112. številka.
Ljubljana, v torek 17. maja.
XXV. leto, 1892.
nveiirfTOoo jjdof'OO
Iihaja vsak dan ave«er, iaim&i nedelj* >& prasnikt, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za, pol leta 8 gld., ia Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., ca Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje na dom racnoa se po 10 kr.
i na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina enafta.
Za»osnan,ila plaenje m od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce »e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, iu po 4 kr., *e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolft frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah fet. 12. Upravni It v a naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
vi ifrtti'itii* Ofi oii linlS Jfcrio m n<ni 0J on » ..<n!i    .        .   q   '   "' ' <_L_
Javni shod »Slovenskega društva"
v Ljubljani dne 15. niajnika 1892.
(Konec.)
Prvi prosi besede krojaški mojster in občinski svetovalec g. Matija Kune ter ogovori zbor bliau tako-le:
Ker je čast. gospod predgovornik omenjal v svojem govoru, da so glede vprašanja, katero je on razpravljal, jedini vsi nadi someščanje brez razlike politične barve, izvestno ni mislil na gospode pri .Slovencevi" stranki. Neka notica v .Slovencu" z naslovom „Komedija" pokazala nam je, kako sodi njegova stranka javno mnenje, katero izraža danes tako obilo število naših someščanov iz vseh krogov Ljubljanskega stanovništva. Jaz ne zahtevam, da bi nasprotna stranka ne kritikovala našega delovanja, a po pravici smel bi od olikanih ljudij najpripro-steji človek tirjati, da pišejo in k riti kujejo stvarno in dostojno. (Tako je!) Če jim prva točka dnevnega reda ni bila po volji, po čemu norčevati se iz zborovanja sploh, katero se ima sicer posvetovati o jeduem najvitalnejših vprašanj našega mesta. (Dobro!) Slišal sem pač že mnoge in različne kritike, a da na tak način .študirani" gospodje pišejo o resnem shodu Ljubljanskih meščanov, da imenujejo zbor, ki se vrši pod nadzorstvom vlade, ,komedijo", to je dosedaj nezaslišano.   Ljudem, ki tako pisarijo, gre pač le naše pomilovanje.   (Burno pritrjevanje.)   Druge besede bi mogel pa rabiti, če bi hotel primerno ožigosati početje, ki nadkriljuje najskrajnejši židovski terorizem. (Djbrol Dobro 1) — Glede stvari same omenim pa naj, da se nam je siluo čuditi, da za Kranjsko in naše mesto nismo mogli dosedaj ničesar doseči, navzlic temu, da je naše mesto imelo za poslanca grofa Hoheowarta, najuplivnejšega moža v Taaflejevi stranki. (Čujte I) Jaz sicer že takrat, ko je bil voljen državnim poslancem, ničesar pričakoval nisem, a danes sprevideli bodo tudi oni, ki so od oportunitete pričakovali kakih koristij za našo deželo, da jim grof Hohenwart niti v taki malenkosti, kakor je premeščenje vojaške bolnice, ni botel ali ni vedel pomagati.   Isto tako je 2 ostalimi poslanci, ki že leta in leta zvesto služijc sedanji vladi, ki so glasovali vedno za nove obre;nenjenja davkoplačevalcev, a navzlic temu nimajo potrebnega upliva. (Živahno odobravanje!) Celo pri dolenjski železuici storila je država malo za nas, dežela sama mora jamčiti za uspeh, mesto in zasebniki pa žrtvovati novce za zidanje. Je li to naklonjenost naši deželi?   Bi bilo morebiti slabeje za našo deželo, če bi naši zastopniki bili v opoziciji?   Mnogoletne skušnje pričajo nam, da manj ko nič doseči ne moremo za našo deželo glede narodno-gospodarskih potreb, naj bodo poslanci naši v opoziciji ali ne.   (DobroI Dobro!) Naroda našega pa politično ne more nikdo izbrisati iz sveta.   Izvenkranjski Slovenci od oportunitete našib poslancev doslej nimajo nikakega užitka. (Burna pohvala)  Ugovori, da treba našim poslancem sedanjo vlado podpirati zato, da nam bode bolj naklonjena, so torej brez jedra, ker od vse poslušnosti naših poslancev ne dobimo tega, kar se daje drugim narodom. (Dobro! Dobro!) Poglejmo le naše obrtno šolstvo.   Razen strokovne šole za lesni obrt, katero je vlada iz nekega nemškega kotiča premestila k nam, ker ta šola tam ni uspevela, nimamo ničesar. Trst ima državno obrtno šolo,  in v manjši Koroški  daje  država trikrat toliko za obrtni pouk, kakor na Kranjskem. Žalostno pa je pri teh razmerah, da je razdor mej
nami, še Žalostneje pa, da ta razdor ni glede politike, marveč da se razteza celo na narodno-gospo-darske stvari in zaradi tega nimamo upanja, da bi vsi naši poslanci postopali jedino in možato za naše koristi, kajti strankarstvo prevladalo bode, kakur vse kaže, tudi glede na gospodarska vprašanja. Poučevati je nam torej narod, da bode do slednje kočice postal zaveden in razsoden in mu ne bode več treba iz političnih časnikov zajemati navod za svoje i z ve lica nje! (Živa pohvala in ploskanje.)
Sedaj povzame besedo deželni poslanec dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljen, Njegov govor glasil se je v glavnih potezah tako-le:
Slavna družba! K prvi točki mi je prepovedano govoriti. Je li ta prepoved vlade po zakonu in previdna, o tem naj sodi višja instancija. Vidi pa se mi, da imajo tisti trije državni poslanci najmanj povoda veseliti se vladne brambe; če je bilo njihovo postopanje čisto, kakor solnčni žarek, potem se jim ni bati Bolnca, če jih hoče pod tem solncem ogledati in pregledati javna kritika. (Dobro! Dobro!) Prepoved vlade bode pri manj razsodnih ljudeh nehote napravljala utis, kakor da se je hotela zabraniti neprijetna kritika proti slovenskim državnim poslancem, in sicer v slučaji, ko se jim je bilo soglasno in tako obnašati, da se jim ni bilo bati nobene kritike in to niti od te, niti od one strani. (Tako je!) S stališča slovenskih državnih poslancev je to prepoved torej vsekako obžalovati. (Obče pritrjevanje.)
Že gosp. predgovornik se je spominjal listov, kojim ni všeč naš današnji shod. Pozabil pa je tu primerno spominjati se našega starodavnega iu sta-rikastega uradnega lista! (Veselost.) „Laibacher Z-itung" je že prej, kot se je dostavil vladni odlok našemu društvu, iz zanesljivega vira poročala, da je prva točka današnjega zborovanja dejana pod ključ. Govoreč o drugi točki pa je porogljivo pristavila, da je čudno postopanje, če se na jedni strani vlada napada — prav kakor da so poslanci Hobenwart, Klun in Globočoik naša vlada (Burna veselost) — ua drugi strani pa pri nji za dobrotami berači! S tem hotela nam je stara teta ojstrino svojih škarij v meso potisniti. (Nova veselost.) Menim, da ste vsi prepričanja, da nam tak napad ne prouzroča poBebnib bolečin. Vender pa moramo protestovati proti temu pisarenju vladnega lista. (Dobro! Dobro!)
Da se bode naše mesto razviti moglo, potem mora stara in onečedeua vojaška bolnica odmakniti se iz središča Ljubljane. Neprestano se trudita dežela in mestni zastop, da bi zboljšala zdravstvene razmere v našem mestu; vlada pa je zavezana, da ju podpira in sveta dolžnost vlade je tudi, da prej kot mogoče ukrene, da zgine z Dunajske ceste tisto s prejšnjega stoletja pozabljeuo in okuženo poslopje, s kojega ue je Že dostikrat bolezen pritihotapila v belo Ljubljano. Mi torej ne beračimo pri vladi za kako dobroto, mi jo samo spominjamo dolžnostij, kojo bi bila visoka vlada že davno s proste volje spolniti morala. To se mi je videlo potrebno ntfgla-šati proti breztaktui pisavi našega vladnega lista. (Burno odobravanje.)
Tudi „Slovenca" se je spominjal gospod predgovornik. Jaz, za svojo osebo, se tudi nad tem pobožnim razsajalcem ne jezim. Taka pisava bode ravno „Slovencu" samemu največ škodila, nam pa napravlja reklamo, za kojo nam je biti hvaležnim gospodom v mKatoliški tiskarni. (Obča veseloBt). Pisali so o našem shodu, da bode „komedija", pri
koji hočejo nastopiti različni igralci in b koji se bode smelo priti brez vstopnine! Taka pieava je ravno sedaj, ko gospodje pripravljajo svoj „Katoliški shod* — kojega jim iz srca privoščimo! — prav neprevidna. Pomislite samo, da se ravnamo po njihovem zgledu, ter damo tiskati „da se bode meseca avgusta igrala v Ljubljani velika komedija, pri koji bodo nastopali različni komedijantje v čruih in ru-dečib talarjih"! (Burna veselost in dolgo ploskanje). To bi kričati, če bi mi tako pisali! Pa ne bodemo, ker tudi svojim nastprotnikom privoščimo, da počenjajo, kar se jim zljubi. (Tako je!)
Pač pa bode od sedaj meščanstvo Ljubljansko lahko vedelo, v katerem taboru mu je iskati pravih prijateljev. Če se borimo za prostor, ki je za razvitje Ljubljane neobhodno potreben, smo v očeh „Slovenčevih" — komedijantje; če hočemo, da bi se zboljšalo zdravje v tem mestu — Brno — komedijantje; če hočemo, da bi ne vojaška bolnica podrla, smo — komedijantje, in če hočemo, da bi Be na njeno mesto obilo stavb zgradilo, da bi vsaj naši obrtniki kaj zaslužka imeli — smo tudi komedijantje! Dobro je, če si zapomnijo posebno naši obrtniki pisavo „ Slo vence vo". (Burno odobravanje.)
Ali čuda ni, če hlapci tako pišejo, ko je vender gospodar isto takega mišljenja. Ljubljana ni priljubljena niti pri hlapcih, niti pri gospodarju. Evo .vam dokaza! (čujnao! Ćujmol) Kako sta se borila dežela in mesto, da bi se ua Ljubljansko polje prenesla deželna bolnica. Ktninentno človekoljubno postopanje je bilo to, in naš Gorup je ravno pri ti priliki pokazal zlato svoje Brce, v kojem mu cvete prava cvetlica prave Kristove ljubezni! Sedaj se je izkazalo, da bi se nova deželna bolnica primerneje in ceneje dala sezidati| tik vode za šent-petersko vojašnico. Tam ima škofija Ljubljanska nekaj peščenih njiv, ki ji na leto čistega dohodka ne dajejo nad 3 0O gld. Po tem dohodku soditi, bil bi ta svet s 15OO0 gld. preplačau. Ali naš prevzvišeni Škof zahteval je od dežele najprej 390O0 gld. (Čujte! Čujte!) potem 350O0 gld. (ČujteI) iu končno so ga z veliko težavo prepiosili, da ga je oddal za 28500 gld! (Ironičen smeh.) To vse za svet, ki nima nikake pribodnjosti, ter donaša letnega dohodka pičlih 300 gld.! Umestno se mi je zdelo, da se je pribil na steno ta slučaj iu to v namenu, da bode Ljubljansko meščanstvo vedelo, v kojem taboru so njegovi prijatelji. (Dolgotrajno odobravanje.) — Sicer pa glasujem za nasvetovano resolucijo. (Burna pohvala in ploskanje.)
K isti točki zglasi se še Ivau Hribar, ki je povedal zboru „ad v ocem" grofa Hohenwarta kot Ljubljanskega državnega poslanca nastopno zelo značilno dogodbico :
Jaz sem se od nekdaj zanimal za odstranitev vojaške bolnice in ko smo izvolili za svojega zastopnika v Dunajski parlament velemožnega grofa Hoheuvvarta, mislil sem, da je sedaj prišel trenotek za rešitev naše želje. Šel sem zato na Dunaj, predstavil se gospodu grofu, ter ga prosil, naj krepko podpira prošnjo našega mesta. Hubeuvvart sprejel mo je skrajno ljubeznivo ter mi zatrjeval, da se bo stvar gotovo dala dugnati, zlasti Že zaradi tega, ker je vlada tudi drugim provincijalnim pre-stolicam nasproti pokazala skrajno ku-lanco v jednakih slučajih. Obljubil mi je g. poslanec, da bo nemudoma začel dogovor z ministrom ter da bo o uspehu sporočil naj kasneje v 14 dneh g. županu Ljubljanskemu. Gospoda, jaz pa sem potem celo štiri leta popraševal g. župana
o sporočilu Hohenwarlovem, a vsekdar dobil sem le žalostni odgovor, da velemoini gospod grof še ničesar ni poročil! (Čujte! Čujte!) Prišedši čez nekaj let zopet na Dunaj, nameraval sem g. grofu veodel-le zopet v spomin poklicati to utvar in šel sem vsled tega zopet v njegovo pisarno. Sedaj me je pa zopet jako ljubeznivo sprejel — gospoda grofa sluga, trdeč, da ima g grof uprav sedaj jako važen pogovor z nekaterimi poslanci bukovinskimi, da bom pa ob 1/31. uri gotovo zamogel z Njegovo ekscelenco govoriti. Pustil sem mu tedaj svojo vizitko ter odšel. Vrnivšega se zopet ob določeni uri pa me je sprejel isti sluga z besedami. „Seinu Excellenz sind fortgegangen, haben aber nichts hefohlen"- Visokorodni gospod grofje tedaj odposlanca glavnega mesta Ljubljane, hote-čega spominjati ga na staro obljubo — takorekoč ven vrgel! Ta dogodbica je pač tudi dokaz za to, cena nam je pričakovati od g. grofa Hoheuwarta in njegovega kluba. (Tako je! Dobro! Dobro!)
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, da na-to g. predsednik na glasovanje resolucijo g. dra. pl. DleivveiB-Trteniškega, ki se je soglasno in z navdušenjem sprejela.
K zadnji 3. točki dnevnega reda „Eventualia" prosi besede društveni odbornik, c. kr. notar Viktor G lo bočni k iz Kranj;'., in govori nekako takole: Častita gospoda! Došel sem iz gorenjskega volilnega okraja, kjer volilci niso še imeli prilike in časti, da bi mogli v svoji sredi pozdraviti dr-žavnozborskega svojega poslanca, seznaniti se ž njim, ter mu potožiti svoje britkosti in težave; ti volilci pa tudi niso Čuli še nič o kakem javnem nastopu poslanca gorenjskih in notranjskih mest in trgov v Dunajskem parlamentu. (Čujte!) Umevno je torej, če si dovolim na javnem shodu „Slovenskega društva', ko bivam mej svojimi političnimi prijatelji iu somišljeniki, sprožiti in v razgovor vzeti stvar, katera prebivalcem mesta Kranjskega prehudo teži srce ter mrači našega mesta prihodojost, katera pa vender ni samo lokalnega pomena, ampak je splošna in eminentno narodna reč. V mislih imam nekdanji Kranjski gimnazij in njega zopetno ustanovitev.
Da je ta stvar vredna splošnega narodnega zanimanja, jasno je vsakemu naobražeocu, če pomisli, da je srednješolski pouk neizmerno važen za kulturni razvitek vsacega naroda, tembolj torej naroda slovenskega, ki se je po vladajoči nasprotni mu stranki v kulturnem oziru le preveč zanemarjal. (Dobro!) Narod naš hrepeni po boljši izomiki, po kulturnem uapredku in želi se popeti na višjo stopnjo splošne narodne prosvete. (Tako je!) Narod slovenski pa ima tudi, kakor vsak drug narod, važne dolžnosti do samega sebe, do svoje bodočnosti, premnogo je mest v državnem in socijalnem življenji vsacega naroda, na katere je treba postaviti može iz svoje srede: duhovnike, juriste, profesorje, zdravnike, tehnike itd. Da torej naš narod zamore zadoščati tem dolžnostim do samega sebe, in da more doseči vzvišene svoje kulturne namene, treba je, da se mu preskrbe za to posebna sredstva. (Burno odobravanje.) Iu taka sredstva so srednje šole, katere so potrebne vsakemu zgoraj imenovanih stanov in sploh vsacemu omikancu. Le na podlagi srednješolskega pouka zamorejo se sinovi naroda vsposobiti za visoke šole, iz katerih izvirajo potem zgoraj imenovani vodilni stanovi v ta namen, da služijo svojemu narodu. Iu če za taka mesta narod nima na razpolaganje svojih Bino v, potem nastanejo za narod žalostui časi, tujci zasedejo ta mesta, narodu ne v korist. (Prav dobro!) Zatorej pa je svetu dolžnost vsacega rodoljuba, vsacega narodnega veljaka, zlasti pa naroduih zastopnikov in poslancev, da z vstrajnim duševnim naporom in z združenimi močmi delajo na to, da se narodu sredstva in viri udpr$ za boljše izobražeoje, to je, da se srednješolski zavodi ustanove ter ohranijo, in če nam jih kak nesrečni slučaj odvzame, da se zopet pridobe. (Burna pohvala.)
Taki oziri vodili so sigurno naše deželne in državne gg. poslance, ko so na svojem shodu dne 2. oktobra 1890. sestavljali narodni program ter v njega VBprejeli zopetno ustanovitev razpušče-nega Kranjskega gimnazija, — in ta okolnost je le še poostrila dolžnosti naših poslancev v tem oziru. Če pa preiskujemo, kaj ue je v tej stvari dosedaj zgodilo, ne moremo javiti svojega zadovoljstva. Če tudi je deželni zbor in deželni odbor kranjski storil marsikaj koristnega, za kar mu gre vsa čas, če tudi
so se nekateri poslanci prav hvalevredno potezali za Kranjski gimnazij, vender ta stvar ni napredovala, ker se je žalibog državnozborka delegacija ni lotila z ono gorečnostjo, odločnostjo in vzajemnostjo, katero M dobra stvar potrebovala in tudi zaslužila. (Res je!) Z obžalovanjem omenjati mi je pred vsem, da državnozborski poslanec za gorenjska in notranjska mesta in trge pl. Globočnik še ni izgovoril besedice o tej zadevi, in da on v državnem zboru le za narod sedi in za narod molči, kakor da bi si bit prisvojil prišlovico .Reden ist Silber, Schweigen ist Gold" tudi za parlamentarne odnošaje. (Živahna veselost.) Vender pa se ne bom dalje spodtikal nad tem poslancem in nad njegovo negativno zgovornostjo. (Veselost) Pričakovati pa bi bili smeli, da bode celota državno z borske naše delegacije storila svojo dolžnost, in da bo o priliki, ko je ministerstvo pridobivalo si glasov« za Dunajske prometne naprave, postavilo med drugimi zahtevami tudi zopetno ustanovitev Kranjskega gimnazija kot nasprotni zahtevek in pogoj vladi ugodnega svojega glasovanja. (Prav dobro!) Toda lo se dosedaj ni zgodilo, ako-ravno bi se ta gimnazijska zadeva Brnela smatrati za nujno, ne le radi tega, ker nam je ta gimnazija z ozirom na prenapolnjenost Ljubljanskih gimnazijskih zavodov prav živo potrebna, ampak tudi radi tega, ker se gre tu le za ponovitev stare pravice, ki se nam je odvzela, katera pa naj se povrne Čim preje tem bolje. (Živahna pohvala) Tudi bi bila za državo, ki za Dunajske prometne naprave tirja od svojih narodov nad 40 milijonov goldinarjev, to le mala nasprotna koncesija z malimi stroški. (Res je?) Da pa se ta zadeva v prihodnje ohrani v živem spominu in smatra za nujno, prosim Vas, častita gospoda, da skažete Vašo naklonjenost za to važno in splošno narodno stvar s tem, da pritrdite naslednji
resoluciji:
„S I o v e na k o d r uš t v ou s m at r a zopetno ustanovitev Kranjskega z naredbo visečega naučnega ministerstva z dne 8. avgusta 1887 raz-puščenega gimnazija za nujno narodno zadevo in zatorej naj slovenski državni poslanci pri vsaki primerni priliki in če je mogoče že o priliki debate in glasovanja za Dunajske prometne naprave poudarjajo potrebo zopetne ustanovitve tega gimna-ter naj odločno, vztrajno in z uporabo vse svoje parlamentarne veljave upliva j o na vlado, da zopet v življenje vzbudi ta srednješolski zavod. (Dobro! Dobro! Burna pohvala in ploskanje govorniku).
Ko je Še dr. Ivan Tavčar kot deželni poslanec Kranja a krepkimi besedami podpiral to resolucijo, sprejme jo zbor soglasno in društveni predsednik obljubi, da bo nemudoma o tem obvestil zavezo hrvatsko-slovenskih državnih poslancev.
Konečno prečita se še nastopni brzojavni pozdrav političnega društva ,Eiinosta v Trstu, ki se ne nanaša, kakor ostali dopisi in brzojavi, izrecno na prepovedano točko dnevnega reda:
„Politiško društvo ,Edinost', zvesto svojemu geslu: ,V edinosti je moč* in dosledno slovensko-hrvatskemu programu, želi zajedno solidarno postopanje z brati Čehi, ter pozdravlja srčno današnji shod, kateri naj bode izraz opravičenih teženj našega naroda in predhodnik skupnemu odločnemu delovanju v tistih dosego.
Predsednik M and tč".
Prečitanje tega pozdrava spremljalo je navdušeno pritrjevanje vseh udeležuikov zbora.
Na to zaključi predsednik Gogola zbor zahvaljujoč zlasti vnanje udeležnike za impozantno udelžitev.
Tak je bil pomembni shod, ki je živo pričal, da še vedno in vzlic vsem farizejskim spletkam ponosno vihra nad belo Ljubljano prapor narodne prosvete in narodnega napredka. Naj bi jedino slovenska ideja, katere jedini zastopnik na Kranjskem je „Slovensko društvo", prodrla zmago-nosno v zadnji kotiček naše domovine, naj bi se oklenil našega prapora kakor jeden mož ves slovenski narod — in v to pomozi Bog i sreča junačka! „Slovenskomu društvu" pa kličemo iz dna srca: „VivaB, creBcas, Horeas" I
Valutne predloge.
V sobotni seji državnega zbora predložil je finančni minister zakonske načrte,  tičoče se valutnih predlog.   V nastopnem  podajamo kratek posnetek iz teh predlog, da vidijo naši bralci, za kaj se grč. Denarna jednota bode zlata krona, razdeljena na 100 vinarjev. Vsak zlati denar kovan bode iz 900 delov zlata in 100 delov, bakra. Iz jednega kilograma zlata skovalo se bode 3280 kron. Zlatega denarja bodemo dobili: peneze po 20 kron in po  10 kron.  Iz jednega kilograma zlata skovalo se bode lf>4 komadov po 20 kron ali 228 komadov po 10 kron.  Na zlatih penezih bo na jedni strani izkovana  podoba cesarjeva in napis: „Franciscus Josephus I.  D. G. Imperator  et Rex"   na drugi strani bo pa izkovan cesarski orel in napis, s katerim bode povedano, koliko je zlat vreden in kdaj je bil skovan. Rob bo gladak; pri zlatih po 20 kron usekan  bode vanj  rek „viribus unitis", pri zlatih po 10 kron pa ukras.  Zlati po 20 kron imeli bodo 21 milimetrov, zlati po 10 kron pa 10 milimetrov dolg premer.  Zlati, kateri se po cirkulaciji obrabijo, se vzemo na troške države iz prometa. Kovanje zlatov se vrši na državne troške,  za zasebnike se kujejo zlati le v toliko,   v kolikor utegne novčna kovačnica tem naročilom zadostiti. Razen kron  kovali se bodo  kakor doslej tudi avstrijski cekini,  zlati po 8 in 4 gld. pa pridejo iz prometa. Sedanji  srebrni  goldinar ostane do druge odredbe v veljavi.   Srebrnjakov se ne bode več kovalo, iz-vzemši tiste množine srebra,  katere ima državna uprava že sedaj pripravljene v to svrho. Dokler ne pride  srebrni  denar  iz prometa,  primoran je vsakdor vepre jemati ga kot plačilo in sicer je šteti komade po 2 goldinarja za 4 krone, goldinarje za 2 kroni, in petindvajseti^e za 50 vinarjev. Razen zlatega denarja kovali se bodo še s rebrn jak i po 1 krono  in po 50 vinarjev; «iz nikelj a komadi po 20 in po 10 vinarjev,  iz  bronovine komadi po 2 in  l vinar.   V srebrnjakih bode 835 delov srebra in  165 delov bakra.  Iz jeđnega kilograma srebra skovalo se bode 200 komadov po 1 krono, ali 400 komadov  po 50 vinarjev.   Srebrna krona težka bode  5 gramov,  komadi po 50 vinarjev pa 2*5 gramov. Na teh srebrnjakih bode na jedni strani podoba cesarjeva z napisom:  Franz Jos. I. D. G. Imperator et Rex, na drugi strani pa razen zaznambe vrednosti in letnice kovanja še pri kronah cesarska glava, pri komadih po 50 vinarjev pa cesarska krona.   Rob kron bode gladek,  vanj bode usekan rek* „Viribus unitis", pri komadih po 50 vinarjev bode rob povsem gladek.  Krona  bode v premeru dolga 23 milimetrov, srebrnjak po 50 vinarjev  pa  18 milimetrov.   Srebrni denar koval se bode samo  za državno  porabo  in sicer  bode za 140  milijonov  kron  srebrnjakov po   1  krono in po 50 vinarjev.   Denar iz u i k e I j a kovan bode iz Čistega  nikelja   in  se bode izdelalo iz kilograma nikelja 250 komadov po 20 vinarjev, oziroma .''30 komadov po 10 vinarjev.  Tega denarja skovalo se bode za 42 milijonov kron, izdal  pa se bode takoj, ko se bodo vzele iz prometa sedanje dvajsetfce, desetice in groši.   Penezi iz bronovine bodo po 2 in po  l   vinar,  vsega vkupe jih bodo skovali za 18,200.000 kron.   Izdali se bodo, kadar bo vlada vzela iz prometa sedanji bakreni drobiž. Sedanji srebrni  in bakreni drobiž  ostane v prometu in v popolni  veljavi,  dokler  vlada naredbenim potom drugače ne določi, a takozvani „lavantinskl tolarji" s podobo cesarice Marije Terezije in letnico 1780 ostanejo tudi še nadalje v veljavi. Papirnati denar, katerega imamo sedaj, ostane v veljavi in porabi, dokler ga vlada ne vzame iz prometa. Obligatorno računanje po kronah, potem  upliv nove vrednote na pravne razmere, določba  roka,  kdaj   je začeti plačevati v gotovini, to in še vse druge sem spadajoče stvari določile se bodo pozneje po posebnih zakonih.   Dovoljeno pa je koj, ko vladna predloga zadobi zakonsko veljavo, računati tudi po kronah.
Vlada predložila je tudi poseben zakon, š katerim se pooblašča, da se dogovori z ogersko vlado glede reforme valute in da se bode razdelil drobiž po razmerji 70! 30 in isto tako tudi vsi troški. Tudi troške za odkup državnega papirnatega denarja do zneska 312 milijonov gold. nosita obe državni polovici vkupno in sicer v zgoraj imenovanem razmerji. Ta pogodba veljavna je do 1. 1910, če se pa leto dnij pred potekom ne odpove, za na-daljnih 10 let.
i ->u\ .illven I .-rt'   tub: »i
Dalje v prilogi.
i})> jii^n* ffišai dal ltq oj m: on w
Priloga „Slovenskemn Narodu" it 112, ftri 17. maja 1892.
Plačila, katera je dogovorno plačati v zlatih goldinarjih, more dolžnik, ako to hoče, plačati tudi v novi zlati vrednoti, in je v tem slučaji računati 42 avstr. ali ogerskih zlatih goldinarjev za 100 kron.
Vlada predložila je nadalje načrt zakona, s katerim se določa, da mora tudi avstro ogerska banka vsprejemati novo vrednoto in zlato, in načrt zakona, s katerim se pooblašča, da najame posojilo ter izda 4°/0 rentnih obligacij, katere je obrestovati o zlatu, toliko, kolikor je potrebno, da v efektivnem zlatu založi 183,456.000 avstrijskih zlatih goldinarjev. Zadnji zakonski načrt pooblašča vlado, da konvertuje 5% rentni dolg iz l. 1881, predarlske železniške državne zadolžnice, in Rudolfove železnice državne zadolžnice pod prejšnjimi pogoji tako, da bode od tega imela državna blagajna stalno prihranitev.
Politični razgled.
notranje tleske le.
V Ljubljani, 10. maja. liegulacija valute. Načelniki vseh treh frakcij guBpodske zbornice so ukrenili voliti takoj  specijalno komisijo  za posvetovanje o valutnih predlogah in povabiti finančnega ministra, da poda kakor v poslanski zbornici potrebna pojasnila. — Poljski klub zboroval je najprej v nedeljo.   Načelnik Jaworski je vprašal, hoče li klub voliti izvestno število zaupnih mož, kateri se bodo posvetovali s finančnim ministrom,  ali pa naj je tega povabiti, da poda pojasnila kar celemu klubu. Klub se je odločil zato, da je valutne predloge izročiti posebnemu odseku, a da je finančnega ministra povabiti, naj poda svoje informacije celemu klubu. V ponedeljek razpravljal je poljski klub zopet o tej isti stvari. Seja je bila precej važna. Trajala je tri ure. V imeuu agrarcev govoril je principijelno proti regulaciji posl. Evgeuij A b r a b a m o w i e z. — PobI. Szczepan owk i   izrekel «e je principijelno za regulacijo, ni pa prikrival svojih pomislekov glede vladnega načrta.  Zlasti  mu ni  bilo všeč razmerje truškov mej Avstrijo in Ogersko, katero je določeno na 70 : 30 in to,  da se vršita zajedno regulacija valute in konverzija, ker je za regulacijo Bedanji čas pač ugoden, ne pa za konverzijo. Bivši finančni minister Dunajevvski  izreke) se je sicer za regulacijo, a glede vladnih predlog navedel celo vrsto jako tehtnih pomislekov. Razprava o tej stvari še ni dogoana. -   V klubu nemške levice začela se je včeraj razprava o valutnih predlogah.  Govorili so skoro izključno nasprotniki vladne predloge, posebno rezko Edvard Suess in Makso Neuvvirth, katerima se je pridiužil  tudi Piener. — Tudi klub konapi vativp'v ali flohenvyartov klub bavil se je s to rečjo iu ukrenil glasovati zato, da se odstopijo vladne  predloge   posebnemu   odseku  36 članov v pretres in poročanj p.
Češki odpor. „Narodni L»slya naznanjajo, da bo razen mesta Horazdjovice tudi še nekatera druga mesta odrekla oadaljno pobirani« davkov, in sicer Karlin, Bude jovice, Kralup, Kiilmlov,   Kaplice in  še nekatera druga. — V ponedeljek  bil je v Pragi občni zbor inladočeške kmetske zaveze. Udeležencev je bilo do 600.  Deželni posl. Ratay poročal je o zadnjih politikih dogodbah, a po precej rezki debati vsprejel je shod resolucijo, s katero priporoča inladočeškim drž. poslancem, naj začno takuj dogovore z ostanki starof-eške stranke in z veleposestniki v to svrho, da bodo vse tri straoke vkupno delovale za izve denje državnega piava češkega. - Politiško oblastvo sistira vse tiste občinske sklepe, s katerimi so iz rečeni protesti zoper ustanovitev TepliŠkega sodišča Volilno gibanje na Hrvatskem. l<e  14 dni še  in vršile  se  bodo volitve za hrvatski sabor, ki so zdaj tudi oficijelno raspisane za dneve od 30- maja do 2. junija. Največ okrajev volilo bode prvi dan 30. t. m , namreč 51. Dne 31. t. m. voli 211 okrajev, dne 1. junija 10 okrajev \n dne 2. junija 4 okraji.  Po novem volilnem za koou z dne 29. septembra 1888. leta pomnožilo se je število volilcev skoro za  tretjino.   L. 1887 bitu je  vstga skupaj   36.736 volilcev,  letos pa jih je 49.768, torej za  12.332 več   To  bode  pa težko spremenilo končni izid,  ker vlada  bode  delala z vsem pritiskom za svoje pristaše.  To kaže že to, da je odJqčila tako kratek rok do pričetka volitev.
Viianje 4lr/tt*<».
\oro italijansko ministerstvo. Ministerstvo Giolitti se je konstituiralo in je sedaj popolujeno, kajti tudi Finochiaro Aprile prevzel je uaposled portfelj komunikacijskega minister stva. Le-ta je zvest privrženec Crispija in splošno se sodi, da bode nova vlada hodila po tistih potih katera se Crispiju vidijo prava. Isto tako sodijo tudi francoski listi, pa ti so jedini v tem, da je novo ministerstvo Francozom sovražno, in da ne zasluži francoskih simpatij. »Journal des Debats* pravi, da je to Crispijevo ministerstvo brez Crispija Ime Brin pomeni italijansko-germaosko zvezo, ime EUeos pa gospodarski boj mej Francijo lo Italijo.
—- Ker sedauja večina v narodni zbornici ni povsem prijazna vladnim tendencam, boje se radikalci, da bode vlada razpustila narodno zbornico Kulturni boj na francoskem. Navzlic papeževemu posredovanju in navzlic odločnemu postopanju vlade ne odneha tisti del duhovščine, kateri se je združil s sovražniki republike. Vsa znamenja kažejo, da je pravi pravcati kulturni boj neizogiben. Radikalni pravosodni minister Ri-chard misli v tem oziru storiti prvi korak. Predlagal bode, naj se troški v cerkvene in verske namene razdele na posamne občine, a vsaki uaj bode na voljo dano, hoče li ali neče nositi to breme. Ako se to res zgodi, in radikalci so jako uneti zato, potem je gotovo, da bpde ogromua večina francoskih občin odpravila doneske v verske svrhe.
Volitve na Grškem. Te dni vršile so se na Grškem nove volitve v narodno zbornico. Končni izid je ves drugačen, kakor se je sodilo. Delvannis propal je popolnoma, najodličnejši njegovih pristašev uiso dobili mandata, tudi vladna stranka ni uspela, nekateri ministri propali so popolnoma. Zmagala je stranka Triku-pisova, katera bode imela v novi zbornici več kakor tri četrtinsko lečiuo. Da se volitve niso vršile brez resnih izgredov in nemirov, je samo po sebi umevno, navzlic temu, do oficijozno poročilo trdi, da se je vršilo vse v najlepšem redu.
Dopisi.
Iz Kranja. M. maja. [Izv. dop.j (Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj — Letošnje glavno zborovanje „Zaveže".) Dne 5. t. m. zborovalo je učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj v mestni dvorani v Kranji. O tej priliki nas je prijetno iznenadilo poročilo neumorno delujočega odbora, ki je v kratkem času nabral za nameravani spomćnik našemu prerano umrlemu tovarišu Ant. Rozmanu toliko prostovoljnih doneskov, da nam bode z društvenim prispevkom vred v kratkem možno omisliti spomenik, vreden tovariša in društva našega. Zajedno pa so člani našega društva pokazali dejansko svoje rodoljubje s tem, da so pri skupnem obedu zložili ne neznatno svotico za družbo sv. Cirila in Metoda, a jo za sedaj plodonosno naložili, dokler naraste na potrebno vsoto 100 gld., da se uvrsti naše društvo med družbene pokrovitelje. Bog daj vstrajnosti, da se skoro obistini ta naša želja?
Važno točko rešil je naš zbor tudi, ko je izvolil pripravljalni odsek za glavno zborovanje „Za -veze", ki se ima vršiti letos o binkoštih v starodavnem Kranji. Imena izvoljencev porok so nam, da bode odsek z živahno vstrajnostjo deloval, da dragim našim gostom preskrbi dostojen sprejem ter jim ponudi kar možno največ. Da ga bode pri tem ne lahkem delovanji izdatno in rodovoljno podpiralo rodoljubno naše meščanstvo, o tem ne dvojimo ni najmanje. Saj je poznato po svojem uprav slovanskem gostoljubji! Na času se nam zdi že sedaj slavno občinstvo, zlasti gorenjsko, opozoriti Ua to imenitno zborovanje, kojega naj bi se mnogobrojno udeležilo. Vspored zborovanju bode v glavnih, točkah nastopen: binkoštno soboto popoludne zborovanje odposlancev, nedeljo dopoludne posvetovanja raznih sekcij, o pol ud ne banket, zvečer koncert; ponedeljek zjutraj ob 8. uri glavno zborovanje, popoludne izlet na Bled. Natančneji vspored priobčil se bode kasneje. Obile udeležbe pričakujemo osobito pri koncertu, pri katerem bode sodelovalo razven vojaške godbe i/.vestno nad 1O0 pevk in pevcev in pa pri izletu na Bled ne le iz Kranja, temveč tudi iz drugih, posebno gorenjskih krajev, Na veselo svidenje torej o Duhovom v ponositem Kranji in na rajskem Hlodu!
Iz 1*1 ani16. maja. [Izv. dop.J (Prometne težave. — Povoden j.) Ko smo oni dan v Vašem cenjenem listu brali, da bo južna železnica s pričetkom tekočega meseca vozni red znatno premenila, smo se nadejali, da se bode generalno vodstvo tudi na nas Notranjce oziralo, a varali smo se; ostalo je skoro vse pri starem. Vozili se bodemo tudi v prihodnje primeroma jako drago in ob tako nepriličnom času tja v našo stolnico in nazaj, kakor baje nikjer drugej v Avstriji ne. Ako bi preteklo leto ne bila v ta namen sestavljena, dobro podkrepljena in pri naših ob železnici se nahajajoči h županstvih krožeča prošnja obtičala tam nekje onstran Postojine po malomarnosti nekega za blagor ljudstva malo unetega občinskega predstojnika, dosegli bi bili znabiti vsaj nekaj, a tako smo pa deloma tudi sami uzrok, če se nam slabo godi. — Poleg te neprilike smo pa imeli sedaj ob času povodnji pri nas v Planini še
drugo. Naša pošta je namreč od dneva, ko je voda cesto mej Planino in Haasbergom zalila, vozila mesto na Rakek v Logatec, a s tem je nastala taka zmešnjava, da smo bili z našimi poslatvami, osobito z onimi iz Ljubljane v Planino naslovljenimi, skoro vsak dan za štiri in dvajset ur zadaj. Nam namenjene stvari so romale iz Ljubljane na Rakek in potem zopet nazaj v Logatec, a mi smo pa čakali in čakali in naposled vender dočakali to, kar bi nam bil v tem času tudi mavrasti polž lahko prinesel. Malo več paznosti in točnosti, pa malo manj radovednosti in tistega stikanja po naših po-slatvab bi znabiti nekaterim s pošto se bavečim osobam nič ne škodilo! — Voda bo sicer v par dnevih odšla, a pustila nam bo jako slab spomin. Setev pod vodo je uničena popolnoma, vsajeni krompir izprijen; kaj bode pa z našim glavnim pridolkom — senom, pokazala bo bližnja prihod njost. Dal Bog, da bi so naše žalostne slutnje ne vresničilo in da bi nas tudi tam gori „pri zeleni mizi" popolnoma ne pozabili.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Inženir Friderik By-loff imenovan je višjim inženirjem, stavbinski pristav Artur Polt pa inženirjem za državno službovanje na Štajerskem. — Slovenski pisatelj in sup-lent v Mariboru gosp. Fran Gest r in je nevarno zbolel.
— (F. Z. M. baron K ti h n) prišel je včeraj v Ljubljano in so je danes zjutraj oblečen kot obrist domačega polka št. 17 šetal s baroneso hčerko in spremljan od obristl. Tornago po Rožnikih. Na „Dreni-kovem" pozdravil ga je domači gospodar in v pogovoru spominjal se je slavni general prijazno onih Drenikov, ki so pod njem služili. Na gorenjem Rožniku našel je ekscelenca mlado armado — izletnike z mestne šole, — koja je pod vodstvom ravnatelja g. Raktelja defilirala pred sicer nepoznanim preodliunim gospodom, koji je z zanimanjem ogledal si veseli kor prihodnjih vojakov.
— (Gospodična Ivana Kobilca,) izborna domača umetnica, razstavila je tudi letos v Pariškem „Salonu" na ChampB de Mars dve sliki, kateri sodi struga francoska kritika kaj laskavo. „Re-publique francaise" piše : Jedna teh slikana predstavlja dva igrajoča se otroka in je slika v „pleiu-airu"; izdelana je jako fino in ukusno, druga slika pa je duhovita študija, Žensk portret, o kateri pravijo vsi gledalci, da so zlasti oči prekrasne. Čestitamo naši rojakinji na tam lepem uspehu.
— (Vabilo na „Dramatičnega društva" v Ljubljani občni zbor), ki bode v soboto dne 21. maja 1802 ob 7. uri zvečer v novih prostorih narodne čitalnice Ljubljanske na Turjaškem trgu. Dnevni red: l.j Nagovor predsednika.
2. ) Izvestje tajnika o društvenem delovanju 1891/92.
3. ) Izvestje blagajnikovo za 1892. I. 4.) Dopolnilne volitve štirih odbornikov. (Odborniki za I. 1891/92 so bili gg.: dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, Fran Drenik, dr. Valentin Krisper, prof. Simon Rutar, dr. Ivan Tavčar, Anton Trstenjak, dr. Jos. Vošnjak, f Ivan Železnikar, dr. Vladimir Žitek. Izstopijo prvi trije odborniki in umrl je Ivan Železnikar, tako da je voliti 4 odbornike.) o.) Volitev dvoh pregledovalcev računov in njiju namestnikov. 6.) Predlogi in nasveti. Dr. Ivan Tavčar,
predsednik.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) Graška izvanakademiška podružnica, pod izglednim prvomeBtniŠtvom gosp. Fr. BradaŠke, gimn. ravn. v pokoji, vrlo napreduje. Njen blagajni*, gosp. Fr. HrašoveCj sodnik v pokoji, nam je ua račun letošnjega leta že poslal 69 gld. 75 kr. V gonitn mu oziru so podružnici zaBlomba požrtvovalni tamošuji Slovenci, mej njimi neimenovan imenitni domorodec, ki ji daruje vsako leto 10 gld., živahnost in zanimivost skupščin pa povišuje lepo petje naše Graške akademične mladine. — Goriška moška podružnica je imela 1. maja svoj letni občni zbor. Kot druga leta, skrbelo je načelništvo tudi letos prav po očetovsko za otroška vrtca v Pevmi in P od gori Oba zavoda prav dobro vspe-vata ; v prvi hodi nad 60 otrok, še več pa v drugi, ki ima svoje zavetišče v lepih in zračnih prostorih ondašnjega „Kat. bralnega in političuega društva". — V podružnično načelništvo bo bili izvoljeni: prvomestnik g. dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, tajnik g A. tria n tel, gim. prof, blagajnik g. V. Kancler,  učitelj in posestnik; namestniki so:
g. A. GabršČek, urednik, gosp. K. Princic io g. A. Fon, posestnik in krčmar. Podružnica ima 14 uBtaoovnikov, 69 letnikov in 5 podpornikov. — — Število udov in pa nabrani denarni zneski so priča požrtvovalnosti goriških rodoljubov, posebno Če se uvažuje, da so prav isti rodoljubi tudi posebni poapešovatelji „Sloge", ki vzdržuje slovensko tro-razndno dekliško šolo in otroški vrtec v mestu.— Da nam je Goriško mesto zelo naklonjeno, jasno svedoči zadnjič znamovani dar gg. bogoBlovcev, ki smo jih zato že v drugič vpisali kot svoje pokrovitelje z znamko: .Slovenski goriški bo-goslovci I. 1892." — Gosp. Janko Leban, Šolski voditelj in slovenski pisatelj v Begunjah pri Cirkaici, nam je podaril 25 iztisov svojih: Iskric, 1 zvezek; gg. J. Čuden, vpokojeni stotnik, J. Pokoren, učitelj in župan, M. Šušteršič so nam v veseli družbi v Horjulu naklonili vsak po 1 gld., Svojima podružnicama ob bistri Soči in Črni Muri izreka svoje priznanje za neumorno delavnost gg. darovateljem pa iskreno zahvalo,
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
— (V premislek.) Piše nam prijatelj: Vedno tarnamo nad nemškimi napisi tu in tam. A da bi to preprečili vsaj tamkaj, kjer bi lahko, zato se žalibog malo brigamo. Ko sem jo te dni krenil iz Medvod proti Sv. Jakobu in Sv. Katarini, videl sem, da je nemško-avetrijiko al-piusko društvo zaznamovalo pot z rudečo barvo po drevji, kar je jako ugodno za hribelazca, opazil sem pa tudi povsod tablice z nemškimi napisi: Nacli St. Jakob, Katarina i. t. d. V Topolu je isto društvo renoviralo gostilno : „Zum Touristeu", v sobi jo karta Polhograškega hribovja z uemikimi imeni. Kdo sme to društvu v zlo šteti, obratno, prav lepo je, da se zanima za naše domače krasote. Umevno je, da Be jezimo, če spreminjajo tujci — našo Brezovico v Wresowiz ali pa Bresovic, Ločnico v Luč-uico i. t. d. Mislim, da ne bi bilo težko, će bi se listam>vil klub slovenskih hribolazcev, ki bi skrbel, da se napravijo tudi slovenski napisi. Saj imamo nekaj jako spretnih in že slovečih turistov.
— (Deželno po močno društvo rudečo tja križa za Kranjsko v Ljubljani) ima redni občni zbor dne 20. maja ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvosed-stva. 2. Gospodarstveno poročilo io račun za leto 1891. 3. Volitev 15 društvenih odbornikov. 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov. 5. Volitev stalnega sodišča, obstoječ iz 3 članov in 2 nuinehtuikov. Za obilno udeležbo prosi društveno vodstvo.
— (Sprememba posesti.) Novo zidano hiso št. 8 na Tržaški cesti kupil je od kranjske Htavbinske družbe g. baron Schvvegel.
— (Prve črešnje) prinesle so Vipavke zadnjo ntdeljo v Ljubljano in jih prodajale po štiri za 1 krajcar. Pač bo črešnje Še jako skromne in malo razvite.
— (Kolodvorske vstopnice.) Glavno ravnateljstvo državnih železnic odredilo je — kakor smo že naznanili — da od 14. t. m, na prej je zabranjen prosti p r i s t o p na kolodvorske perone in ako treba tudi v kolodvorske, za potujoče občinstvo pridržane prostore. Osebe brez voznih legitimacij imajo kupiti vstopnice, ako hote zadobiti i m.' t up v omenjene prostore. Take vstopnice so na prodaj po 10 kr. ter jih je pokazati vratarju.
— (Uradna učiteljska konferencija za Kamniški okraj) bode 27. julija ob 8. uri dopoludue v Mengeši s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo  nadzornikovo o  nadzorovanih šolah.
2. Domači šolski okraj. Poročevalec g. Ma len še k.
3. Kako naj se druži oblikoslovje s številjenjem. Poročevalec g. Kecelj. 4. Poročilo odbora za oceno knjig otroške knjižnice; poroča g. Burni k. 5. Poročilo knjižničnega odbora; poroča g. Burnik. (j. Volitev odbora pod točko 4, 5 in stalnega odbora za prihodnjo uradno konferencijo. 7. Predlogi, nasveti.
— (Vedno deževje) je tudi na Pivki pro uzročilo veliko škodo. Vse pri vodi Pivki z žitom in & krompirjem obsojane njive kakor tudi Benožeti pokriva voda. Od vseh teh njiv ni letos nika-kerčuega užitka pričakovati. Želeti bi bilo, da bi se že vodi Pivki struga napravila.
— (Občinska volitev v Ustji.) Pri vo-litvi občinskega odbora v Ustji v Postojinskem okraji bil je voljen županom g. Fran S ti bil j, za odbornika pa Anton Brati na in Matija Boječ, val trije ta Ustja.
— (Najden zaklad.) V Celji je neki trgovec pri prezidavanji svoje hiSe naSel znaten zaklad. Ko so delavci kopali, zadeli so ob neko kamenito ploščo, pod katero je bila precej velika posoda, polna zlatih novcev. Denarji so iz časa francoske invazije v početku tega stoletja in se ceni njih vrednost na 12.000 gld. Srečni posestnik je takoj odločil pokloniti 1000 gld za mestne reveže. Tako poroča „Grazer Tagespost", po kateri smo povzeli to vest.
— (Hudodelstvo?) Piše se nam iz Središča dne 16. t. m. V gozdu „Hraščica" blizo Središča našli so predvčeranjVn kacih 5—6 let starega otroka čisto samega. Otrok (deklica) je moral že več dni po šumi okrog tavati, ker je videti čisto zdivjan. Kdo ga je v gozdu pustil, se ne ve*; otrok sam, ki je bil strašno izstradan, druzega ne zna govoriti, nego besedico „marna". Misli se sploh, da je ostavila v gozdu deklico kaka potepajoča se druhal, da se je tako iznebila jednega uda, ki jej ne donaša nobenega haska, pač pa samo je. Otrok se nahaja sedaj pri županu v Dobravi. Storili so se tudi že potrebiti koraki, da se izvedo — če mogoče — otrokovi svojci.
— (Samoovadba.) Užitoinski agent Roman Vezja k iz Ribnice na Štajerskem, o katerem smo poročali, da je izginil, prijavil se je te dni sam pri policijskem komisarijatu Simering na Dunaji. Poneveril je 170 gld. nabranega užitninskega denarja in ga zapravil na Dunaji. Poleg tega pustil je nad 300 gld. dolga v Ribnici. Zaprli so ga, in oddali v bolnico za inkvisite, ker je bolan.
— (Hrv. akad. društvo „Hrvatska" v G rad c i) je dne 14. t. m. izbralo za poletni tečaj predsednikom: g. Vrabce v i ća Vladimira, stud. med.; podpredsednikom: g. Grgureviča Ivana, stud. med.; tajnikom: g. Dinkovića Matija, stud. med.; blagajnikom: g. Locherta Josipa, stud. med.; knjižničarjem: g. Vranjicana Vladimira, stud. med.; revizorjema: g. Antolaka Adolfa, stud. med., in g. Katušiča Božidara.
— (Poneveril) je v Celovcu tamošnji poštni kotrolor in predstojnik železniškega poštnega urada Ehrenreich vsoto 800 gld. Škodo je povrnil. Disciplinarna komisija v Gradct sklenila je, da se Ehrenreich odpusti iz državne službe.
— (Poštne vožnje po Soški dolini.) Z dnem 1. junija bode vozila pošta iz Gorice v Kanal, Tolmin, Koborid in Bovec po dvakrat na dan. Prevažala bode ljudi, denarne in pismene pošiljatve. Prva pošta vozila bode o tisti uri kakor doslej, druga pa bode odhajajala iz Gorice o poludne in dohajala v Bovec ob 8. uri zvečer. Iz Bovca bode odhajala ob 5. uri zjutraj in dohajala v Gorico ob 2. uri popoludne.
— (Defravdant J'iger,) bivši blagajnik Rotšildov v Frankobrodu, kateri je bil svojemu gospodarju ukradel več kakor milijon mark, došel je v nedeljo z Lloydovim parnikom iz Aleksandrije v Trst, a ne sam, ampak s primernim spremstvom. Tržaški listi javljajo, da bo Jagra peljali žandarji z Indije peš na južni kolodvor. Elegantni gospod z uklonjenima rokama vzbudil je seveda veliko pozornost, kar ga pa ni motilo; stopal je prav mirno in si pozorno ogledoval mesto in ljudij ter spremljajočim ga Žandarjem povedal, da je naredil Trst nanj utls arhitektooično lepo zidanega mesta.
— (Samomor.) V nedeljo dopoludne skočil je v Trstu načelnik pomožnih uradov deželnega sodišča, Kari S i r o v i č, iz tretjega nadstropja sodi-Skega poslopja v vežo in padel na dalmatinskega mornarja Krištofa Ugoviča ter ga podrl na tla. Oba sta bila prav nevarno ranjena, tako da so ju morali odnesti v bolnico. Sirovič umrl je Še v nedeljo popoludne, Ugoviću pa se je zdravje obrnilo na bolje. Sodi se, da je Sirovič storil samomor v trenotku duševne nezavesti, zakaj živel je v dobrih razmerah in bil zelo obljubljen ter čislan kot vesten uradnik. Ustavil je udovo in dve hčeri.
— (Odlikovanje.) Slavni hrvatski skladatelj Ivan pl. Zaje praznoval je včeraj svoj imendan. Pri tej priliki izročil mu je župan mesta Karlovca v imenu meščanstva čestitke in krasno izdelano diplomo v obliki knjige. Mesto Karlovec imenovalo je namreč skladatelja Zajca glede na njegove velike zasluge za hrvatsko in jugoslovansko glasbo sploh Častnim meščanom. Srčno čestitamo tudi mi!
— (Jugoslovanska akademija) v Zagrebu imela je I. 1891. dohodkov 20,848 gld.
I 14 kr., stroškov pst 20.084 gld. 81 kr, preostalo
je torej v gotovini 754 gld. 83 kr. Imetje akademije znašalo je koncem 1891. leta 414.013 gld. 25 kr. Hrvatski rodoljub dr. Ivan Ružič poklonil je Strossmaverjevi galeriji 34 starih slik različnih umetniških šol in jeden firtež, ki se pripisuje hrvatskemu umetniku Andriji Meduliču. Dr. Ružič nabral je te slike v Rimu, kjer je bival prošlo zimo.
— (O groznem roparskem umoru v Karlovci) poročajo hrvatski listi nekatere podrobnosti. Skoro gotovo je izvršil grozno dejanje korporal Ivančevič sam. Bil je navaden gost pri GuŠtinovih in došel tudi isti večer proti 10. uri. Slugo poslal je po smotke, natakarica pa je šla v klet. Mej tem ubil je s kratko vojaško sablo goBtiloičarja in ženo, ki je že spala. Deklo zasačil je še v kleti in jo umoril, slugo pa je počakal mej vrati in ga pobil. Vsaka posamična rana, katere je prizadejal s težko, kratko sablo bila je smrtna. Ugrabil in odnesel je kakih 60 goldinarjev, in so našli pri njem krvave bankovce. Zločin izvršil je s tamborjevo kratko sablo, katera je bila, ko so jo našli, pri držalu še krvava, sicer pa s zemljo očiščena. Ivančevič bil je že prej zaradi poskuse-nega umora zaprt tri leta v Lepoglavi. Postal je korporal, ker civilne oblati niso ničesar javile vojnemu poveljništvu o njegovem prejšnjem življenji. Zločinec je bil prej kmet v Koav.aujiei in je pravoslavne vere. Sodilo ga bode vojno sodišče v Zagrebu.
— (Ribarstvo v hrvatskem Primorji.) Od 23. aprila 1890. 1. do 22. aprila 1891. 1. ulovili bo po službenih zapiskih ob hrvatskem, ister-skem in dalmatinskem primorji 8,721.680 kilogramov rib in rakov v vrednosti 2,485.161 gld. Prejšnje leto bilo jih je več za f>20.995 klg. v vrednosti 29.222 gld. Z ribarstvom se je bavilo 11.824 domačih ribičev z 3143 čolni, vrednimi 608.069 gld. in z mrežami in drugo pripravo vredno 1,434.468 gld. Italijanskih ribičev je bilo 1033 z 239 čolni vrednimi 44.074 gld. Italijani ulovili so rib 1,082.080 klg. vrednih 296.916 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":"
Rim 16. maja. Govori Be, da je predsednik zbornice Biancheri odstopil. Kot njegov naslednik imenuje se Crispi.
Pariz 16. maja. Francoski Časopisi ne pozdravljajo simpatično novega italijanskega ministerstva Giolittijevega. Merodajni listi smatrajo je za popolnoma Francozom sovražno.
Dunaj 17. maja. Uradna „Wiener Ztg.tt javlja, da je imenovan bukovinski deželni predsednik, grof Pace, podpredsednikom najvišjega računskega dvora. — Davčna nadzornika Rebek in Zaje imenovana sta davčnima višjima nadzornikoma pri finančni direkciji v Ljubljani.
Budimpešta 17. maja. Jurij Klapka umrl za srčno kapjo.
Razne vesti.
* (Češki Sokoli v Nanciju.) O binkoštih prirede francoska gimnastična društva veliko slav-nost v Nancvu in so pozvala tudi češka sokolska društva. Kakor je citati v čeških listih, se bodo češki Sokoli odzvali mnogobrojno temu pozivu in se udeležili slavnosti francoskih gimnastov. Francozi žele Čehom povrniti ljubeznivi in gostoljubni vsprejem njihove deputacije pri lanski vsesokolski elavnosti v Pragi.
* (Ponarejene petdesetake) izdajal je neki Lah, na videz zidar, v Brucku na Štajerskem. Vender pa so prepozno zapazili, da so bankovci prav spretno ponarejeni in niBO dozdaj še zasačili dotičnoga razpečovalca teh falsifikatov.
* (6 o 1 s k i otroci in vojaške slavnosti.) Pretekli teden zaprli so v Spandauu na Nemškem vsled ukaza, ki ga je prinesel cesarjev pobočnik v mestno hišo, vse šole. Otroci, katerih je kakih 5000, morali bo stati ob cesti, ko je cesar Viljem ogledaval vojake. Cesar se je baje izjavil, naj si mladina tudi ogleda vojaško slavnost. V nekaterih šolah nastala je zmešnjava, ker je ukaz došel ravno mej šolskimi urami.
* (Stoletni prosjak.) Pred sodiščem na Dunaji stal je te dni prosjak Engelbert Neubauer, ki se je rodil 1. 1792. Prijel ga je mestni stražar zaradi prosjačenja. Mestu starca, ki mrmra tako nerazumljivo, da ga nikdo ne more razumeti, govorila je osemde8etletna njegova hči. Rekla je, da je njen oče bil imovit kovač in posestnik hiše, dokler je mogel delati. Zdaj pa je prosjak. A on ne prosi miloščine, ker ne more govoriti, nego se nasloni na kak zid in že samo to zadostuje, da ma mimoidoči dajejo miloščino. Sodnik oprostil je starčka, ker od stoletnega človeka nikdo ne moro zahtevati, da dela.
Poslano.
V eobotnej številki prizadeva ai .Slovenec" po informaciji, katero mu je oeividno podal gosp. dr. Gregorič, izpodbiti številke, katere sera v seji mestnega zbora dne 10. L ni. navel glede sidanja mestne deške šole v (Comeoskega ulicab. Da se spozna, kako slabo sta infurmovana gospod dr. Gregoric in v Slovenec" in kako ju vse to prav čisto nič ne ovira proglašati neresnične svoje trditve vsejedno kot jedino prave, naglašam pred vsem, da je mestni zbor v svojej seji dne 15. maja 1888 odobril za zidanje omenjene šole na podlagi splošnih načrtov po c. kr. mestnem šolskem svetu določeno potrebščino 80.000 gld. Ker se je mislilo, da utegne, kakor je pri večjih stavbah navadno, ta proračun biti prekoračen, postavil je mestni zbor v blaguj-nični proračun za leto 1888 60 00O gld. in za leto 1889. 30.000 goldinarjev, tedaj vsega vkup 90.000 goldinarjev. Leta 1887. je v ta namen res bilo proračunjeno tudi že 50.000 gld.; toda to leto se ni zidanje šole pričelo in zato se isti kredit ponavlja leta 1888. tako, da je obsežen v znesku 60.000 gld. Ako torej »Slovenec" pravi, da je vsega vkup bilo v proračun postavljeno 140.000 gld., je to le solistično zavijanje.
Faktične izdatke izpisal si je „Slovencev" poročevalec iz dnevnikov mestne blagajnice ter jih navaja z 81.682 gld. 89 kr. Ni pa v svojej gorečnosti opazil, da ae mu je podkradlo nekoliko pomot pri izpisovanji. Med faktične troške za stavbo ra-čunil je namreč tudi izdatek za stavbišče v znesku 4221 gld., interkaiarne obresti 4757 gld. 50 kr. in pa troške za kanal v KomenBkega ulicab 3713 gld. 17 kr. vkup torej 12.691 gld. 67 kr., o katerih bode vsakdo tukaj sprevidel, da nimajo nič opraviti s stavbin-skim proračunom. Naj torej ^Slovenec" opira gosp. dr. GregoriČa kolikor hoče, toliko je gotovo, da je na volilnem shodu .Katoliškega političnega društva" govoril — kakor se sedaj vidi, ne sicer vedoma, ampak iz nekega druzega razloga — neresnico; kajti ra novo šolo v Komenskega ulicah ne le da se ni izdalo — kakor je on trdil — okolo 10.000 gld. več, ko je bilo proračunjeno, temveč v primeri s stavbinskim proračunom 11.008 gld. 78 kr., v primeri z blagajnicnim proračunom pa 21.008 gld. 78 kr. manje.
V Ljubljani, dne 16. maja 1892.
Ivan Hribar.
Listnica uredništva.
Gosp. »Naprej* v Istri: Lepo hvalo za poslana doneska. Prvega nismo Se priobčili, ker mislimo, da ni tako nujno, kakor drugo naie gradivo. Priobčimo pa vse z veseljem. Srčen pozdrav? — Gosp. Div: Prosimo Vas, oglušite se pri nas! — Gosp. dopisnika o okrajni bolniški blagajnioi v Kamniku: Ker z Vašim sestavkom nismo mogli v list do dne, katerega ste želeli, jnvite nam, aH le lm-čete, da ga priobčimo. Zdravstvujte! — Gosp. Ivanu lt. v Ljubljani: Vase pismo glede g. Treuna jemljemo samo na znanje. Naše „Hberalstvo" pa ni tako, da bi prizanašali osebi, katera je ovira slovenskemu poslovanju v tako imenitnem domačem društvu. Samo to se je pri g. Trennu „napadalo", ne pa njegova oseba. Čudom pa se čudimo, da se smatra za „rukanje" društvenega temelja, ako javno mnenje cabteva, naj se v tem društvu da slovenščini pristojno gospodstvo. Ako nas smatrate za napredne, potem pomislite tudi, da hočemo napredovanja pred vsem za slovenski jezik!   Sicer pa: bvalo za Vaše vrstico!
■ CHNlIKI diplomo
1'romuvanu 1. ltjOl.
. in kr. trnoviiiMkeirn iiilnluteratvs.
8
l^rirodiui
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovano). Dobljena iz iialbogaiefftega sdraviliiegn vrelci* v Marijani* let It kopellh, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brci dragih prluieit, in iina po analizi prof. dr« Erneata I.u«lwig-» v sebi uaJapUvnfJae tvarlao slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva njemu analogno: lttliko «Htttilno, klaellne uničujoče, ugodno na prebavne organe, tolaeobo ođpravl|a|o« itd. -73—13) Prlstuo samo v flakoalb ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znamka.
Pastile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravne vrolčne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih škatlicah. Dobiva ae v trgovinah z minerališkimi vodami, dišavami in v lekarnah.
Ha I k - Niiri ■ Werk  Iflarlcuba«! (Bdhmen).
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
■ ■ li
■■■■iti
„LJUBLJANSKI IW
srfeoji
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 3Q kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
MIH..........I.......Ml.......I i
r.oterljne srećke 14. maja.
V Trstu:      2,     17,     74,     35, 52
V Linci:      38,     39,     26,     II, 6.
Titjcl:
16. maja.
Pri Sflaflši s Urban, Schwarz, Gold, Schummel, Karan, Blau, Deutscb, Lowy z Dunaja. — Preakovtc iz Prage. — Griinhut, L um p, Unber iz Gradca. — Poppen-heim, Weil iz Berolina. Peternel iz Litije. — Lnttman iz Trsta.
Pri Slonu: VVeiss iz Prage. — Bremer, Berger, Kohnberger, Joscht, Bienenfeld z Dunaja. — Valenčič, Hribar iz Celja. — Loreoz iz Beljaka. — Simonini, Kun-thaler Iz Domžal. — Zupan iz Trsta. — Gaberščik iz Trbiža.
Pri Jušueiu kolodvoru z Wasserman, Stolfa iz Trsta. — Lohn z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Čas opa- L Stanjef
______barometra
Boranja .___
7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer
mm.
731 3 mm. 731 1 na.
Temperatura
143° C 22-8° C 15 8° C
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v
mm.
si. zah. jasno si. zah.; d. jas. si. vzh.l d.jas.
0 001
Srednja temperatura 17*6°, za 8*8* nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. maja 1892.
Bankovcev v prometu
Zaklad v gotovini   . 245,396.000
Portfelj...... 151,085.000
Lombard..... 22,985.000
Davka   prosta bankovcu* reserva .   . 47,681.000
404,153.000 gld. (— (— (--
C-
Prejšnji teden 6,577.000 gld.)
) )
)
59.000 7,231.000 740.000
(+   6,222.000   , )
IDulz^sOsIccl "borza
dne 17. maja t. 1.
včeraj .   .   .   gld. 9555 .   .' .     „      95 -.   .   .     . 11235
Papirna renta .... Srebrna renta ....
/.lata renta.....
5°/0 marčna renta ... „ 101*— Akcije narodne banke . . „ 909*— Kreditne akcije   ....     „ 317*25
London.......„ 11970
Srebro.......„     —'—
Napol........ „       9;50V, -
C. kr. cekini.....» 5*b4
Nemške marke    ....     , 5862 4l/, državne srečko iz 1. 1854  .    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864    .   .   .100 „
Ogerska alata renta 4fL.......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 S',"/,, zlati zast. listi . .
Kreditne srečk«.......    100 gld.
Rndolfove Brečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke ...     120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....
danes
gld. 95*70
, 95 10
- 112 60
„ 10076
„ 990—
• „ 318*25
• „ 119*75
• ; 9-50«/,
• > 5-65
• j? 58 62«/, 140 gld. 50 kr.
184 1c9 100 122 117 187 22 149 241
50 ho 50
50 96
Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da uum je naša ljubljena mati in tušča, gospa
Barbara Stamcar obudovljena Pivk
po kratki bolezni, previđena n svetotajstvi za umirajočo, daues po nori umrla.
Pogreb bode .jutri dne 18. t. m. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dno 17. maja 1892.
(548) Žalujoči ostali.
Po visoki c. kr. deželni ilaii Itoncesionovano
Tečaji
za pouk o pri-krojevanji
pričenjajo: za.   d a ma. e
1. dan, za moške krojače
15. dan vsacega meseca.
Udeleženci
dobe veljavna spričevala.
Natančneja pojasnila daje! Vodja niiliši,i
ji. ume
krojaško-obrtno učilišče
(3)    v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. (517)
♦ B._.----««.        „.tw~l.ai «-A,- J
Na najnovejši in najboljši način
umetne (228—31) J
I ial@ Is zobovja |
* natavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibo- ^ X vauja in vse sobne operacij«, — odstranuje « f sobu« bole&lue z usmrtenjem živca *
{ zobozdravnik A. Paichel, :
t  poleg čevljarskega mostu, v Kolilor-jevi hiši, I. nadstr. J
Učenec
pridnega zadržaja, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrimi spričevali, vsprejnae »e tok o) v trgovino I". SkuNoK-u v Metliki. ^533—3)
Iz vezbana prodajalka
oziroma
blagajničarica
(536—2)
katera je ta posel že 6 let opravljala, l&ee alaibe v mentu nll nu deželi. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda1* pod O. I>.
Vsakovrstne
za
vozičke za otroke
dobro, jako solidno in okusno {zdelane, priporoča komad po t;lil'. 5.—, «.—, 7.—, 7.50, s*.—, 9.— in IO.— do Kiti. 20.— (540—3)
Kočevska domača obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
na Blokah
7, mesečno plačo 34 gld. fe Izpraznjena. — Prosnjiki ulože naj  prošnje «lo t. Julija* t. I.
pri podpisanem županstvu.
Županstvo na Blokah
(545—1)
dne 14. maja 1892.
Ivan borile,
župan.
I]
hI
]        TopliSke kopeli na Dolenjskem odprle
\ bo se (519—3) { dne 15. aaa.stjat.
1        Vodna toplota je 30" K.   V base
<. upeljula se je po novem vodovodu pitna
-J voda in naredila prsna kopel (douche). —
SQ PoŠta prihaja iz Rudolfovega  dvakrat na
]q] dan, porabi se torej lahko pofita iz Ljub-liane,  Litije, Vidma in  Krdkega. — Za
•jo dobro postrežbo, dobra dolenjska vina in
>st i/vrstno kuhinjo je vse kar najbolje pre-
^ skrbljeno. 14ul<»wl«>.
'euT^alsiT *)!»••..•• r ..  .• <>' j: .;o:"'   k i
li <U;o»;ijjl;i) tii J*- l(i •
Sk-Koiin od I. april* <Io konca oktobra.
Dn 1. .junija in od 1. septembra je tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov.
Zdravišče
oddaljeno od postaje Zabok Kraplnu-Topllce'* vozno uro, izredno močne 'to do 85° It tople nkratoterine eminentnu sdrnvilnostt zoper prottn, revnu v ml-sicab in elenib iu njih naitleilkov, zoper laehlus, nevralgl|e, kolne bolesni in rane, zoper kroniikt morbits-nriglhli, otrpnenja i. t. d. Veliko baslnske, polne i u separatne mramorno ter douche kopeli, izvrstno urejene eudarlje (potne si)l)ei. Maaaia, elektrika, švedska zdravilna gimnastika. Vsak inodern komfori. Jako dobre restavracije in zmerno cene. Zdruvlska godba, velike senčnate promenade. Od 1. maja vsakdanja postna zveza z Zabokom in Poticanom.
(418—G) lvopiilisčni zdravnik :  ]>r. JToalp vVeingerl.
KttttttttttttttJ-ttttttttt-rt-rtt-ri-ttttttttt^rtrtTl-'rti-t-tsr
Franc & Melhior Breme
1* ljuonr-jn, in  izdelovatelja lelataiio
v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču).
PripovoCava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno
MF* ključavničarsko delavnico l(M^w
v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnlo, kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spndajočih del, kakor železna vrata sa cerkve in pokopališča, omrežja, ograje, mnogovrstna lepa in M trajna stedllna ognjišča itd. — Zunanja naročila se hitro iu točno izvršujejo.
»*a4a4444»»»4»4»4*4»»*4a*aa4^a*^-»*4-»4^4=s4*»*»*»a**»aV
Krasni uzorci za zasebno kupce zastonj in frankovano.
Knjiga uzorcev zu krojače nefrankoviino.
Blago za oTolefee-
Peru vije. in doskihg za ČČ. duhoviolno, predpisano Idago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za veterane, ognjegasoe, telovadoe in za livreje, sukno za billarde in Igrala« mise, nevaljano sukno, tudi nepreuiočljiv«, za lovske suknje, pralno blago, potne ogrinjače od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hoče Imeti hvalevredno, poiteno, trdno, čisto volneno sukno, ne pa cenene cunje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do hite in katere niso vredne, da se plača sanje krojača aa dalo, ubrne naj so do
Ivana Stikarofskega v Brno.
Permanentna taloga sukna za vež kakor *'a milijona, gld. Največja razposlljamica na kontinentn.
Vq\/£IPilrt I K**rln* P- publiko pred lirdkaml, katere pripo-OVC1I IIU. ročajo „nittaiike^, ,.coupi>ne«< po »IO m dolg« In takosvane „odrciks" sa salonske obleke. Bleparsivo se vidi ae is teica, da no ti odreskl |ednako dolgi, kajti taki odreskl ae sestav-Ijajo Is neuiodernlli, pohabljenih 1» n e ras psadav uiti komadov. Ta sanlkarna roba, katero kupijo te tvrdke is drnge ia tretja roke. Jo vredna komaj tretiluo s%o(e ceue. KaspoHilfam samo po povsetjl, sa vee kakor IO uld. frankovano. — Doplsovuu|e v nem&kem, ogerakeiu, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (235—20)
Stalne cene! TafcC
O
a
3
<»* n o
it
Velika razprodaja
Kongresni trg št. 9 Kongresni trg št. 9
samo za malo časa.
Zaradi opustitve svojih velikih 'dveh trgovin v Trstu in da po-prodam velikansko svojo zalogo, priredim sa malo časa v Ljub* Ijaal razprodajo jednega dela
blaga iz kineSkega srebra
iu sicer
za polovico navadne cene.
Garantirano posrebrenih t
6 komadov žlic |
6      ,      vilic      gld. 9.—
6       „       nožev I
6 kom. žličk za kavo gld. 1*50.
Garantirano bela kovina: t) komadov žlic i
«     ,    viiu     gld. 14 40
<> „      nožev )
«> kom. iličic za kavo uld. U-5e.
Velika Isbcro sludoruic, uamlsl| sn sufitlrek, obed. podaiu\kov km Jeslh iu olje, sielllulkov, bonbonijer, Jnšk aa surov o maslo, jusk sa surdlac, lestencev itd. Itd. — N» llbor so posebno svatbena durila.
V Ljubljani prvikrat 11» prodaj
izredno velika izbira pristnega
japonskega in kineškega blaga
kakor:
Priututb satsnuisklh vas, /urdlnfer, ponoćnih poaod, satantuskega ln porcelaaskega namlsja sa raj. lakovauili kaset, kaset sa rokovice, kaNet sa rakce, dekoravijšklh pahalk v vseh velikostih, usurtovaulh dekorurljskib seučil Itd., dekoracljsklh krožnikov is sutsnma, imeriliu, bronovine In snosouu.
Hambuzovo poblsjet stoli, mize, dresourjl, noallke, Itd. itd.
B slatoin ln srebrom prepletene stenske dekoracije, s slatom ln srebrom prepletena okrilja zu peči.
Puvova perju, lampl|ou| itd. (491—0)
i
H O
n n
HK
O
»d
i
Stalno ceno!
>/. i ,o'.iij r
Kranjsko društvo za varstvo lova.
i.v r. '.: I :: .v. '. vj  Kl «>a< A .;. *J
I. redni ofceni zbor
kateri bode
dne 29. majnika t. I. popoludne ob 3. uri
v( hotelu „Pri Malici". (537_2)
——-
"Veporod:
1.)  Bacnnaki sakljncek.   a.) Volitev revlsl|skega odseka. S.)  Volitev atlrlh odbornikov.   4.) Posebni predlogi.
Samostojne predlogo za občni zbor naznaniti je vsaj 8 dnij pred zborovanjem društvenemu odboru.
V Ljubljani, dne 12. maja 1892.
Odbor.
Kranjsko
Redni 36. občni zbor obrtnijskega pomočnega društva, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, bode v četrtek, dne 26. maja 1892, dopoludne ob 11. uri,
v meetni dvorani.        T ■'   •      ' ^ »S«
--——-
Dnevni rod.:
1.   Letno poroSilo in računski sklep sa 1. 1891.
9.   PoroČi'o v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov.
3. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta.
4. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1892.   (§ 15. pravil).
5. Posamezni naivoti udov.
Ravnateljstvo obrtnijsko-pomoenega društva
regiatrovane  zadruge  z   omejenim poroštvom
v Ljubljani.
(546)
0 !J)
Odlikovan
na koroški deželni razstavi 1885. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
on       •■' j
I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žicastomrežnih postelj
Izubijana ((slfika), poleg Ko*!er-|eve p I varne
priporoča
slcaste zimnice na|bol|ae vrate aa otroške postel|e po S gld. iu več,
velike    _   „        „  » „ +
Bar tudi na obroke. "eai (211—23)
Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila so točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-viuaste kuhinjske posode
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno blsno In knnlnjsko orodje po nujni* JI ceni. — S tem ponuja se vsem p. n. gospodarjem, gostllatcarjem. predsto|ulštvoiu bolnic itd. najboljša prilika, svoje klsno in kuklujsko orodje po ceul dopolniti ali pa si novo omisliti. NAUšetam priporočam svojo naluse aa nO¥gataill msv« gospodarstvo sestav Ijeno klano  potrebščino ia icleaa od
gid. is*— do gld. aeo*—. IrniMja nmfovila m* Tadrai ** testno
izirie. (54—36)
Izdajatelj ia odgovora! uredoik: Josip Nolli.
Laatnina ia tiak .Narodne Tiskarne'.
^91651