiti rednih vlakov. Maline so sladko s trnjevo sadje. Brez trnja in težkoč uživate malinov bonbon 505 s črto * ZA OKO - ČRTA ZA OKUS -AROMA Izdeluje »UNION«, Zagreb j— Zopet požar v ptujski okolici. V Presi pri Majšperku je nastal iz neznanega vzroka ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Janca. Ogenj je zajel tudi sosednjo hišo ter vse skupaj uničil do tal. Stanovalci so si v poslednjem hipu rešili golo življenje. Škoda znaša okrog 25.000 dinarjev. Zadružna elektrarna v Ptuju ima v nedeljo, dne 25. junija 1939 ob desetih predpoldne v gornji dvorani Narodnega doma svoj 14. redni občni zbor z običajnim doma svoj 14. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. — Zadružniki vljudno vabljeni. j— Sreski odbor Rdečega križa v Ptuju priredi v nedeljo cvetlični dan. Meščanstvo vabimo, da prispeva po svojih močeh in ne odvrača z nejevoljo mlsdih prodajalk cvetja. Vsakdo nal se spomni v ncoeljo z malim darom Rdečega krila. Iz Gornjega grada g— Veliko slavje koroških borcev bo v nedeljo 30. juiija t. 1. na Ljubnem ob priliki 201etnice osvobcjevalnih bojev. Na sporedu je služba božja na prostem, po njej manifestacijski zbor borcev, nato odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bil glavni stan borcev v maju 1919. leta, popoldne pa bo na Forštu velika narodna veselica. Trg Ljubno se že pridno pripravlja na to proslavo. Kdor naše prelepe Gor. nje Savinjske doline še ni videl, naj izkoristi priliko proslave in si rezervira 30. julij za ta izlet. g— Ograjo okrog kraljevega spomenika bo zgradila Narodna odbrana Gornji grad in bo ta ograja izgotovljena konec tega meseca. Tako bo spomenik zavarovan pred onesnaženjem in bo obenem oko. lica spomenika pridobila na lepoti. Med ograjo in spomenikom bodo zasajene cvetlice. Hvalevredno je delo NO, da to izvrši, saj občinski odbor ni ničesar ukrenil v tej smeri. g— Napeljavo električnega toka iz banovinske elektrarne Velenje težko priča, kujemo, da bomo tako imeli že vendar enkrat v vsej dolini vsak čas dovolj toka na razpolago za razsvetljavo kakor za siceršnje potrebe. Tok bo na razpolago tudi obrtnikom in se bo mogla pri nas osnovati tudi industrija v večjem obsegu. Kakor čujemo, bo trboveljska kalorična centra, la v kratkem priklopljena na velenjski tok in tako bodo zagorele luči po vsej Gornji Savinjski dolini (izvzemši Luče in Solčavo) že v začetku zime. g— Naš občinsld dom bo v kratkem zgrajen. V pritličju bodo uradni prostori, v prvem nadstropju zasebno stanovanje, na dvorišču pa občinski prostori. Zgradba napravi prav dober vtis in pomeni majhen napredek našega mesta. Seveda s tem še ni rešeno vprašanje stalnih prostorov za naše urade. g— Nove klopi, deloma kamenite, kakršne vidite okrog pravoslavne cerkve v Ce. lju, smo dobili tudi v našem parku. Zanje je poskrbelo naše marljivo Tujsko-pro-metno društvo. g— 501etno zvesto in izredno uspešno službovanje gozdarja pri upravi velepose-stva ljubljanske škofije je praznoval te dni g. nadgozdar Pariž Viktor, kateremu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Naš® Gledališče DRAMA Četrtek. 15.: Neopravičena ura. Red A. Petek. 16.: Neopravičena ura. Red Sreda. Sobota, 17.: Neopravičena ura. Red Četrtek. Konec dramske sezone Nedelja, 18.: Zaprto. (Potopljeni svet. Gostovanje v Tržiču). Za red A bodo ponovili drevi izvrstno veseloigro »Neopravičena ura« v premierski zasedbi. Delo je imelo velik uspeh in izvrstno zabava poslušalce. Ponovitev tega dela bo jutri, v petek, za red Sreda in v soboto za red četrtek. V soboto bo v Ljubljani zaključena letošnja dramska se-zona. OPERA Četrtek. 15.: Štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje tenorista B. Vičarja iz Zagreba. Petek. 16.: zaprto. Sobota. 17.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove Red A. Red četrtek bo imel drevi predstavo Wolf.Ferrarijeve opere »štirje grobijani«, v znani odlični zasedbi glavnih vlog. Opera je izredno melodiozna, dejanje zabavno, saj je posneto po znani Goldonijevi istoimen. ski komediji. Namesto obolelega Banovca bo nastopil drevi g. Vičar iz Zagreba. Dirigent: dr. švara. Režiser: Primožič. Predstava bo za red četrtek. Snočnjl plesni večer v operi je bil po. memben dogodek v našem glasbenem življenju. Prvič je bil sestavljen celovečerni spored na podlagi desetih simfoničnih sklad, ki so jih napisali različni naši glasbeniki. Sodelovala je solistka gdč. Lidija Wisiakova in pomnožen baletni ansambel, v katerem so se prav posebno odlikovale ostale plesalke solističnih vlog, članice našega baletnega zbora. Večer bodo ponovili v soboto 17. t. m. za red A. Režiser in ko. reograf je inž. Golovin, dirigent: Zebre. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ostali iz rodu ScauaEusa in Thetisa Petdeset let se že grade podmornice pa si veščaki še niso edini o njihovi udarni moči i J <3£ JS&fyl ■y^.-'^ ■■ ...., — Čoln velike brzine, ki z vodnimi bombami pokončuje podmornice Med vsemi edinicami, ki sestavljajo moderno vojno mornarico, je v zadnjih desetletjih najbolj napredovala podmornica. Iz primitivnega potapljaškega čolna, ki se je boječe držal obale in plitve vode, je nastala današnja mogočna podmorska ladja, ki križari po oceanih in se potaplja v globino, kamor komaj še sežejo svetlobni žarki. Ako pri tem katero doleti nesreča, to ni dokaz za nekako posebno nepopolnost te vrste ladij. Nesreča ie tudi na morski gladini česti gost. Da se pa podmorniške katastrofe človeka tako globoko dojmijo. je vzrok strašna usoda posadke, ki mora često dolge ure ali celo dneve skoprnevati v blazni negotovosti, ali jo bo rešil trpljenja človek ali pa smrt. Podmorniške katastrofe so v primeri z naglo naraščajočim številom teh ladij še precej redke. Zasluga za to gre zelo poenostavljeni konstrukciji vseh bistvenih delov ter pedantsko izvedeni nadzorstveni službi. V bistvu je podmornica podolgovata valjasta posoda z dvojnim obodom. Zunanji obod je iz prilično tanke jeklene pločevine, dočim je notranji obod izredno močna jeklena konstrukcija, ker mora vzdržati pri potapljanju ves vodni pritisk, ki zxaša eno tono na vsakih 10 m globočine. Med obema obodoma so tanki za vodo. Kadar se v tanke spusti voda, se začne podmornica potapljati, kadar se izpraznijo — to se naredi s stisnjenim zrakom — splava podmornica na vrh. Dviganje in potapljanje se podpira še s posebnim višinskim krmilom, slično kakor pri letalih. Torpedo in mine so glavno orožje Glede udarnosti podmornic v bodočem spopadu na morju so mnenja veščakov deljena, skupaj z drugimi bojnimi ladjami lahko operira podmornica samo, če plove nad vodo. Pod vodo je njena brzina premajhna. Učinkovito orožje pa je podmornica samo pod vodo, ker je vsa njena moč v nevidnosti. Pod vodo se lahko s torpedi loti sovražnih ladij, pod vodo se lahko pritihotapi v sovražnikova pristanišča, da v njih zatrosi mine. Podmornica pa tudi za ta posel ni posebno sposobna, ker je premajhna, da bi lahko vzela s seboj dovolj min za zaporo n. pr. ceiih morskih ožin ali ustja rek. 30 do 40 min je normalni tovor, samo nekatere največje ameriške in angleške podmornice jih lahko nosijo s seboj do 120. Bolj kakor za sodelovanje z ostalo floto. je primerna podmornica za izvidniško službo ter za samostojne akcije v tako-zvani trgovinski vojni. Tu so se — kakor znano — v svetovni vojni posebno proslavili Nemci, ki si od potapljanja ne-cboroženih potniških in tovornih brodov tudi v bodoči vojni mnogo obetajo. Sicer se je v razorožitveni pogodbi z Anglijo iz leta 1S35 Nemčija zavezala, da se bo v morebitni trgovinski vojni s podmornicami držala istih pravil, ki veljajo za vse druge ladje, to je. da se morajo pred potopitvijo ladje spraviti na varno potniki, posadka in ladijski papirji. Pogodba zdaj več ne velja, čeprav je ravno ta nemška obveza največ pripomogla, da se je svoj čas sploh mogla skleniti. Silno velik akcijski radij, ki odlikuje podmornice pred vsemi drugimi bojnimi ladjami, jim prihaja v trgovinski vojni prav tako v prilog, kakor ob vsakem vremenu naravnost idealna drža na morju. Kadar je morje le preveč razburkano, se podmornica potopi v mirno glohočino, ali pa celo leže na dno. kjer počaka boljšega vremena. Nikoli ji ni treba zaradi vremenskih neprilik zapustiti »lovišča«. Nje ranljivost pa je velika Kakor rečeno, je glavna moč podmornice v njeni nevidnosti. Čim jo sovražnik opazi, ali vsaj točno ugotovi njen polo- Razstavišče ob Curiškem jezeru žaj, je skoraj v vsakem primeru toliko kot izgubljena. Zaradi majhne brzine 16 do 18. največ pa 23 milj na uro nad vodo in približno polovico manj pod vodo, se z b'egom ne more rešiti. Preostane ji samo še, da se čim globlje potopi. In tudi v tem primeru je malo nade za rešitev. Čim preganjalci ugotove njeno lego, zasujejo domnevno mesto s tako zvanimi vodnimi bombami, ki so tako tempira-ne. da eksplodirajo v raznih globinah. Ni treba, da bi bomba podmornico direktno zadela, ampak zadostuje, da se v bližini razpoči. Silni vodni pritisk podmornici utere obod in celo oddaljene eksplozije vodnih bomb jo utegnejo tako poškodovati. da ni več sposobna za manevriranje. Pod vodo se podmornica izdaja s sledjo, ki jo pušča na vodi periskop. Kadar tor-pedira, pokažejo njeno lego zračni mehurčki, ki se vlečejo za torpedom. Ponoči se obramba poslužuje posebnih prisluškovalnih aparatov, ki že na veliko daljavo odkrijejo šum podmorničnih strojev. Po podatkih dveh prisluškovalnic se zmerom lahko ugotovi točna pozicija podmornice, nakar stopijo v akcijo čolni z vodnimi bombami. Dostop v pristanišče ali prehod skozi morske ožine se podmornicam najuspešneje zabrani z mrežami in minami. Proti koncu svetovne vojne je antanta na ta način nemškim podmornicam popolnoma zaprla prehod v Sredozemsko in ČrnO morje ter pot skozi Rokavski preliv. Na isti način je Avstrija zaprla Otrantsko cesto pred an-tantnimi podmornicami. Podmornica bodočnosti Glavne nedostatke podmornic: majhno brzino, prepočasno potapljanje in šume, ki jo izdajajo pod vodo. konstrukterji pri novih gradnjah uspešno zmagujejo, ni se pa doslej še nikomur posrečilo odpraviti poglavitne napake, ki je v pogonskem Težki pogonski stroji so še zmerom eoklja v razvoju moderne podmornice stroju. Nad vodo ženejo podmornico die-selski motorji, pod vodo pa električni stroji, ki se napajajo iz akumulatorske baterije. Ta baterija je za podmornico največji balast in naj kočljive i ši del. Kadar bo uspelo nadomestiti jo z enotnim strojem, ki bo lahko tekel enako nad vodo in pod vodo. bo postala podmornica vse drugače hitra in okretna kakor zdaj. Problem je v tem. da potrebuje vsak lahek in močan pogonski stroj mnogo zraka odnosno kisika, ki pa ga v podmornici še za ljudi nedostaja. Obravnavale so se že mnoge ideje, kako bi se dal stroj »ogoljufati« za kisik, ali preko idej doslej še nihče ni prišel. Morda se ta reč posreči v bodoči vojni, ko bo sila. Fo veliki povo Otf» Razdejanja v križevski občini — Strah prebivalstva pred bodočnostjo Pogled na razstavišče švicarske državne razstave v Curihu Šutna, 12. junija Nepopisna žalost obdaja prebivalstvo kri-ževsike občine, ko gleda zdaj, ko so sc vode vrnile v svoje nove struge, velikansko škodo, ki jo jc napravila majniška povo-denj v tej prijazni dolini, ki sc steza tja proti vinorodni Gadovi peči in proti vzhodno ležečemu pobočju gorjanskih, sosednih žumberačkih vasi. Z žalostjo ogleduje svoje razdejane domove, odnesene plotove, razdrte vrtove, ceste, pota, njive in travnike. Prebivalstvo je vedelo vse do prva povodnji v avgustu 1937, da znata sicer tiho in mirno žuboreča potočka Sušica in Skradenčar narasti ob večjem deževju v nevarna toka, toda, da bi ta dva majhna potočka znala postati strah in groza prebivalstva vasi Dol, Šutna, Sv. Križ, Trebel-nik in drugih manjših naselij, si sploh ni moglo predstavljati. Prestrašeno in obupano po tej velikanski katastrofi, se sprašuje: Kaj sedaj, kako si pomagati? Da bodo vedeli rojaki, ki so raztreseni širom sveta, naj jim služi tale kratki opis kaj je navedena dolina spet prestala pri majniški povodnji. Razdejanja, ki jih je napravila povodenj v avgustu 1937 so se še isto leto in vse do letos s pomočjo banovine in z lastnim delom prebivalstva, kolikor je bilo to sploh mogoče, popravila in ravno letos so kazala polja prav lepo, vinogradi so obljubljali lep zarod, travniki pa obilo košnjo. Pred bin-koštnimi prazniki pa so se zgrnili gosti oblaki nad Gadovo pečjo. Planino in Brlogom. Začelo je liti kakor iz škafa. Potoček, ki priteče izpod Premagovc in Trebelnika pod Gadovo pečjo s svojima pritokoma izpod Gradiščka in Šutenskega vrha, je začel naraščati, šumeti in bobneti. Po strugi je plavala razna posoda, orodje, drevje, plotovi, bruna, razbesnela voda je valila po strugi kamenje, blato iz udrtih hribov, struga se je na več mestih pretrgala in voda se je razlila po njivah, travnikih in vrtovih. V Šutni so se te velike množine vode zgrnile in ubrale popolnoma drugo smer svojega toka. Potoček izpod Šutenskega vrha je razdrl vso pot po jarku, tako da je po tamošnji poti vsaka vožnja nemogoča, valil se je kot besna reka proti Skradenčarju, žalil ob svojem izlivu 6toječo hišo Golobi-čeve Terezije, kateri je odnesel ograjo, drva, napravil veliko škodo po hiši, odplavil ves vrt in si utrl popolnoma novo strugo naravnost po poti. Po združitvi s potokom Skradenčarjem je podrl novozgrajeno ogra- jo Kodriča Alojzija, mu vdrl v klet, odnesel drva in gnoj ter zagrnil komaj popravljeno hišo vdove Hribar Terezije, pri kateri je podrl silen priti-k vode drugi vogal hiše ter izpodkopal temelje, pri čemer je odplavila pobesnela voda vse. Pred hišo Barbiča Alojzija jc silna voda odnesla po predzadnji povodnji novozgrajeni plot, odplavila zemljo s pridelki z vrta, drva in gnoj ter vdrla v svinjake, hlev in klet. Danes s-e ne pozna več, kje je stal plot, o vrtu pa ni ne duha ne sluha. Tam, kjer se struga ob cesti malo zavije, je silen pritisk vode pretrgal novozgrajeno cesto in pritisnil na plotove, gospodarska poslopja in hišo Barbiča Franceta. Temu je napravila voda veliko škodo s tem, da mu je do mala izpodkopa-la kozolcc, podrla in odnesla novozgrajene plotove in vrt. Živinski hlev, klet in hišo pa jc zalila nad meter visoko ter nanosila v vse prostore do kolena visoko nesnage in blata ter uničila poljske pridelke in orod je. Vsa ta velikanska množina vode je nato z veliko silo zalila hišo, mlin in gospodarska poslopja Barbiča Jožeta, kateremu je odnesla velik, lep, zavidanja vreden, no-vodograjeni vrt z novo ograjo vred, v kleti, hišo in mlin pa je nanesla ogromne množine blata, peska in kamenja. Nad njegovim mlinom je podrla zapornice, Sušica odnosno Studena, ki pritečeta iz Dola, pa sta pretrgali jez tako, da je danes gorenja struga Sušice in Studene popolnoma suha. Ker je ta jez v veliki dolžini neverjetno hudo pretrgan, bodo ostali njegov in niže ležeči mlini brez vode. Ta besni vodni element se je valil z ogromno močjo čez travnike in njive proti mlinom Kodriča Antona, Peterčiča Antona, Kerinove Zalkc in dalje proti Sv. Križu, razdirajoč nove nasipe in pota ter odnašajoč s seboj vse, kar so besni valovi dosegli. Komaj očiščeni travniki, komaj popravljene njive po vsej dolini proti Sv. Križu so spet polni kamenja, peska, drevja in drv. Delavci pobirajo ob strugi ona drva, ki jih ni voda odplavila v Krko. Most proti Dolu je voda izpodkopala in odnesla, istotaka usoda je zadela most pri mlinu Kerinove Zalke. Ravno taka razdejanja je napravila voda v dolini proti Dolu, kjer jc snet zelo občutno prizadela lastnino in mlin Kodriča Franceta. Vendar so bila razdejanja v tej dolini nekoliko manjša od leta 1937: takrat pa so bila naravnost katastrofalna. Pot, ki vodi proti Hrastku in drugim hribovskim vasem, je z drevjem vred zgrmela pri šutni v precejšnji širini v potok. Po Sv. Križu so se valile te ogromne mase vode in zalile vse nekoliko višje kot cesta ležeče hiše, gospodarska poslopja, vrtove in polja, pod Sv. Križem pa je povečala tam proti Velikim Mraševem to grozno razdejanje še reka Krka. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena. najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Osi ree S br Vinograde po Dolu je voda domala odnesla. ziasti pa one, ki so bili po zadnji povodnji na novo zrigolani, dočim je vinograde po ostalih vinskih goricah grozovito zdrla in zemljo odplavila v doline. Prebivalstvo zre s strahom v bodočnost in na bodočo zimo ter pomlad, ko bo začelo primanjkovati hrane za ljudi in živino. Primorano bo še to malo živine, kolikor je ima, odprodati, ker ne bo krme za prehrano. Strah sc polašča prebivalstva v mislih na to, da se znajo slične povodnji ponavljati in da bodo neizprosni hudourniki, ki se zgrinjajo v Šutni v en potok svoje razdiralno delo nadaljevali. Po prestanih povodnjih v 1. 1937 in spet v letošnjem letu «e bavijo nekateri najboljši posestniki celo z mislijo, da bi vse svoje imetje razprodali in sc izselili v kraje, odkoder ni čuti o takšnih strašnih elementarnih nesrečah. Z dobro voljo in s pomočjo banovine so bila storjena po povodnji v letu 1937 razna dela, ki so te pa na žalost pri tej povodnji izkazala kot nezadostna. Tu je potrebna res nujna in hitra pomoč. Ker prebivalstvo, ki je res revno, teh del z lastnimi sredstvi ne bo moglo opraviti, pričakuje v zaupanju v merodajne oblasti, da bodo one vse potrebno ukrenile, da sc v tej dolini nahajajoči hudourniki uravnajo tako zanesljivo, da bodo v bodoče take velike povodnji izključene ali vsaj v veliki meri preprečene. Naj bi ne bila njih pričakovanja zastonj. Pričujoča slika Kostanjevice z okolico je bila posneta dne 26. maja, ko je voda že za 40 cm upadla in je državno cestno nadzorstvo spet sestavljalo mostove, ki so jih ob naraščanju vode razdrli, da jih ni poplava odnesla. Leva puščica kaže državno cesto, ki jo je zalila voda, desna puščica pa Sv. Jakob in Koprivnik. Po katastrofalni povodnji so začeli ljudje marljivo pre-kopavati vrtove, orati njive in saditi krompir in zelje. Krompir bi še uspel, samo da daleč na okrog ni dobiti semena. Trave so vse uničene, da bodo morali kmetje živino prodajati. Državna cesta je dobro popravljena in še razmeroma gladka v primeru z banovinskimi cestami. Treba pa je popraviti most na Studeni, katerega je voda razdrla, ker mostnice niso bile pravočasno dvignjene pred vodo. Komaj je prebivalstvo nekoliko omililo škodo po dveh zadnjih povodnjih, že je spet nastopilo deževje in prebivalstvo ob Krki in njenih pritokih je znova v strahu pred povodnjimi, ki mu letos ne dajo mirno dihati. švicarska državna razstava F. 5. — Curih. 14. junija Švica je naj tarejša demokracija Evrope. Pred 650 leti so se združili v večno zvezo trije kantoni z namenom, da branijo svoje ljudske in človeške pravice. Iz osnovne ce-lice teh treh kantonov, se je v- teku časa razvila današnja Švica, ki se je doslej odločno in uspešno ubranila vsakemu poskusu podjarmljcnja. Svobodoljubje Švicarjev, tega majhnega državnega naroda, ki s svojimi 4 milijoni pripadnikov ne dosega niti polovice londonskega prebivalstva, je naravnost čudovito. Demokracija Švice ima svoj izvor v veri v ljudske pravice, v veri, ki jc tako globoko zasidrana v ljudeh, da je niti povojni viharji niso mogli prav nič omajati. Pokazalo se je ravno nasprotno: čim silne jc So hotele tuje mi li prodreti preko švicarskih meja, tem hujši je bil odpor. V zvezi s tem je tudi pojav, da si je ljud ko narečje. znani Schwyzerdiitch, ki je bilo doslej izločeno od uporabe pri slavnostnih prilikah, priborilo svoje mesto v državnih zborih, na sodiščih in v cerkvi, tako da so tudi s tem na zunaj potrjuje neodvhno in svojepravno življenje švicarskega ljudstva. Pripravljeno ti k obrambi države v Švici ni bilo treba umetno vzgajati; vsak državljan je vojaško izvežban in država mu brez skrbi zaupa, da hrani v svojem domu puško in uniformo. Ko je lani septembra meseca vse kazalo, da bo izbruhnila splošna vojna, je bila Švica med onimi državami, ki niso mobilizirale. Kdor pa je tedaj hodil po ulicah švicarskih mest, je lahko opazil, da so se po balkonih zračile voja-.-•ke uniforme. Vsakdo je žc vedel, kaj mora napraviti, če bo treba. Najvišji predstavniki Švicar* kc Ijudovla-de so izšli iz ljudstva in se čutijo eno z njim. Samo en primer: ko je nedavno zvezni predsednik posetil državno razstavo v Curihu, je javnost o tem izvedela na zelo izviren način. Zvočnik na razstavi je namreč povedal, da leži za zveznega predsednika na glavni pošti razstavišča ekspresno pismo! Taka je Švica in tako spoznamo na državni raz tavi. ki je najvažnejši narodni dogodek tega poletja. Razstava se imenuje »Landesaucstellung«, ?p!o;no pa ji Švicarji pravijo »Landi« in ta pomanjševalnica kaže, da jc ljudstvo pono-• no nanjo in da ji jc naklonjeno s toplim čustvom. Po svoji legi in načrtu je razstava v vsakem oziru prekrasna. Lepa je pokrajina, ki se ji raz tava izredno prilega. Zgra-i iena je na obeh bregovih Curiškega jezera, ki jih spaja žična železnica, bržčas največja tc vrste. Nje stolpi so svojstveni znak ; razstave. Prelepa pa je vsebina te izložbe j švicarskega bistva, dela in zmogljivosti, predstavljaj'^ v neprisiljenem dostojan- stvu vse one sile, ki se jim ima Švica zahvaliti za svoj razvoj in obstoj. Kake ogromne sile tiče v malem, vztrajnem, večno svobode žejnem ljudstvu, nas često do ganutja spominja oddelek »ljudstvo in domovina«. Prireditelji se niso zadovoljili le s tem, da so posegli v švicarsko zgodovino in pojasnili današnji duhovni in gospodarski ustroj države, marveč so pokazali Švico kot ono čudovito tvorbo, v kateri različnost plemen, jezikov in ver ni mogla ustvariti razdvajajočih pregrad, temveč je še povečala spoštovanje do posebnosti in vrednosti posameznih narodnih, jezikovnih in verskih delov in drobcev, štirje narodi so tu združeni v veliko rodbino in na tej razstavi prihaja do popolnega izraza njihovo vzgledno sožitje. Tu vidi posestnik najstarejšo listino švicarske ljudo-vlade, t. zv. zvezno pismo v štirih jezikih (nemško, francosko, italijansko in retoro-mansko). To pismo v monumentalni povečavi dokazuje, kako smotrno so se čuvale in pospeševale posamezne osobine švicarskega ljudstva in kako je zdravi federalizem vkljub temu spiel med posameznimi deli trdno mrežo skupnosti in enotne državljanske zavesti. Najsilnejši in najnaprednejši dojem o tem dobiva posetnik razstave v onih dvoranah, kjer izložbeni predmeti kličejo k obrambi teh vrednot. Jc treba takih pozivov? Brez njih ve vsak Švicar, da je za njih ohranitev pripravljen boriti se do zadnje kaplje krvi. Posnetki nam kažejo listine, s katerimi so velesile slovesno priznale nevtralnost Švice, toda pojasnjujoče besedilo pravr, da se sme švicarsko ljudstvo zanesti tamo na eno stvar: na svojo voljo do obstoja in pripravljenost na žrtve. Od štirih milijonov prebivalcev Švice en milijon takoj lahko zgrabi za orožje in Švicarji, kojih vojaških vrlin so sc tuje države posluževale stoletja. so dobri, vztrajni in hrabri vojaki. Kadar je treba! Sicer pa so ljud-tvo, ki hoče v miru opravljati svoje delo. Razstava nam kaže čudovito mnogostranost tega dela. Poleg Anglije in Belgije je Švica industrijsko najbolj razvita država Evrope. Švicarski stroji, ure, tkanine in lekarniške potrebščine uživajo svetovni sloves in kmetijski pridelki Švice, dasi so zelo na glasu. daleč zao-tajajo za industrijskim blagom. Razčlenitev razstave po strokah je odrinila na stran vsako reklamo, zato je razstava res živa in poučna. Res, prireditelji niso zamolčali, da je novi parni stroj št. gothardske železnice s svojimi 12.000 konjskimi silami najmočnejši lokomotiva sveta, taki-to izvemo, da jc silni betonski lok največja konstrukcija te vrste v Evropi, toda to se objavlja brez pretiravanja v stvarnem ponosu nad izrednim uspehom. V ostalem pa veje po izložbi nekaj lahkotnega in vedrega, to celo tam. kjer lahkotnost obtežuje trezna gmota. V vseh 90 paviljonih se kaj vrti. kroži ali niha. V dvorani »obleka dela človeka«, ki jc tudi po svoji arhitektoniki nekaj bizarnega, se kaže neprestano modna revija s premikajo- čimi se lutkami. V električnem oddelku je silna množina priprav, ki jih občinstvo samo lahko spravlja v obrat, da potem na kalupu sledi izredno zamotanim stikalnim napravam. Mnogi oddelki imajo lastne kinematografe, ki spretno predvajajo razne tehnične postopke. Privlačnost povečujejo nekatere naprave. ki so uvedene prvič na tej razstavi. Kje jc bil kdaj na takih prireditvah »dečji raj«, ki odraslim ni do topen in kjer se otroci ves božji dan pod nadzorstvom otroških vrtnaric posvečajo lahko zabavi, kakršne si le poželi otroško srce? Kje je še kdaj bil »potok za ladjice« — Schifflibach —, ki je najočarljivejša naprava, kar jih je kdaj bilo na kaki izložbi. V ozkem prekopu, čigar voda neprestano kroži, drsi čoln za čolnom po razstavišču. Včasih gre vožnja skozi paviljone, včasih pa skozi gredice s cvetlicami. Stalna izprememba veli-čju in idile, vedno zelo okusna, je očarljivi znak razstave. Ni nikaka redkost, ako poseti razstavo po 100.000 orcb na dan. Iz vseh delov Švice, iz najbolj oddaljenih gorskih vasd prihajajo posetniki, čerto v svojih slikovitih nošah, kajti vse ljud tvo smatra razstavo za nekaj čisto svojega. Redko je v Švici kaka velika ljudska prireditev prišla tako v pravem trenutku kakor ta. Vsem poset-nikom, osobito onim iz inozemstva, dokazuje, da se ta narod in njegova država v polni meri zavedata svoje moči in svoje vrednosti. ospodarstvo Fred znižanjem državne trošarine na sladkor Do nove sladkorne kampanje bomo morali uvoziti okrog 1300 vagonov inozemskega sladkorja Gospodarski in finančni odbor ministrov je te dni razpravljal o našem sladkornem vprašanju s posebnim ozirom na nujni predlog, da se odobrijo olajšave za uvoz sladkorja iz inozmstva, ker bodo v kratkem naše domače zaloge sladkorja docela izčrpane. V tej zvezi je gospodarsko-finanč-ni odbor ministrov načel tudi ostala vprašanja našega sladkornega gospodarstva. Proučeval je ukrepe, ki naj v bodoče preprečijo pomanjkanje sladkorja zaradi nezadostne produkcije. Kakor je znano, smo že lani v avgustu prišli zaradi oskrbe s sladkorjem v težkoče. Po izčrpanju zadnjih rezerv je zmanjkalo zlasti sladkorja v kockah. Naše sladkorne tvornice so pričele z novo produkcijo, čim so imele na razpolago sladkorno peso in tako je že sredi septembra prišel na trg sladkor nove produkcije. Letošnji primanjkljaj pa je znatno večji in bomo primorani uvoziti večje količine inozemskega sladkorja. Naše sladkorne tvornice so lani pridobile 7700 vagonov sladkorja; domača potrošnja pa bo znašala do srede septembra, ko se prične nova sladkorna produkcija, okrog 9000 vagonov. Potemtakem bi morali uvoziti iz inozemstva okrog 1300 vagonov sladkorja. Za kritje te potrebe so bili vladi predloženi številni predlogi. Nekatere tvornice so predlagale, da bi se potrebni sladkor izposodili v Madžarski po tamošnjih tvorni-cah, ki imajo velike rezerve in so v poslovnih zvezah z nekaterimi jugoslovenskimi tvornicami. Predlagatelji so se pri tem sklicevali na to. da je letos s sladkorno peso posejana površina znatno večja. Letošnja jesenska produkcija bo prekoračila enoletno potrošnjo in bomo lahko s presežkom naknadno krili letošnji primanjkljaj. V zvezi z modalitetami uvoza je gospodarsko finančni odbor ministrov razpravljal tudi o vprašanju carine na sladkor, ki ga bomo uvozili. Ta uvozna carina je tako visoka, da bi se morala cena uvoženemu sladkorju precej povišati. Ker pa ne kaže obremenjevati konzumentov poleg trošarine še z uvozno carino, je bilo v odboru načelno sklenjeno, da se za ta uvoz v ustrezajoči meri zniža uvozna carina. Ni pa gospodarsko finančni odbor še definitivno sklepal, v kakšni višini se bo pobirala carina na uvoženi sladkor. Rešitev tega vprašanja bo prepuščena finančnemu ministru. Pojasnila k določbam o pobiranju prispevka za narodni obrambni sklad v zvezi z določbami § 19. finančnega zakona za tekoče leto, s katerim se uvaja poseben prispevek za narodni obrambni sklad, je davčni oddelek finančnega ministrstva prejel razna vprašanja in prošnje za pojasnila. Zato je davčni oddelek izdal naknadno še naslednja navodila: Kot osnovo za odmero posebnega prispevka je vzeti skupni prepis neposrednih davkov enega davčnega zavezanca (fizične ali pravne osebe) z neposrednimi davki, ki se sumarno knjižijo v glavni davčni knjigi ene občine odnosno davčne uprave v predhodnem davčnem letu. Ako solastniki ali kompanjoni razen skupnega davčnega računa nimajo še svojega osebnega davčnega računa v dotični občini ali davčni upravi, tedaj se posebni prispevek izračuna za vsakega solastnika na osnovi pripadajočega dela davčnega prepisa na tem skupnem računu in po ustrezajoči stopnji, upoštevajoč zakonski stan in število mladoletnih otrok. Po določbi 3. točke, II. oddelka § 19, služi kot osnova pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek ali rentni davek (ki se pobira z odtegovanjem) davčni predpis v tekočem davčnem letu. Pojasnilo sedaj pravi, da se mora v teh primerih odmeriti in pobrati posebni prispevek istočasno z rednim davkom. Pri tem je treba vzeti za osnovo posebnega prispevka znesek tega rednega davka (pri usluž-benskem davku torej mesečni, tedenski ali dnevni zaslužek; pri rentnem davku po členu 71. zakona o neposrednih davkih pa polletni znesek rentnega davka). Posebni prispevek na podlagi zemljarine Zmanjšanje zemljarine za leto 1938. je bilo izvršeno po § 18. finančnega zakona za leto 1938/39. V smislu § 48. zakona po proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935 — marec 1936 se smatra znižanje zemljarine kot začasna davčna olajšava. Ker pa določa točka 6., II. oddelka § 19. tekočega finančnega zakona, da se pri izračunanju davčnega predpisa upošteva trajna oprostitev od davka po kateremkoli zakonu, ne upoštevajo se pa začasne davčne oprostitve, zato je treba pri izračunanju prispevka na podlagi zemljarine vzeti za podlago idealno odmerjeno zemljarino. Ker pa idealno odmerjena zemljarina za leto 1938 ni bila izvršena, bo oddelek katastra v finančnem ministrstvu odredil katastrskim upravam, da do konca junija t. 1. dostavijo pristojnim davčnim upravam idealno odmerjeno zemljarino za leto 1938. Da pa ne bi prišlo do zastoja pri odmeri specialnega prispevka za letošnje leto, bodo davčne uprave zaenkrat vzele za osnovo ono zemljarino, kakor ie v knjigah, in bodo pozneje, ko bodo dobile idealno odmerjene zneske zemljarine. izvršile korekturo odmere specialnega prispevka s pripisom (To pomeni, da bo znašal specialni prispevek od zemljarine namesto 25—33n/o v resnici 30—38n/o; op. ur.). Pri osebah, ki uživajo olajšave, ker imajo tri ali več nezakonskih otrok, je za leto 1939 merodajno stanje na dan 1. julija 1939 za naslednja leta pa stanje 1. januarja vsakega leta. Od oseb, ki imajo preko 30 let in niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok se pobira po finančnem zakonu prispevek po naslednji višji stopnji. To določbo dopolnjujejo pojasnila v toliko, da se starost 30 let ne nanaša samo na neoženjene temveč tudi na oženj ene in vdovce brez otrok. Mla-doletnost otrok se ima presojati v smislu zakona o polnoletnosti od 31. julija 1919. Načelno je tudi sklenjeno, da bomo uvozili rafinirani sladkor in da ga bo 'ivozila ena , od državnih sladkornih tvornic, tako da eventualni dobiček pri tem poslu ne bo šel v korist privatnih tvornic nego v korist države Prav tako je sklenjeno, da bomo sladkor uvozili iz Češko-moravskega protektorata. Odločbo o višini carine in o načinu uvoza sladkorja bo finančni minister izdal v najkrajšem času, kajti zaloge domačega sladkorja so že pri kraju in bodo izčrpane že okrog 10. julija. Finančni minister je pripravljen znižati trošarino za 3 din pri kg Pri razpravi o tem vprašanju je gospo-darsko-finančni odbor ministrov zavzel stališče, da se morajo napraviti vsi potrebni ukrepi, da se v bodoče zajamči zadostna domača produkcija sladkorja. V tej zvezi je bilo iznešeno tudi vprašanje trošarine na sladkor, ki v znatni meri povzroča sedanjo visoko ceno in obenem omejuje potrošnjo. Na seji je finančni minister Djuričič izjavil, da je pripravljen znižati trošarino na sladkor za 3 din pri kg; od te razlike bi se 30 par uporabilo za povišanje odkupne cene za sladkorno peso. ostala razlika pa naj bi šla v korist konzumentu, tako da bi se cene v nadrobni prodaji znižale za 2.70 din pri kg. Verjetno pa je, da bodo morale v tem primeru tudi sladkorne tvornice iz svojega prispevati, tako da se bo cena znižala za 2.90 ali celo za tri din. Vprašanje znižanja trošarine na sladkor je v toliko v zvezi z vprašanjem «voza inozemskega sladkorja, da ie znižanje trošarine v trenotku, ko je potreben uvoz sladkorja iz inozemstva, najbolj primerno. Primanjkljaj pri dohodkih od trošarine na sladkor bo država deloma nadoknadila z donosom uvozne carine na sladkor, četudi bo ta znižana. Ko pa bo enkrat sladkor cenejši se bo tudi konzum povečal, kar bo spet povzročilo povečanje donosa trošarine. Končno pa je važna napoved znižanja trošarine in prodajne cene v sedanjem trenutku zaradi tega, ker se SDričo te napovedi nihče ne bo preko najnujnejše potrebe zalagal sladkorjem. Povpraševanje po sladkorju bo manjše kakor običajno in s tem bo tudi potreba uvoza inozemskega sladkorja omejena na ono skrajno količino, ki nam je nujno potrebna. Po tem zakonu postanejo državljani naše države polnoletni, ko izpolnijo 21 let. Osebe izpod 21 let postanejo polnoletne, če se oženijo ali omožijo. Mladoletnost in število otrok se dokaže z občinskim potrdilom. Pred ustanovitvijo privilegirane delniške družbe za svilarstvo Po informacijah iz Beograda je vprašanje ustanovitve Privilegirane delniške družbe za svilarstvo v zaključni fazi. Ta družba se bo ustanovila v smislu § 89. finančnega zakona, ki določa, da sme kmetijski minister v sporazumu z trgovin, skim in finančnim ministrom in po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo o svilarstvu, s katero predpiše ustanovitev Privilegirane delniške družbe državnih tvornic svile z začetno glavnico najmanj 30 milijonov din. Novi družbi se bodo izročile v last in izkoriščanje državne tvornice svile v Novem Sadu, Novem Knjaževcu in Pančevu. Država bo vpisala 15 milijonov din z vnosom izročenih nepremičnin, naprav in invetarja. ostalih 15 milijonov din pa bodo vpisali držav, ni denarni zavodi. Kmetijsko ministrstvo je že pripravilo pravila družbe ter uredbo. Pričakovati je, da bo ministrski svet v prihodnjih dneh potrdil uredbo. V upravnem odboru nove družbe bodo zastopniki kmetijskega ministrstva, Privilegirane agrarne banke in Poštne hranilnice, čim bo ministrski svet odobril uredbo bo sklicana ustanovna skupščina nove družbe. Nadalje poročajo iz Beograda, da bo pridelek svilenih kokonov odkupljen po fiksni ceni in sicer v Vojvodini po 12 din in v Južni Srbiji po 14 din za kg. Ta cena je višja, kakor na svetovnem trgu. Pridelek se ceni v Vojvodini na 500.000 do 600.000 kg, v Južni Srbiji pa na 700.000 do 800.000 kg. Odkupljeno količino kokonov bo država prodala novi družbi po nižjih svetovnih cenah, razliko pa bo krila iz novo ustanov, lienega fonda za pospeševanje svilarstva. kamor se stekajo takse, pobrane pri uvo. zu svilenega blaga. Gospodarske vesti = Kdo bo delil kontingente za izvoz jajc in perutnine. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister izdal odlok, po katerem se pristojnost za dajanje predlogov za razdelitev kontingentov in za reševanje ostalih vprašanj v zvezi z izvozom jajc in perutnine prenese na Udruženje izvoznikov jajc in perutnine kraljevine Jugoslavije v Beogradu. To združenje je zbralo pod svoje okrilje večino izvoznikov te stroke. = Cenitev letošnje letine. Po poročilih iz Vojvodine se je stanje posevkov v zadnjem tednu znatno popravilo. Po podatkih, ki jih ima na razpolago kmetijsko ministrstvo, je pričakovati, da bo tudi letos letina prav dobra. Pšenični pridelek bo morda le za 20% manjši, kakor ie bil lani, ko smo imeli rekordni donos. Tudi stanje koruze je prav dobro. Deževno vreme je ugodno vplivalo na razvoj rastline. Tudi toča, ki je ponekod povzročila precej škode, pri koruzi ne bo imela posledic. = Iz naše sladkorne industrije. Veliko- bečkerečka tvornica sladkorja d. d. objavlja svojo bilanco za preteklo leto, ki kaže. da je bilo podjetje lani prav dobičkanosno. Pri glavnici 36 milijonov din ie imela družba v preteklem letu 11.28 milijona din čistega dobička (skupaj s prenosom preostalega dobička s prejšnjega leta znaša čisti dobiček skoro 12 milijonov). Zaloge so bile lani ob koncu leta manjše in so znašale le 33.1 milijona din nasproti 38.6 in 49.9 mili- jona din v prejšnjih dveh letih. Med pasi-vami se je rezervni fond povečal od 11.2 na 11.7 milijona din, valutni rezervni fond za povečanje glavnice v višini 3.4 milijona din. Davčni rezervni fond pa se je dvignil na 11.0 milijona din nasproti 7.8 in 5.1 milijona din v prejšnjih dveh letih. = Iz naše cementne industrije. Znane so pritožbe zaradi visokih kartelnih cen naše cementne industrije. Tudi smo že poročali, da je trgovinski minister na podlagi kar-telne uredbe sestavil komisijo, ki naj pre gleda delovanje tvornic cementa. Kakor je na eni strani nedvomno, da so dalmatinske tvornice cementa zaradi občutnega zmanjšanja izvoza zašle v težaven položaj, tako je bilo poslovanje ostalih tvornic cementa lani prav ugodno. Pravkar objavlja svojo bilanco Beočinska tvornica cementa, ki izkazuje v preteklem letu pri glavnici 40.5 milijona din in rezervah v višini 20.6 milijona din čisti dobiček v višini 8.06 milijona din nasproti 7.3 milijona din in 5.3 milijona din v letu 1937. Kosmati dobiček družbe je lani znašal 36.3 milijona din (prejšnje leto 34.7). Iz tega kosmatega do bička je družba porabila za odpise 4.7 milijona din, za davke in pristojbine 5.4 milijona din in za trošarine 11.1 milijona din. Investicije so v bilanci izkazane z zneskom 96.5 milijonov din, od tega pa je z dotacijo rezerve za zmanšanje vrednosti odpisano 70.4 milijona din. = Davki v Nemčiji. Nemški državni statistični urad objavlja podatke od davčnega donosa v letu 1938-39. Vsi državni davki v Nemčiji so v tem letu dosegli 17.7 milijarde mark (skupaj s premoženisko oddajo Židov pa 18.22 milijarde mark), kar pomeni v primeri s prejšnjim letom 1937-38 povečanje za 3.7 milijarde mark ali za 26.5%. To povečanje je le deloma posledica gospodarskega razvoja, pretežni del pa gre na račun povišanih davčnih stopenj in novih davkov (za 100% povečanega družbenega davka in povečane dohodnine). V zadnjem letu pred nastopom narodno-socialističnega režima (1932-33) je znašal donos davkov 6.65 milüarde mark in je bilo torej lani davčno breme v primeri s tem letom skoraj trikrat večje. V zadnjih letih pred svetovno gospodarsko krizo se je donos državnih davkov v Nemčiji gibal na višini okrog 9 milijard in je sedaj torej še enkrat večji kakor pred krizo. Od posameznih davčnih vrst kaže največje povečanje donos dohodnine, ki je znašal leta 1932-33 1033 milijonov mark, v preteklem finančnem letu pa približno petkrat toliko. to je 5.352 milijonov mark. Donos družbenega davka je bil lani 22 krat večji nego leta 1932-33, ko je znašal le 106 milijonov, v preteklem finančnem letu pa 2408 milijonov. V istem razdobju se ie donos prometnega davka povečal od 1354 na 3357 milijonov mark. donos carin in trošarin pa 2624 na 4637 milijonov mark. = Prijave za znižanje stopnje prispevka za narodno obrambni sklad, ki jih je treba vložiti čim preje, dobe trgovci v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani, Gregorčičeva 27. — Gradnja železničarske stanovanjske hiše na Jesenicah. Dne 13. julija t. 1- bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani. I. javna ofeTtna licitacija za gradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše na Jesenicah. Pripomočki se dobijo od 20. t. m. naprej pri navedenem uradu Ljubljanski dvor n. nadstropje, so. ba štev. 115 za ceno 250 din za kompletni projektni elaborat. —. v likvidacijo je prešla Mariborska tvornica perila, družba z. o. z. v Mariboru. Borze 14. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80, češke klirinške krone pa 1.50. Tudi v svobodnem prometu je tečaj funta ostal nespremenjen na višini 258. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31, v Beogradu pa je bil promet po 31.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 470 bi. (v Beogradu je bil promet po 468). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.10 — 209.30, Pariz 116.37 — 118.67. New York 4381.12 — 4441.12, Curih 995 — 1005, Milan 231.75 — 234.95, Amsterdam 2338.50 — 2376.50, Berlin 1769.12 — 1786.88, Bruselj 747.50 — 759.50. Tečaji na Svobodnem trgu: London 256.40 — i 259.60 Pariz 144.83 — 147.13. New York . 5454.69 — 5514.69, Curih 1237.17 — 1247.17, ' Amsterdam 2909.41 — 2947.41, Bruselj 929.97 — 941.97. Curih. Beograd, 10. Pariz 11.75, London 20.77, New York 443.375, Bruselj 75.40, Milan 23.33. Amsterdam 235.70, Berlin 177.80. Stockholm 106.9250, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.7250, Praga 15.10. Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90. Cari- . grad 3.60, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470 bi., 4% agrarne 61 den., 4% severne agrarne 60.50 bi., 6°/0 begluške 87 den., 6% dalm. agrarne 86 — 87, 7% stabiliz. 99 den. 7»/o invest. 100 — 101, 1% Seligman 99 den., 7% Blair 94 50 — 95. 8®/o Blair 101 — 102; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 212 den., Trboveljska 171 — 176, Gutman 50 bi., šečerana Osijek 80 den. Beograd. Vojna škoda 467.75 — 468.50 (468), za junij — (467), za julij 466 — 466 50 (466 — 466.50), 4% agrarne 62 den., 4°/o severne agrarne 60.25 — 60.75, 6-interesirane na elektrifikaciji posameznih krajev. Nova letalska proga Beograd—Varšava Beograd, 14. junija. AA. Danes dopoldne ob 10. so na svečan način otvorili na beograjskem letališču novo letalsko progo Beograd — Varšava. Točno ob 10.30 se je dvignilo prvo letalo na pot proti Varšavi. Med člani zastopstva, ki potuje s tem letalom v Varšavo, je tudi generalni rav. natelj Aeroputa Sondermajer. Upokojitev Beograd, 14. junija, p. Upokojena je bila poštna inšpektorica Draga šoštarič na pošti Ljubljana I. Tudi Punčec eliminiran Pariz, 14. junija, p. Punčec je snoči v družbi z Mitičem odigral double-tekmo z Madžaroma Sigetyem in Asbothom. Jugo-slovena sta zmagala v pet setih z rezultati 6:4, 6:1, 2:6, 7:9, 7:5. Danes pa je Punčec v singlu podlegel Američanu Mac Neilleu v 4 setih z rezultati 6:4,1:6, 6:3, 6:1, Tako je bil tudi zadnji Jugosloven v četrt, finalu eliminiran od nadaljnjega tekmova. nja za francosko teniško prvenstvo. Delavska kolonija za Bežigradom Mestna občina je pravkar razpisala obrtniška dela za vsa tri poslopja, ki jih predvsem delavcem in drugim manj premožnim slojem zida za Bežigradom na svojem zemljišču med Lavričevo.Kobaridsko, Einspilerjevo ulico za Bežigradom. Ključavničarska dela so preračunjena na približno 150.000 din. Peči in industrijske ploščice za obioge sten bedo veljale blizu 200.000 din. Za steklarska in soboslikar-ska dela bo treba izdati po 40.000 din, a tapetniška dela bodo stala blizu 18.000 din. Pičlih 112.000 din bodo veljala tudi pleskarska dela. Odpiranje ponudb bo že 26 t. m., da obrtniki lahko z delom prično v čim krajšem času in se stanovalci jeseni že lahko vselijo v zares čedna in zdrava stanovanja. V obeh poslopjih je 48 stanovanj. Vsako stanovanje ima prostorno stanovanjsko kuhinjo, spalnico, predsobo in druge pritikline. V kleti so prostori za kurivo in živila, pralnice in sušilnice ter prhe. Vsako stanovanje ima tudi svoj v rtič. Med obema poslopjema stoji manjše poslopje otroškega dnevnega zavetišča, kjer bodo otroci stanovalcev pod skrbnim nadzorstvom, ko bodo njih starši na delu in v službi. V zavetišču bo prostora za 64 otrok. Stanovanjski poslopji sta zidani tako. da je na istem stopnišču v istem nadstropju samo po dvoje stanovanj. Otroško zavetišče do imelo prostorno igrišče. Vsa tri poslopja so že ped streho in tudi že znotraj «metana. Vzidava jo že okna, napeljan je tudi že vodovod in v kratkem bo gotova instalacija elektrike. Tudi centralna kurjava v otroškem zavetišču bo v kratkem gotova. Blagovna tržišča ŽITO + Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg baška 147 — 149; sremska 147 — 149; slavonska 148 — 150; banatska 145 — 150. Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50 — 155, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 114 — 115; baška pariteta Indjija in Vršac 114 — 115. Moka: baška in banatska »Og« % »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; s S 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi; baški 108 — varstvo— Aofritn*/ sfimoc* 71. Qhrujà/ ŽVEČITE PO VSAKEM KAJENJU! Wrigley vas bo osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kupite še danes zavojček Pepperminta ali Spearminta! WRIQLEYS Eksplozija v novosadski tovarni kablov Novi Sad, 14. j uri.ja. p. v tovarni kablov se je pripetila snoči huda nesreča. V topilnici bakra je na=tala eksplozija in so bili 3 delavci smrtno nevarno poškodovani. Prepeljali so jih v bolnišnico, kjer se bore s smrtjo. Drzen roparski napad sredi noči Celje, 14. junija. V Gorenjem pri Šmartnem ob Paki ima 75-Ietna Frančiška Žolnirjeva lepo posestvo. Žolnirjeva se je vrnila pred leti iz Amerike ter stanuje v svoji hiši skupaj s svojo 15-Ietno vnukinjo Berto Žolnirjevo in s 70-letno služkinjo. V>.e tri so postale v noči od ponedeljka na torek žrtve drznega roparskega napada. V omenjeni noči so vdrli neznani roparji v hišo. V prvi sobi sta spali Berta Žolnirjeva in služkinja. Roparji so obe napadli, ju vrgli na tla in zvezali, nato pa prebrskali omare in si prisvojili okrog 4.000 din gotovine. Zatem so stopili v drugo sobo, v kateri je spala Frančiška Žolnirjeva. Starko so začeli zločinci pretepati, zavili so jo v rjuho in jo zvezali, nato pa so prebrskali še njeno sobo in ukradli zlatnine in STcbrnine v vrednosti 2.000 din. Roparji so po zločinu pobegnili & plenom. Napadene tri ženske so se čez eno uro rešile vezi in poklicale 17-letnega fanta, ki je spal v sosednem gospodarskem poslopju in ni ničesar čul. Ker je bila Frančiška Žolnirjeva zaradi prestanega strahu in poškodb docela izčrpana, so poslali po duhovnika, ki je dal starki poslednje olje. Starkino stanje je še vedno kritično. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in aretirali deset oseb. Upamo, da se jim bo kmalu posrečilo ugotoviti storilce in docela pojasniti težki zločin. 25. zlet gorenjske sokolske župe na Bledu V nedeljo 18. t. m. priredi kranjska sokolska župa 25. jubilejni zlet na Bledu. Istočasno bo praznoval blejski Sokol J0-letnico obstoja. Oba jubileja bosta iapo-zantna manifestacija sokolske misli in volje. Spored: v soboto zvečer po promena-dnem konccrtu godbe Glasbenega društva iz Kranja slavnostna akademija v sokol-skem domu. Sodelovala bodo društva iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Stražišča, Železnikov, Radovljice in z Bleda. V nedeljo po dopoldanskih skušnjah bo sprevod skozi Bled in zbor pred sokolskim domom. Javni nastop vseh oddelkov in vojske 2. planinskega pehotnega polka ob pol 16. na zletišču v Zagoricah. Ker je prijavljeno doslej žc veliko število Sokolov, se udeleženci zleta naprošajo, da se strogo drže prijav preko domačih društev za obede in prenočišča. Organiziran bo tudi poseben prevoz od vlakov na zletišče. Iz celjske sokolske župe Taborjenje sokolske dece se začne 1. julija v Lokah pri Mozirju. Ker je taborjenje namenjeno slabotni deci, naj društva pošljejo le najpotrebnejše. Podrobnosti dobite pri svojih edinicah. Člani in naraščaj začnejo sokolsko gozdno šolo 21. julija. Rok smo preložili zaradi zleta v Sofiji, članom sledijo ženski oddelki. V gozdni šoli bo popoln župni prednja-ški tečaj, zato naj pošljejo društva v ta tečaj svoje najboljše, ki bodo po končanem tečaju pomagali doma. članstvo iz vse župe je vabljeno, da se udeleži odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Troov-ljah 18. t. m. Slavnost bo združena z jubilejno proslavo 301etnega obstoja tamoš-njega društva, z razvitjem narašča j skega prapora in z okrožnim nastopom. Udeležba v krojih. Telovadci v telovadnih oblekah. Zlet bo celodneven. Iz Krškega kr— Maksimalni cenik pijač, jedi in prenočišč je izdalo sresko načelstvo za vsa tujskoprometna središča krškega sreza, kakor za Krško, Kostanjevico, Mokronog. Cenik mora imeti vsak gostilničar izobešen na vidnem mestu v svojem lokalu. kr— Razveseljiv razmah tujskega prometa v Krškem. Krško s svojo vinorodno okolico postaja čedalje važnejše tujsko-prometno izhodišče. Letošnje številke kažejo kljub slabemu vremenu lep porast. Letos v maju so bili prijavljeni 41 Jugoslovanov in dva inozemca s 306 nočnina-mi, medtem ko je lani v istem času Krško obiskali samo 19 Jugoslovanov z 21 nočni-nami. V prvih petih mesecih je letos obiskalo naše mestece 157 Jugoslovanov in 14 inozemcev s 764 nočninami, medtem ko so v istem času lani obiskali Krško 94 Jugoslovanov in en inozemec skupaj s 137 nočni-nami. V teh številkah pa seveda niso za-popadeni številni nedeljski izletniki, ki prihajajo posebno iz Zagreba. Tujski promet bi še bolje uspeval, če bi odločujoči činitelji zahtevali od preštevilnih gostiln, da bi morale vse imeti na razpolago tudi tujske sobe, ki jih zmerom primanjkuje. Gledališče v Madridu je bilo Se izza časa državljanske vojne polno municfje, Po neprevidnosti je v njem zadnje dni nastala eksplozija, ki je porušila poslopje do tei Prvo potniško letalo med Ameriko in Evropo Družba Panamerican Airway, ki je nedavno uvedla reden poštni promet z letali preko Atlantskega oceana, bo poslala 23. junija prvo potniško letalo iz Amerike v Evropo. Hidroplan Clipper bo pristal na Irskem. ANEKDOTA Angleški kralj Karel I. je bil velik ženskar in je kot tak ujel na svoje limanice nevesto nekega angleškega meščana. Zgodilo pa se je, da je meščan, ki mu je kralj na ta način odtujil izvoljenko, prišel na neki sestanek med kraljem in bivšo nevesto Premeril je oba od vrha do tal in rekel 6amo eno besedo: »Remcmber!« Angleško slovo od Amerike Beževno vreme — Klobaslce na krožnikih iz lepenke JRoosevelt šofira — Angleška suverena |e videlo šest milijonov Američanov Zasebni obisk angleške kraljeve dvojice na. gradiču prezidenta Roosevelta v Hyde Parku, je bil zaključen v nedeljo. Zadnji dan obiska je bil v znamenju dežja in ploh. Od časa do časa je lilo z neba, kakor bi se odprle vse zatvornice. Kljub temu je stalo ob cestah na tisoče ljudi, ki so hoteli celo pod dežniki videti angleškega kralja in kraljico. Ameriški listi poudarjajo, da sta kralj in kraljica pri tem obisku s svojim vedenjem dokazala, kako resnično sta zasidrana v demokraciji. Jedla sta. kakor ostali gostje ; hot dogs ■ (vroče psičke), kakor imenujejo Američani tople klobasice, katere so jima servirai! na krožnikih iz lepenke. Na koncu sta stisnila vsakemu služabniku posebej roko. V Ameriki je to napravilo silen vtis. Iz grašč sta se kralj in kraljica odpe-I ljala na postajo z avtomobilom, ki ga je šofiral sam Roosevelt. Na postaji je bilo slovo nadvse prisrčno. Rooseveltova soproga in 85-letna mati prezidenta sta dolgo mahali z robci, ko se je vlak pomikal s postaje, množica pa jc prepevala angleške in škotske pesmi. Kralj Jurij je poklonil prezideDtu Rooseveltu v spomin zlat črnilnik. oba s kraljico pa sta mu podarila sliki s podpisom v srebrnih okvirjih. Roosevelt se j ira i. je za to pozornost oddolžil s svojo sliko, enako tudi njegova soproga. Na meji Zedinjenih držav in Kanade so ameriški policijski uradniki zapustili vlak in tedaj je vsakdo izmed teh spremljevalcev prejel od angleškega kralja spominsko darilce. Po sodbi ameriških listov je videlo angleška suverena v Zedinjenih državah kakšnih šest milijonov ljudi. Dvakrat tiavldezsso, tretjič zares Kakor poročajo iz Osla, je umrl v Myr-dalu dr. Magnus, eden najbolj znanih norveških zdravnikov. Umrl je za kapjo, baš ko je pregledoval nekega bolnika. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so morali njegovi tovariši že v tretjič ugotoviti njegovo smrt. Dr. Magnus je bil namreč že dvakrat prej »umrl«. Ko mu je bilo 26 let in je bil pravkar opravil svoj doktorski izpit, so ga našli na stolu brez življenjskega znaka. Izkušen zdravnik, ki ga je preiskal, je izjavil, da je umrl za srčno kapjo. Toda dvanajst ur pozneje, baš ko so ga hoteli položiti v krsto, se je mladi mož zbudil v življenje in je gledal zelo začudeno, med tem ko so vsi ljudje okrog njega v grozi bežali. Kmalu potem je spet navidezno umrl in zbudil se je prav v trenutku, ko so ga hoteli pokopati. Sedaj so bili zavoljo teh dveh primerov seveda previdnejši, počakali so s pogrebom 36 ur. Toda dr. Magnus se v tretjič na žalost ni več zbudil. Ko so se pokazali očitni znaki razkroja, so ga pokopali. Menili vrača ttkradeno blago Spovedita tajna patra Cecilija V Milanu je bilo pred dnevi vlomljeno v stanovanje nekega im ovitega industri jca. Vlomilci so odnesli bogat plen, posebno v podobi draguljev. Medtem ko je policija še raziskovala vlom. je pozvonil pri vratih okradenega incustrijca menih pater Cecilij, želel je govoriti z gospodarjem. Industrijec je sprejel kapucina, ki je povedal, da prihaja v zaupni misiji. Prinaša mu zavojček, v katerem se nahajajo predmeti, ki so bili pri vlomu ukradeni industrijčevi soprogi. .. Industrijec je odprl zavojček in našel v njem vse razen prstana, ki je bil vreden 18 tisoč lir. Na vprašanje, kako je prišel do zavojčka, je pater Cecilij dejal, da je to spovedna tajna, katere ne sme izdati, ker mu je bil zavojček izročen v spoved-nici od osebe, ki je sploh ne pozna. Kapucina so odpeljali na policijski ko-misarijat, kjer pa je pater vztrajal pri svojih prvotnih navedbah. Pri nadaljni preiskavi je prišlo na dan, da so vlomilci poslali okradenemu industrijcu zavojček na- zaj zaradi tega, ker je policija prijela neko nedolžno osebo ter jo osumila vloma. Kako se bo afera razvila dalje, ni mogoče slutiti. Mrtvec rešil živega John Perdio, nameščenec velikega hotela v Newyorku, je ušel sigurni smrti le po zaslugi nekega mrtveca. Zgodaj zjutraj je bi! v najvišjem nadstropju hotela odprl vrata v rov dvigala, da bi osr.ažil kljuko. Nenadno mu je spodrsnilo in je strmoglavil v globino. Padel pa ni na betonska tla, temveč na nekaj mehkega. Ko je začel olajšano in prestrašeno obenem tipati okrog sebe, je odkril, da je priletel na mrtveca Bilo je truplo nekega drugega hotelskega uslužbenca, ki je bil po vsej priliki ponoči padel v rov in se ubil. Tako je mrtvi tovariš rešil živega. John je odnesel samo nekaj strahu in neznatnih prask. Drama za samostanskimi zidovi V kleti samostana Radula v Bukovini so odkrili napol strohnelo truplo nune Ane Soscudario, ki je bila po zdravniški ugotovitvi zadavljena. Umorjenko so pogrešali približno mesec dni, preiskavo pa so uvedli šele na zahtevo 90-letnega očeta umorjen-ke. V samostanu so se vršile v zadnjem času tatvine, zato sumijo, da je smrt nune v zvezi s temi dogodki. Njujorška razstava Zanimive številke — Gostinski obrati za dnevno prehrano četrt milijona ljudi — šest zasilnih bolnišnic na razstavišču Njujorška svetovna razstava je trikrat tako velika kakor pacifiška razstava, ki se vrši istočasno v San Franciscu. Za njene priprave so potrošili 155,000.000 dolarjev, in sicer je 55 milijonov prispevala razstavna korporacija, 35 milijonov so dale razstavljajoče tvrdke, 25 milijonov države, ki se udeležujejo razstave, 20 milijonov mesto New York, 10 milijonov koncesionarji, 6.5 milijona država New York, 5 milijonov ostale države Zedinjenih držav in 3.5 milijona washingtonska vlada. Prispevek newyorškega mesta so uporabili za to, da so močvirno in smetiščno ozemlje Flushinga spremenili v park. Ta park ostane mestu tudi po razstavi. Vsa razstavna površina znaša 5 štirjaških kilometrov, postajališča za avtomobile zavzemajo skoraj pol štirjaškega kilometra. V času največjega dela je bilo na razstavišču zaposlenih 25.000 delavcev. Iz povprečne daljave 100 km so presadili na razstavišče 10.000 do 20 m visokih dreves. Katranizirane in asfaltirane ceste, trgi in poti bi zavzemali dolžino nad 100 km, če bi jih spremenili v dvojno deželno cesto. Gostinski obrati na razstavnem prostoru so sposobni istočasno prehraniti 43.000 ljudi, v enem dnevu pa četrt milijona. Od investirane glavnice so »naložili« 12 milijonov dolarjev samo v zemljo, to se pravi v 20 km plinskih vodov in 25 km električ- nih vodov. Da bi utrdili prejšnja močvirna tla, so v zemljo zabili nič manj nego 1202 km kolov, 200 ton barve so porabili za prepleskanje poslopij. Slike na presno, ki jiw je videti na razstavi, zavzemajo površino nad 600.000 štirjaških metrov, reliefi pa kakšnih 400.000 štirjaških metrov. Osebje razstave šteje v času največjega prometa 50.000 duš, prišteti pa je treba še 800 policistov in 880 vojakov za vzdrževanje reda. Na razstavišču je šest zasilnih bolnišnic s 30 do 40 zdravnikov in 60 do 80 bolniških strcžnic. Ta sanitetna služba je urejena pred vsem za poškodbe na nogah in za izčrpane ljudi, pripravljena pa je tudi za porode, ki jih pričakujejo v teku poletja 12 do 18. Skozi enajst vhodov gre v eni uri lahko 160.000 oseb. Na zabavišču, ki pa še ni popolnoma urejeno, se lahko zabava istočasno četrt milijona ljudi. Amfiteater ima prostora za 10.000. koncertna dvorana pa za 2400 oseb. Trilon v arhitektonskem centralnem motivu, je visok 233 m, zastavni drog za »palačo miru« pa 83 m. Stolpi vladnega paviljona se dvigajo v višino 50 m, isto tako visoko gredo vodni curki »jezera narodov«. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gledališče je zletelo v zrak Danes se bosta vkrcala Angleški kralj in kraljica se po šesttedenski odsotnosti iz Anglije danes vkrcata na ladjo »Empress of Britain«, ki ju odpelje iz Amerike proti domovini. Ladjo so za to potovanje nanovo prepleskali = S ===== Ameriški senat moli iHadcfusfio tisto z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo, izrecno v originalnih steklenicah ! _= Četrtek, 15. VL 1939. Na njujorški razstavi Angleški kralj se vpisuje v zlato knjigo na njujorškem razstavišču O priliki obiska angleške kraljevske dvojice je ameriški senat, kakor poročajo iz Washingtona, molil posebno molitev. Molitev se je glasila: »Zahvaljujemo se nebeškemu Gospoda za ideale vladanja, svobode in pravičnosti, ki smo jih podedovali predvsem od moterne dežele, ki ji Amerika danes v ljubezni od-računava tribut hvaležnosti in spoštovanja f» tem, da pozdravlja s toplim srcem brit-skega vladarja in milostivo kraljico.« Molitev prosi nato nebo, naj bi podelilo svoj blagoslov kraljevski dvojici in njenim narodom »ki zrejo v duhu najtesnejšega prijateljstva in najprisrčnejšega zaupanja v Boga v probleme prihodnjega dne«. »Zlati dnevi« ameriškega tiska Angleški obisk v Zedinjenih državah je trajal samo štiri dni, a ti dnevi so bili pravcati »zlati dnevi« ameriškega tiska, ki je pokazal, da pomeni ta dogodek za Ameriko eden najvažnejših datumov v novejši povestnici. To odseva tudi iz obsega ameriških listov. »New York Times« je opisal obisk angleških suverenov na 70 straneh in je dodal poročilom nešteto slik. Zabeležil je ta-korekoč vsak korak kralja Jurija in kraljice Elizabete, vsako njuno gesto, da bo bodoči zgodovinar lahko dobil natančen vpogled v vse, kar se je dogajalo za njunega bivanja v Zedinjenih državah. Protektor češke in Moravske Baron von Neurath je izdal zaradi umora nemškega policijskega narednika v Kladnu izredno ostre ukrepe proti češkemu prebivalstvu — Posebno težko je ljudi zadela visoka kontribucija Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate Reševanje v polarnem ledu Grof Micard in dr. Knutsen na poti med ljudi Francoski pokrni raziskovalec grof Micard je lani v družbi norveškega starino-slovca Willija Knutsena odrinil na raziskovalno potovanje v predele severnega Grönlands. Eksipedicija je štela dvanajst mož in njena naloga je bila proučevati vremenske razmere v teh krajih. Vso zimo je bila odprava na delu in jc tudi dosegla zaželjene uspehe. Z njeno pomočjo sc je vremenski zemljevid Evrope srečno izpopolnjeval od tedna do tedna. Ekspedicijsko taborišče pa je bilo daleč na severu, na 77 stopnji 22 minut severne širine. Stari raziskovalec grof Micard. ki je že šestdeset let star, pa ni mogel kljubovati nadlogam, ki jih takšna stvar zahteva od udeleženca takšne odprave. Dolga polarna noč s 50 stopinjami mraza je grofa zelo oslabila. Več mesecev je mora! preživeti na ležišsčiu. Zdravila, s katerimi je razpolagala lekarna odprave, niso zadostovala za grof ove tegobe. Micardovo stanje se je slabšalo od dneva do dneva. Slednjič so morali prositi za zdravniško pomoč. Dr. Höygaard v Oslu. specialist za bolezni v polarnih deželah, katerega so prosili za nasvete po radiu, je izjavil, da ne more postaviti diagnoze na takšno daljavo. Svetoval je zaradi tega, naj vodstvo eksipedicije skrbi za to, da pride grof čimprej v območje civilizacije, kjer mu bo mogoče nuditi pomoč. To je bilo lahko rečeno, a težko izvedljiva. Raziskovalca* ki je bil na smrt bolan, bi morali prepeljati v bolnišnico. V ta namen bi bil moral grof prepotovati več sto kilometrov po ledu in snegu. To pa ni bilo mogoče, ker je grofovo zdravje že preveč zrahljano. Treba se je torej bilo ozreti po kakšnem novem načinu prevoza in prenosa. Tega so našli. Poslali so po raziskovalca letalo, ki je moralo vzpostaviti najkrajšo zvezo z ladjo na grönlandski obali. Za letalo je bila ta naloga izredno težavna, kajti ekspe-dicija je taborila v silno razčlenjenih čereh. kjer nikakor ni mogoče pristati. Norvežani m> zatorej tako uredili, da so poklali po grofa Micarda in njegovega tovariša dr. Knutsena eno svojih najboljših polarnih ladij »Vetselari«. Potem je iz Osila odletel hidroplan do Alesunda. ligo-tovili so taborišče Micardcve odprave in se mu potem približali, kolikor se je dalo. Kmalu potem, ko je ladja prodrla do otoka Sharenona. je bil cilj dosežen. Letalo je imelo do taborišča grofove ekspedicije samo še 25 km. Hidroplan, ki je bH opremljen s smučmi ta pristajanje, se je «pustil na ledeno pokrajino, naložil je grofa in dr. Knutsena ter jo je ne6el do ladje. Grof in njegov najboljši sotrudnik sta bila zdaj rešena vseh nevarnosti. V pristanišču so ju vkrcali na ladjo »Vetselari«, ki ju bo v kz&t-kttD pojpcjjgiA ffft Afwfr», Po stopnicah na Kapitol Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta stopata na washingtonski Kapitol, kjer sta bila slavnostno sgrejeta od poslancev š senatoi^ev obeh ameriških zbornic Napočila je doba Cromwella m revolucije. Karel je bil obsojen na smrt. Angleži pa se niso mogli zediniti, kdo naj prevzame vlogo krvnika. Slednjič se je za ta posei ponudil moški iz množice, ki je imel krinko na obrazu. Ko je stopil na morišče k obsojencu, je za trenutek snel masko z obraza in izgovoril strašno besedo: »Remem-ber!« (Domisli sc). Kralj jc prebledel. Spoznal jc v krvniku zaročenca, ki mu je ukradel neve&to. In krvnik mu je hladnokrvno odsekal glava.-. VSAK DAN ENA »To bo izborna avtomobilska cesta. Porabil sem zanjo recept moje žene za biskvit— * (»Everybodya weekiyj SPORT V nedeljo — olimpijska proslava Športniki bodo zbirali sredstva za udeležbo na XII« olimpiadi Proslava jugoslovenskih športnikov in njihova manifestacija za olimpijsko idejo bo to nedeljo po vsej državi. Vsi športniki bodo prispevali, da omogočijo svojim najboljšim tovarišem dostojno predstavljanje naše države na prihodnji olimpiadi na Finskem. Izven športnih prostorov bodo apelirali na ostalo športu naklonjeno javnost, naj odkupi olimpijske značke po 4 din, katerih izkupiček bo njen prispevek v olimpijski fond. Zdaj pa nekaj splošnega pregleda o sporedu! V Ljubljani bodo nastopile po daljšem odmoru atletinje iz Slovenije in Zagreba na mitingu skupno s prireditvijo podzve-ze za prvo letošnje tekmovanje najboljših atletov Slovenije. Ta prireditev bo popoldne ob 14. na Stadionu. Dopoldne bodo tudi tamkaj nastopili v medsebojni tekmi najboljši tekmovalci ZFO. Na Ljubljanici bodo prvič v našem mestu tekme kajakov, dvojk in enojk in pa nastop dvo- ln štiri-sedežnih dirkalnih čolnov; pričetek bo ob pol 11. na prostoru Ljublj. športnega kluba. Na igriščih pod Cekinovim gradom bo otvorila Ilirija teniški turnir dopoldne ob 10. (O sporedu tega turnirja objavljamo niže še nekatere podrobnosti.) Ob istem času bodo izpred Narodnega doma odpeljali kolesarji ljubljanske podzveze na olimpijsko dirko 30 km daleč preko Iga in Laverce nazaj v Ljubljano, kjer bo istotam cilj ob 11. Pred Narodnim domom bo od 10. dalje razstavljeno novo jadralno letalo, ki ga bodo ob 11.45 svečano krstili. Pri Podutiku na znani gorski progi bodo motorne dirke ŽSK Hermesa, za katere bo start ob pol 14. Plavači in sabljači pa bodo imeli svoj nastop v kopališču Ilirije v ponedeljek ob 20. na prvi letošnji večerni prireditvi v tem kopališču. Vsi plasirani tekmovalci prejmejo častne diplome olimpijskega odbora. V Novem mestu izvedejo^ športne in telovadne organizacije dopoldne stafetni tek skozi mesto ter bodo prodajali olimpijske značke. V Kamniku bo ob 10. dopoldne tek na 6 km, pozneje stafetni tek skozi mesto, popoldne ob 16. pa nogometna tekma SK Kamnik : SK Virtus. V Celju je obsežen spored, ki se prične že v soboto zvečer in smo ga že objavili. Vsa proslava kaže resno prizadevanje naše mladine za olimpijsko zrelost in zasluži podpiranje naše javnostL Dva teniška turnirja V LJubljani : V izvedbi SK Ilirije na igriščih pod Cekinovini gradom Kakor ostale klubove sekcije, bo tudi teniška sekcija SK Ilirije dne 17. in 18. t. m. v okviru olimpijske proslave priredila teniški turnir, ki bo po velikem številu igralcev prekašal vse dosedanje letošnje sezije. N Poleg domačih igralcev so povabljeni na ta turnir tudi igralci ostalih slovenskih klubov. Tako bo na tem turnirju letos prvič dana možnost igralcem, da bodo pokazali svoje teniško znanje in se pomerili s soigralci raznih slovenskih klubov. Na sporedu pa je tudi odigranje meddru-štvenega tekmovanja, ki se bo igralo po pokainem sistemu. Turnir se bo zaradi velikega števila disciplin pričel že v soboto ob 15. Prijave, ki se sprejemajo v sekcijskih prostorih na igriščih, je treba oddati najkasneje do petka ob 18. Opozarjamo vse igralce, naj se tega turnirja udeleže, ker se bodo rezultati upoštevali v vrstni listi kakor tudi pri novi sestavi klubskega moštva! V Mariboru : V izvedbi treh klubov na igriščih ISSK Maribora Mariborski klubi ISSK Maribor, SK Rapid in SK železničar priredijo pod pokroviteljstvom olimpijskega odbora v Mariboru dne 18. junija t. 1. na igriščih ISSK Maribora propagandni olimpijski teniški turnir. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani mariborskih klubov. Tekmuje se le v single konkurenci gospodov. Igra se največ tri sete, seti na prednostni games. Zmagovalec turnirja dobi naslov »Olimpijski prvak Maribora 1939« in častno plaketo olimpijskega odbora. Drugo in tretje plasirani prejmejo častne diplome olimpijskega odbora. Prijave je treba preko klubov oddati vodji turnirja g. Srečku Voglarju na igrišču ISSK Maribora do najkasneje v soboto, dne 17. t. m. do 19. ure. žrebanje bo v soboto, dne 17. t. m. ob 19.30 na igrišču ISSK Maribora. Prijavnine ni. Prijavljenci dajo žoge za igro sami na razpolago ter so obvezani izvrševati sodniško funkcijo. Igra se po pravilih in pravilnikih Jugoslovenskega teniškega saveza v Zagrebu. Pričetek tekmovanja bo točno ob 8. uri ter morajo takrat biti vsi tekmovalci na mestu. Kogar pravočasno ne bo, bo črtan. Glede žog se vsakokratna nasprotnika med seboj sporazumeta, v primeru nesoglasja odloča vodja turnirja. Vrhovni sodnik turnirja je g. ravnatelj Josip Babič. V Celju : Atleti, kolesarji in table-teniški igralci bodo sodelovali razen nogometašev na olimpijskem dnevu v Celju. V soboto ob 20 bo stafetni tek po mestu, pri katerem bodo sodelovala vsa športna in telovadna društva z moštvi po pet tekačev. Tekmovanje bo po glavnih ulicah s startom in ciljem pred kolodvorom. Kolesarji bodo tekmovali na klubski dirki Kluba slovenskih kolesarjev v Celju na progi Celje— Gomilsko—Celje s startom in ciljem pred Glazijo ob 15. Teniški turnir za prvenstvo Celja, se bo pričel ob 8. Sodelovali bodo najboljši celjski igralci, kakor gdč. Ser-nečeva, Skoberne, Toplak, Fabian in mlajši. Turnir bo v mestnem parku. Tableteni-ški igralci pa se bodo pomerili v telovadnici okoliške šole. Atleti se bodo borili na Glaziji dopoldne za lep pokal celjske tvrdke A. Mislej in še v drugih disciplinah. Ob 16. se bo pričel na Glaziji nogometni turnir vseh celjskih klubov. Podprite stremljenje naših športnikov in odkupite olimpijske značke, ki vam bodo ponujene. S tem boste najboljše podprli delovanje vseh naših športnikov. Touring-klub v Prekmurje ! Murska Sobota, 14. junija Mariborski Touring-klub priredi v nedeljo olimpijsko vožnjo svojih članov v Mursko Soboto. Priključili se ji bodo tudi člani ljubljanskega kluba, ki se bodo udeležili velikega zborovanja Zveze trgovskih združenj v Murski Soboti. Izletniki bodo krenili iz Maribora v 5 skupinah. Najprej kolesarji, ki bodo tekmovali za pokal Prekmurskega tedna. Njihova vožnja bo obsegala dve etapi, ker se bodo morali v Petanjcih ustaviti in prepeljati z bro-dom čez Muro. Cilj bo okrog pol 10. pred trgovino štivan. Avtomobilisti in moto-ciklisti bodo krenili iz Maribora ob 7. Ti bodo v Radencih raje krenili proti Ver-žeju in si izbrali suhozemno zvezo z ono stranjo Mure, ker jih brod pri Petanjcih ne bo mogel vseh prepeljati onstran reke. Ostali udeleženci izleta Touring-kluba bodo krenili iz Maribora v udobnih avtobusih in bodo preko Kapele in Tišine prispeli v Mursko Soboto, kjer bo ob 11. velik propagandni obhod vseh vozil. Udeleženci tega velikega izleta si bodo popoldne na krajših ali daljših turah ogledali Prekmurje, ki s svojimi ravnimi in širokimi cestami, brez vsakih vzpetosti in klancev, nudi avtomobilistu in motoci-klistu prav svojstven užitek v vožnji med dehtečimi polji dozorevajočega žita. Največjega obiska bo pač deležna cerkev v Bogojini, slovita umetnina mojstra Plečnika s krasnim razgledom po širni okolici. V nekaj vrstah Mednarodni boks v Zagrebu V torek zvečer so imeli v Zagrebu mednarodno boksarsko tekmo med reprezentancama Zagreba in Bratislave. V tekmi so zmagali Zagrebčani v razmerju 9:7. Zanimanje za prireditev je bilo precej veliko in tudi prikazani sport je bil dovolj dober, samo s sodniki niso bili vsi zadovoljni. Zagrebčani so po znani akciji v »Hrvatski športni slogi« začeli navezovati intenzivnejše športne stike s Slovaki. V nedeljo bo v okviru proslave jubileja zagrebškega nogometnega podsaveza odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Slovaške in reprezentanco Zagreba. Zanimivo je, da bo v tej tekmi izbrano slovaško nogometno moštvo, o katerem se prav nič ne ve, kakšno je in kdo ga prav za prav sestavlja, prvič nastopilo s tem imenom, in to še v tujini. Beograjska Jugoslavija gre v Nemčijo Danes je moštvo beograjske Jugoslavije odpotovalo na daljšo turnejo po Nemčiji, kjer bo v dnevih od 18. do 28. t. m. odigralo 5 nogometnih tekem v Hannove-ru, Hamburgu, Bremenu, Braunschweigu in Chemnitzu. Z beograjskimi rdečimi je šel na to turnejo tudi Hajdukovec Frane Matošic. Igralci Jugoslavije, ki so zastopali naše državne barve na zadnji mednarodni tekmi v Amsterdamu, so kar od tam odpotovali naravnost v Hannover, kjer bodo počakali na prihod tovarišev iz domovine. Slavija in BSK bosta igrala v ponedeljek Kakor smo na tem mestu že zabeležili, se bo to nedeljo začelo tekmovanje za tako imenovani srednje-evropski pokal, v katerem sodeluje tudi naš državni prvak BSK. V konkurenci je letos samo še osem moštev, in sicer po dve italijanski, madžarski in češkomoravski ter rumunski državni prvak, in jih bo šest nastopilo v prvem kolu teh tekem že v nedeljo. Slavija pa je naprosila BSK, naj bi zaradi večjega obiska — ob nedeljah v Pragi skoraj ni mogoče spraviti gledalcev na nogometna igrišča — odigrala tekmo šele v ponedeljek. BSK je ponudbo sprejel. Turneja avtomobilistov v Nemčijo Naš Avtomobilski klub je bil letos povabljen od nemškega avtomobilskega kluba za obisk Nemčije. Ta pomembna turneja, ki se je bo udeležilo okoli 70 naših avtomobilistov v skupni koloni 25 avtomobilov, se bo začela 18. t. m. in bo vodila udeležence v 14-dnevni vožnji preko Tirolske in Bavarske v Berlin, na povratku pa preko Dunaja v domovino. Izletniki si bodo na potu ogledali vse večje znamenitosti, predvsem pa nekatere znane avtomobilske tovarne. Iz razpisa za podutiško dirko Motoklub Hermes priredi v nedeljo 18. t. m. — kakor smo že opozorili — ob pol 15. hitrostno motociklistično dirko na podutiški krožni progi, ki meri 7500 m. če bo slabo vreme, bo dirka preložena ali odpovedana. Dirkalo se bo v naslednjih kategorijah: v turni: do 100 ccm na 2 kroga (15 km), od 250 do 350 ccm na 4 kroge (30 km) in od 500 do 1000 ccm na 6 krogov (45 km); v športni: od 250 do 350 ccm na 4 kroge (30 km), od 500 do 750 ccm na 6 krogov (45 km) in do 1000 ccm na 2 kroga (15 km). Start bo za vsako kategorijo skupen z ugaslim motorjem brez tuje pomoči. V vsaki kategoriji morajo startati vsaj trije vozači. Pravico starta imajo razen članov Hermesa vsi člani jug. motoklubov, ki imajo veljavno verifikacijsko legitimacijo SMKJ. Za vsako kategorijo so razpisane tri častne nagrade. Od nedelje 18. t. m. opoldneva je prepovedan vsak trening na progi. Prijave sprejema do vključno 17. t. m. zvečer klubova pisarna pri g. Borisu Si-mandlu, Dvofakova 3, tel. 24-07 s takso din 10. Za poznejše prijave bo treba plačati dvojno prijavnino. Razdelitev bo isti dan zvečer v restavraciji pri »šestici«. yo\e Nepremagljivi Mercedes-Benz. Na znameniti dunajski gorski cesti so se minulo nedeljo pred 120.000 gledalci odigrale 2. dunajske gorske dirke za motorna kolesa in avtomobile. V skupini velikih dirkalnih voz je bil tudi tokrat dvoboj med vozači tovarn Auto-Union in Mercedes-Benz. Po izredno napeti borbi — vsak vozač je noral startati dvakrat — je slednjič postavil najboljši čas dneva Hermann Lang na Mercedes-Benzu, ki je dosegel na tej težki cesti povprečno brzino 106.8 km na uro. Dirkalni voz Mercedes-Benz bo torej tudi še nadalje branil vodilno mesto, ki si ga je priboril na vseh letošnjih avtomobilskih dirkah v Evropi in Afriki. (—) SK Ljubljana. Danes ob 16. obvezen trening ligaškega in rezervnega moštva. Po treningu dogovor o dvodnevnem gostovanju v inozemstvu. N& izlet v Prekmurje! Mariborski klubi »Motoklub Maribor«, motosekcija K. K. »Peruna« in »Motoklub Pohorje« se kor-porativno udeležijo propagandne olimpijske vožnje, ki jo prireja Jugosl. Touring klub, podružnica Maribor v Mursko Soboto v nedeljo dne 18. junija na »Prekmurski teden«. Ta manifestacija naših agilnih motociklistov bo nedvomno mnogo doprinesla k popularizaciji motociklističnega sporta v našem lepem Prekmurju. Prijave za vožnjo sprejemajo vodstva posameznih klubov za svoje člane, za ostale pa tajništvo Jugoslov. Touring kluba, podr. Maribor, Trg svobode—grad. JASO (službeno). Seja drevi ob 20. v stanovanju dr. Ferenčaka, Gajeva 3-IH. Tajnik I. _ INSERIRAJTE V „JUTRU"! Schichfovo ferpentlno-vo milo, kateremu glede čistoče ni najti primere, razvija pri pranju obilo in gosto peno, l