282. flevnui. uiram. t decembru xuv. leto. .Slovenski Nared* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eelo leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt leta , 6'— ......2 — na mesec v upravništvu prejemam celo leto.......K 22*— pol leta........11*— četrt leta 550 ■ • • • ■ 1*90 na mesec Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo*. Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo . telefon *t. 34. Izhaja vsak dan zvečer tsvzesssl nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit VTsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to jc administrativne stvari. Posamezna številka veli a 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna Uekarna" telefon st SS. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstio-Ogrsko: celo leto . pol leta . četrt leta na mesec K 25-. 13*-, 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto.......K 2S- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30'- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprsvnistvo: Knaflova ulica s t 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8 5 ritetni votum, da zamore s svojim klubom ]x>noviti včerajšnjo igro tudi v plenumu. Klerikalci se sklicujejo glede svojega predloga na to, da vladi ui zaupati in da je treba torej dati pod čim strožji) kontrolo parlamentu — na drugi strani pa s vojimi konkretnimi predlogi kažejo naravnost brezmejno, tako rekoč otroško vero v nepristranost in pravičnost ravno iste vlade. Pooblaščenja, ki jih priporoča budgetni odsek glede najetja raznih posojil, jim še niso zadoščala. — Med tem, ko je odsek določil 25 milijonov 388.780 K za amortiziranje splošnega državnega dolga, 129 milijonov 200.000 K za zboljšanje obratnih sredstev pri državnih železnicah, 20 milijonov kron za telefonske naprave, torej v same strogo določene svrhe, je predlagal dr. Korošec še 3 milijone za »zasilne akcije« (kar je bilo celo sprejeto) in 12 milijonov za boj »proti depekoraciji<. — torej skupno 15 milijonov, ki bi tvorili za vlado pravi dispozicžjski fond, iz katerega bi uaj po svoji preudarnosti in previdnosti razdeljevala . . . Čudno, čudno, da klerikalci v tem oziru vladi tako zelo zaupajo . . . Proračunska debata obeta biti zopet precej obširna. Naši klerikalci bodo govorili, kakor danes naznanjajo o ogroženih jugoslovanskih mejah. Njihov strah pred invazijo italijanskega vojaštva je torej ranogo večji, kakor pa skrb za integriteto naših narodnih mej na severu in na jugu ter strah pred invazijo tujih in sovražnih elementov v samo naše narodno osrčje. Exempli gratia: dr. Korošec smatra odstop šefa generalnega štaba za večjo škodo, prizadjano slovenskemu narodu, kakor pa imenovanje Elsnerjev, Lusehanov, dekrete in naredbe Hoehenburgerjeve in prakso naših uradov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Klerikalci izdaja jo za svojo stranko menice na negotovo bodočnost avstrijskega političnega razvoja, izterjavati dolgove in dolžnosti države napram našemu narodu prepuščajo naprednim y>oslaneem . . . Po proračunskem provizo? Ju bo zbornica sknsila odpraviti predloge o zvišanju železni carski h plač t«ur prvo branje uradniških zakonov, s temi zvezanih finančnih predlog in končno tudi prvo branje brambne reforme. Kakor se zatrjnje, bo trajala predbožična sesija vsaj do IS. ali 20. decembra, akoravno se današnji kon-vent parlamentarnih senijorjev glede termina ni mogel zediniti ter zahteva del poslancev, da naj se pri- ' aejo božične počitnice že koncem prihodnjetri tedna. Usoda uradniških predlog, ki so se danes zopet pomnožile za eno (razdana je bila službena pragmatika za sodnike), se zdi zapečatena. Na eni strani napenjajo slovenski klerikalci vse sile, da bi razpravo najbolj zavlekli, na drugi stran' pa odsek ne pozna realnih mej, ki jih določa javno - pravni uradniški značaj ter oziri na financija! ne zmožnosti države. Vlada je označila že celo vrsto odsekovih sklepov za absolutno nesprejemljive in od paragrafa do paragrafa so nasprotja poostril je jo. Toliko je mogoče reči že danes, da uradniška predloga v obliki, kakor jo določa odsek, ne postane nikdar zakon. Treba odkrito priznati, da stvar tako ne bo šla naprej, treba bo večje zmernosti na vseh straneh, ali pa mora parlament in urađništvo zopet — za del j časa re-signirati na ureditev tako važnih in dalekosežnih razmer. V proračunskem odseku pa je danes izbruhnila nemška obstrukci-ja. Razpravljati bi se imelo o italijanski fakulteti — toda nemški radi-kalci so sklenili, nastopiti proti tej italijanski zahtevi ter nje rešitev eventualno tudi nasilno onemogočiti. Takoj v začetku je predlagal poslanec Wolf, naj se seja zaključi; predlog pa je bil odklonjen. Kmalu nato je dobil besdo posl. Erler. ki se je pripravil na obstrukeni govor, v katerem je izjavil, da se italijanska fakulteta v smislu vladne predloge nikakor ne sme ustanoviti. Tekom dolgoveznega Erlerjevega govora se je večina poslancev nahajala v ku-loarjih. To priliko so porabili nemški radikalei. Erler je svoja izvajanja nenadoma končal, posl. Wolf pa zahteval konstatacijo glasov — pokazalo se je, da je odsek nesklepčen. — V kuloarjih so se razvile potem ! živahne debate, Italijani so se pritoževali nad izdajstvom svojih zavez - i nikov Nemcev — toda pomagalo jim ni nič. Zdi se, da se bo tudi ta zadeva zavlekla, parlamentarne razmere pa postale v sled teh dogodkov zopet nejasnejše. V naslednjem podajemo kratko sejno poročilo: Zbornica je v svoji plenarni seji najprej dognala prvo branje vladnega načrta o premem bi rudniškega zakona in potem prvo branje zakona o pristojbinskih olajšavah v Dalmaciji. Pri razpravi o Korner je vem predlogu glede sodnih razmer na Češkem, je govoril poslanec S w i h a , ki je ostro kritiziral vso justično upravo in zlasti pravosodnega ministre Hochenburgerja. Koncem seje je dunajski krščansko - socijalni poslanec dr. H e i 1 i n-g e r v obliki vprašanja na zborničnega prezidenta izpregovoril o odstopu šefa generalnega štaba Conra-da - Hotzendorfa. Previdnosti in skrbnosti cesarja Franca Jožefa se je zahvaliti, da je bila zdaj Avstrija obvarovana vojske in z *njo združenih strabovitosti. Govornik je po-udaijal, da je Ščuvanje na vojno zoper Italijo izšlo od neodgovorne, a visoke vojaške strani in od ljudi, ki bi v slučaju vojne seveda ne nesli svoje kože na semenj. (Posl. P o 1 a u f: Rim bi radi dobili za papeža. — M a -lik: To želi Belvedere!) Govornik je pozval prezidenta, naj izreče cesarju zahvalo vseh avstrijskih narodov, da je s svojo odločbo v razporu med ministrom zunanjih del grofom Aeb-renthalom in med šefom generalnega štaba Con rado m - Hotzendorfom, obvaroval Avstrijo pred blazno vojno. Podpredsednik C o n c i je izjavil, da ta stvar ne spada v delokrog državnega zbora. Oglasil se je tudi socijalni demokrat dr. A d 1 e r z ostro interpelacijo glede odstopa šefa generalnega štaba. V interpelaciji je rečeno: Odpust šefa generalnega štaba je pokazal, da je v Avstriji stranka, ki hoče poostriti napetost med Avstrijo in Italijo, razbiti trozvezo in začeti vojno proti Italiji. Demonstrativni način, na kateri je prestolonaslednik izrazil ?voje obžalovanje, da je odstopil šef generalnega štaba, je javno dokazal, kar se je že dolgo domnevalo, da stopi na čelo te stranke sam prestolonaslednik. Nismo poklicani, braniti pravice avstrijskega cesarja proti njegovemu netjaku iu proti ljudem, ki komaj pričakujejo premem bo na Iprestolu. Poudarjamo pa. da avstrijskim narodom zadostuje en ce-I sar in da nimajo potrebe, da bi jih vladala dva cesarja, uimamo nobenih j simpatij za grofa Aehrenthala in j nobenih simpatij za italijansko vla-I do. Želimo pa miru in prijateljstva z I italijanskim narodom. Smatramo pa ; demonstracijo prestolonaslednikovo povodom premeščenja šefa generalnega štaba za škodljivo interesom vseh narodov v državi. Moramo torej vprašati, če si je vlada zagotovila pristoječi ji vpliv na zunanjo politiko in če ima voljo in moč, upreti se vsem nagnenjem za agresivno po-I litiko. Državni 3&or. Proračunska razprava in klerikalni opozieijonalei. —■ Uradniške predloge ogorčene. — Nemška obstruk-cija proti italijanski fakulteti. Dunaj, 6. decembra. Jutri prične razpravljati zbornica v drugem branju o proračunskem provizoriju, ki je bil snoči v budget-nem odseku docela v smisJu vladnih zahtev z 29 proti 20 glasovom sprejet. Tudi v plenumu bo glasovala vi lika večina za predlog proračunskega odseka, med ostalimi tudi mla-dočeški. češko - agrarni in češko-kle-rikalni poslanci. Na absolutno odkla-njajočem stališču stoji le takozvana neodvisna skupina (Stranskv - Ma-sarvk), ki pa je vsled svoje ostre kritike napram Mladočehom in agrar-cem skoraj primorana, da dosledno negira, kar oni potrdijo. Proti glasujejo tudi češki radikalei; njihov votum pa je smatrati bolj za spretno taktično potezo, kakor pa za izraz dejanskega razpoloženja: radikalni votum ^cle ustvarja potrebno resonanco za ostale češke glasove ter jim daje v zboru večine primerno veljavo ter težo. Cilj te taktike je, demonstrirati javnosti, da je Enotnemu češkemu klubu vsaka odločitev, ki bi jo vlada smatrala sebi za ugodno, >krajno težka in koncem koncev tudi vedno spremenljiva . . . Tudi slovenski klerikalci so včeraj glasovali proti proračunskemu provizoriju ter bodo seveda v plenumu svoj odklanjajoči votum ponovili. Toda opozicijonalna poza je kaj na rahlo poudarjena. Ut aliquid fieri videtur je namreč dr. Šusteršič predlagal v odseku mesto šestmesečnega štirimesečni provizorij in ker je bil njegov predlog odklonjen, je moral s e vojimi tovariši glasovati proti šestmesečnemu provizoriju. Na kratko povedano: slovenski klerikalci, ki bi-iejo v »Slovencu« na opozicijonalni boben, ne odklanjajo vladi proračuna sploh T kakor mora to storiti resnično opozicijonalna stranka), temveč ji ga dovoljujejo; da pa vernemu ;n dobremu slovenskemu ljudstvu na t vezi jo nazor, kakor da bi bili veliki opozicijonalci, predlagajo v odseku skrajšano dobo: gospod ministrski predsednik ve, kaj to pomeni, vo-lilci pa vidijo, kako se je glasovalo in — obe stranki ste zadovoljni! Umetnost! Dr. Susteršič je sicer svoj predlog, naj se dovoli štirimesečni budni provizorij, priglasil kot mino- LISTEK. Koncert na vrtu. Pred zdavnimi leti je bilo, ko sem bil srečen. Brez posebnega vzroka ■— kaj je treba sreči vzroka? Sme-ješ M sam svoji radosti in vse drugo ♦i nič ni mar. Takrat sem zahajal \>ako popoldne na vrt, ki ni bil vrt. Na neobšir-uem, z lesenimi plankami ograjenem trikotu je raslo rz peska par nizkih, krivi nčastih dreves, ki so bila komaj od blizu kostanjem podobna; de1xla j »last prahu je ležala na vsakem ubogem listu. Pod tem drevjem je bilo postavljenih nekaj miz; veter je pri-vzdigaval i u 7»remetaval umaza7»e prte. Ob vseh treh straneh je bila četi* in prah se je podil nepro>t-»u3 nad vrtom, od k*W- *• 1: strani. Stari kav i kostanji so bili izmučeni in udani — komaj da so Wč gonili. Zadaj, onkraj ee^e s'~'- češka krčma, stara, neprijazna; podnevi je bila tiha,ponoči se je razlegal daleč naokoli vrišč in krik. Iz krčmo je nosil pivo grbast natakar. Ob treh popoldne je nrišla godba na vrt. Kraj plota, ko j ob vhodu, je stal nizek oder, na odru klavir, par stolov ter stojal za Mt> ^-^la je najprej ^tara žen s1 - vsa v črno oblečena. Zelo debela je bila, hodila je težko, lica so bila zabuhla in pegasta. Napol miže je gl«V * --orise, "n se ni ozrla nikamor. Igrala je flavto. Za njo je prišla njena hči. Prišla je tako plaho, tiho, obzirno M**«** • -«7-de berač v gosposko vežo. Morda ji je bilo komaj petindvajset, let, ali vsa je bila suha, zgrbljena in vpognjena; z velikimi, vodenimi očmi je gledala tako prazno in topo, kakor da je slepa. Oblečena je bila vsa v belo, krog pasu pa je imela širok sveti orno ler trak z veliko pentljo in svetlomodro pentljo tudi v laseh. Tiho je sedla pred klavir in oboje, klavir in ona, je v tistem trenotkn kakor utonilo, izginilo; nihče se ni ozrl tja, le časih je žalostno zaklenkalo, zastokalo z ozadja. Zadnji sta prišli goslarica in bobnarica, zadnji zategade': da bi se oko potolažilo in razvedrilo. Obedve sta bili še zelo mladi, obedve beh> oblečeni, s svetlomorim trakom krog pasu in svetlomodro pentljo v laseh. Bobnarica je bila v«~r:~ *~ ~w>čnei; opekasto rdeče lase je imela in pegasta lica; pogled njenih drobnih, rne-žikajočih oči je bil ne^,:ren, na vse strani, še preko plota je govori! ter se opravičeval: > Sa j vem, da je to l>ohi»anje smešno in čisto nepotreb 10 (»pravilo, toda . . kaj bi?« Tik ood bobnom je sedel za mizo njen častilec, mlad, jetiČen človek, ki je strmel zamaknjen vanjo vse popoldne do noči. Goslarica se je ozrla, nasmehe i-la se je, potrkala je narahlo z lokom in pričel se jc koncert. Ob tisti uri sem bil navadno še edini gost. Slišal sem samo gosli, drugega ničesar, niti silnega bobna ne. Goslarica je nagnila glavo, smehljala se je in je gledala s tihimi, globokimi očmi — nihče ni vedel kam. Nekoliko je škilila, komaj za spoznanje, toliko da je bil pogled moten, nedoločen, sladka melodija brez besed. Nikdar prej v življenju in nikdar več pozneje nisem videl takega smehljaja, kakor je bil njen. Spomnim se nanj, kadar doživim kaj posebno lepega, v tistem blp^^^ienem tre-notku, ko se odpre nebo in kane v trndno srce kaplja milosti božje. Ki-kor prvi zlati žarek po nevihti, kakor v marcu prvi dih iz Italije. Otrok je bila, vsa tenka in nežna. Nikoli nisem ne pomislil, ne vprašal, odkod da je orišla v ta pusti kraj. kam da pojde. Bila je — odkod, kam? — kakor sreča v mojem srcu. Buši j je veter odtod, od on d od, planila je ploha prahu na nas vse, na godce, na kostanje, na mize. Iz pra- hu, kakor iz daljne daljave, je pela žalostna pesem — tenek zvok, visok, trepetajoč. Cez plot. na vseh strane It, so se spenjali paglavci in so kazali jezike na vrt; grbasti natakar jih je podil z umazano servijeto; goslarica je gledala bogvedi kam in se je smehljala. Vse štiri so godle dolgo uro; meni, edinemu gostu. Nazadnje je stopila goslarica z odra, vzela je z mize krožnik ter je prišla k meni. Tudi takrat ni ugasnil smehljaj na njenih ustnicah; mene pa je bilo sram. Nisem ji mogel pogledati v obra*, v tiste globoke, motne oči, ua tiste čudežne ustnice; tudi njene tenke, otroške roke se nisem dotaknil. Ponižanega in nevrednega sem se čutil pred njo. Pod večer so prihajali gosi je, boben jih je vabil. Umazani ljudje z zalitimi očmi in odurnimi ustmi, skoraj vsi že pijani. Na oder, na bele obleke in svetlomodre trakove t% škropil curkoma nečeden smeh, so pljuvale blatne besede. Goslarica se je smehljala. Smehljala se je, ko je stopila z odra, krožnik v roki. Potna roka jo je ob»ela krog pasu, zalite oči so ji razgalile otroško telo, odurna usta ^ ji oplju-vala vse belo lice. Ko se ie vračala na oder, se je smehljala, del sem in še iz daljave sem slišal tenko, t repe - Prihodnja seja bo jutri; na razpravo pride proračunski provizorij. Peter Arbodlevlc StoIypln. Spisal Ivan Hribar. V začetku ieta 1908. smo se n* Dunaju na povabilo dr. Kramar* zbrali na prijateljski pomenek pe-slanei: grof Dzicduszveki, dr. Gla-binski, dr. Tresič-Pavičič, dr. Glje-liovickvj in pisec teh vrstic. Pogovor se. je sukal skoro izključno o velikem slovanskem vprašanju in vsesplošno se je priznavalo, da bi bilo v interesu naše države, ko bi se našla pota, po katerih bi se Rusija gospodarska tesneje priklenila na Avstrijo. Naš*t in ruska carinska politika jc namren taka, da onemogočuje po eni strani skoro vsak izvoz iz u asih krajev vj Rusijo, po drugi strani pa da sc zlasti z velikimi težavami zvezane — ako ne skoro nemogoče — trgovske zveze v nekaterih za duševno zbliževanje slovanskih narodov jako važnih panogah, kakor v knjigotrštvu, trgovini z inuzikalijami in trgovini i umetninami. Ker si je na Ruskem parlamentarizem začel pridobivati čedalje ve« tal, se je imenovanemu krogu državnih poslancev zdelo priporočljivo, stopiti s člani »Gosndarstvenne dume« v ožjo dotiko, ne-bi sc li njihovemu vplivu posrečilo, urediti v bodoče stvar tako, da bi iz Rusije ne vlekla koristi samo nemška država, temveč tudi naša; obenem pa, da bi bila omogočena tesnejša kulturna vez med velikim ruskim in ostalima slovanskimi narodi. Na tem posvetovanju pa a»c je tudi soglasno priznavalo, da je treba izvoljenim zastopni1 ^* rr»«kega naroda jasno povedati, da Slovantjtvo dandanes ne more stati na onem tesnem stališču, ki so g« na Ruskem zastopali za zbliževanje Slovanov sicer zaslužni Slavjanofili. ki so pa rešitev slovanskega vprašanja videli iz večine le v porusovanju in pe-pravoslavijanju. Individualni razvoj slovanskih narodov je tako silno na* predovaL da more sedaj v slovanskem svetu vesti do pravega bratov-stva le načelo svobode in enakosti. Ko se je pri vplivnih in mere-dajnilt poslancih - Gosudarsrvennc-dume« našlo razumevanje za ta načela, sc je porodila misel slovanskih konferenc, ki naj bi privedle do velikega vseslovanskega shoda, na katerem bi se razpravljale vse v omenjeni okvir spadajoče zadeve. In v maju tnjočo struno in kakor globoko pe>it njo silni boben. — Zdaj ni več tiste češke krčni*, ne tistega vrta, ne godcev, ne plota in ne kostanjev. Ostal je. samo prah, ki se neprestano vali preko širok** ceste. Lani sem srečal g osi ari co: po vlačugarsko je bila našemljena, pogledala me je, ozrla se je v stran in je hitela dalje; smehljaja ni bik> več na njenih ustnicah. Kam je alo vse, kam se je utopilo? Odkod meni sreča, kam je utonila? Ivan Cankar. »UnmuniJM zwn". »Ljubljanski Zvon« je zaključil svoj 31. letnik. Naročnikom in prijateljem lista naznanjamo iz obširnega programa za prihodnje leto sledeče novosti: Rado M u r n i k nadaljn* je svoj roman »Hči grofa Blagaja^, V njem se vrstijo resni in veseli prizori iz življenja ciganov, Turkov, ljubljanskih meščanov, vojšeakov, Židov in divjanje Turkov za obleganje Ljubljane. — Iv. Cankar je napisal povest »Monna Lisa«; pri-občino daljšo povest »Krona« v višavi«, ki je dobila lani drugo literarno nagrado. Dr. Ivan Lah nam je po. slal božično bajko »Sato« in srednjeveški roman »Angelin Hidar«. An- 11*06. leta smo se poda*, v Petrograd dr. Kramar, dr^Gljebovickvj in pi- aee teh vrstic, We pustivši nikakega dvema o tem. da prihajamo tjakaj kot dobri avstrijski pa tri jot je. ki že vnaprej odklanjajo vr '-rano razpravljanje o vprašanjih državnopravnoga značaja. V Petrograda csno bili od svojih tovarišev peslan-eev sprejeti nenavadno prisrčno in ljubeznivo, na kar so se vršile konference, o katerih je obširno poročate časopisje vseh narodov. Vse prebivalstvo Petrograda je tekmovalo, da nam izkaže svojo pokornost; izredno prijetno pa nas je iznenadilo naznanilo, da je ministrski predsednik Stolvpin predsedstvo kluba. »Ohšeestvennvh djejatelej« obvestil, da se udeleži ran ta, ki ga nam na Čast priredi v mestni hiši občinski svet. Na raut, ki je bil v veliki Aleksandrovski dvorani, je bilo pozvanih 3000 oseb petrogrsjsko drnžbe. Nas je naznanilo udeležbe ministrskega predsednika tembolj iznenadilo, ker se je še le nedavno pred tem ▼ njegovi hiši izvršil nanj atentat, ki je imel tako grozne posledice za »jegovo rodbino. Ob napovedani nri se je pripeljal ministrski predsednik ter je nas, ki smo se nekoliko zakasnili, v Hgiremstvu ostalih ministrov že v dvorani pričakoval. Potem ko smo mu bili predstavljeni in po prvem mrzdravu, se je pogovarjal jako pri-iezno z vsakim izmed nas ter je končno nam t pozdrav izrekel napitnico. Na nas je udeležba StoIvpiiKvva napravila globok vtisk, ker mio videli t njej njegovo ustavno mišljenje; kajti njegov pozdrav ni veljal toliko nam kot osebam, kolikor parlamentarnim zastopnikom avstrijskih Slovanov, prišedšim v obisk k svojim tevarišem v ruskem parlamenta. Povodom konfere^ leto kasneje **mn bili slovanski gnitje povabT?erii na obed k Arkadijn Arkadjeviču ČKolvpinu. Ob določeni uri smo uašM tamkaj tudi gostiteljevega brata, ministrskega predsednik-* Petra Arkad jeviča. Predno smo sedli za mizo :n tudi po obedu smo imeli priliko, se v neprisiljeni zabavi pogovarjati z ministrskim pteđssdnftrnni rv najias-fičnejših vprašanjih, tičočih se kulturnih in gospodarski?! razmer me,i Slovani. O politiki s« s-ploh ni govorio. Ministrski pred? Stolvpin je bil o razmerah med izvenru^kimi Slovani veliko bolje poučen, kakor asno pričakovali. Videlo se je takoj, da je stvari posvečeval že dalje časa več pozornosti, kakor je to navada pri ruskih državnikih in diplr,T- :* . ki zvečine izmed Slovanov poznajo le pravoslavne Srbe in ** r morebiti nekoliko tudi še Cehe. Na-oravil je na nas vse s svojo ljubeznivostjo in neprisiljenostjo n a jpr ljetne jši vtisk. Stolvpin jl- bil visoke, imponu-joče rasti: bledi obraz njegov — JStolvpin je bil mož v najlepši dobi — je kazal nenavadno inteligenco in energijo. Videti pa je bilo na njem .— vsaj meni se je tako zdelo — neke /»lostne poteze, in ni čudo! Vse njegovo delovanje je namreč dokazovalo, da želi ohraniti ruskemu narodu ustavno življenje in mkoreniniti parlamentarizem. Moralo ga je torej boleti, da ga mnogi niso umevali, ker Miso znali prav oceniti njegovega težavnega položaja v državi, v kateri je pred nedavnim ae vladal strogi absolutizem s koruptno birokracijo, oodpirano po protiruski dvorski kamarili. Mi smo iz pogovorov z ministrskim predsednikom Stolypinom dobili prepričanje, da želi kulturne in gospodarske povzdige ruskega s^elin je slovenski trubadur, ki je živel po raznih evropskih dvorih in se je končno vrnil v domovino. Njegr-vu. pesniška du&a sanja o velikih o -jih in veliki ljubezni. Fr. A1-r e e h t priobči črtici »Gospa Elizabeta«, »Na samoti« in noveleto »Misterij mladosti«: Vojko K -p r i v n i k je poslal novelo ^Oospioa Olga«, Fel ie i j an črtioo »Kmt,t Tlija". M. V. Brezov n i k pa kraj-soeliko-H vojaškega življenja in »Moje poti«. — Vojeslav Mole poroča o poljski in češki umetnosti na Dunaju, A. Debeljak o modernih romanskih literaturah, Iv. K o -štial je nabral par zanimivih slovenskih folklorskih drobtinic. — Stalno pomoč so Zvonu obljubili «n so jo deloma že tudi izkazali: O. Zupančič, C. Golar. M. Pu^-lj, Fr. Mi!-činski. R. Jakopič itd., itd. — Glede gradiva torej t; Zvon« ni v zadregi, Bolj ga skrbi prepočasno narasel nje števila naročnikov, kajti tudi najlepših načrtov ni mogoče izvršiti brez solidne gmotne nodlage. Toda v tem oziru hočemo biti optimisti in pričakujemo, da se ona napredna inteligenca, ki smo jo dozdaj pogrešali med naročniki, pokaže tudi dejan-s k i listu naklonjena. Naročnina listu ostane kakor dozdaj: 9 K 20 v za -me leto, za pol in četrt leta sorazmerno. naroda ter da kot predpogoj t* oboje smatra utrditev ustavnih razmer. Očita se Stolypinu prevelika brezobzirnost in strogost. Po krivici! V rasinerah, v katerih jo vladal Stolvpin, je bilo mogoče le % napoleo-novsko energijo in brezobzirnostjo uvesti zopet mir in red. Pri na« na zapadu ao se vendar svobod n ost ne uredbe kolikor toliko vživele. Vendar si morodajni krogi prav nič ne delajo vesti, streljati v nedolžne demonstrante. Kaj bi ie le storili, ko bi imeli nastopati proti brezobzirnim, z državno avtoriteto boreči m se silam! Če naj re asu m njem, pripominjam, da sem v Stolvpinu spoznal človeka blagih namer in da me je zato atentat, ki ga je v Kijevu položil v prezgodnji grob, ze!o pretresel. K tem reminiscencam naj mi bode dovoljena subjektivna refleksija. Ljudje, o katerih nočem povedati, kje jih je iskati, so denuncirali vladi, da so bile ljubljanske septembrske demonstracije 1908. leta dogovorjene v Petrogradu in da sem jih jaz v smislu teh dogove in sceno v a I. Avtrijska diplomacija in pa njena v tradicijonalni mržnji do vsega slovanskega odgojena birokracija, ki ptujskih napadov na mirne slovenske zboroval ce — in zlasti na slovenske dame — ni videla in si tudi nikdar ni vzela truda, da bi proučila ljudsko dušo, verjame tem denunel-jacijam. Bilo bi pod mojo častjo, se braniti takih peklensko zlobnih natolcevanj. Nizkotni denuneijantje ne sežejo do mojejra zaničevanja. Gorje pa državi, katero vlada diplomacija, ki nastavlja ušesa takim ostudnim priše peta vanjam! OHinske volitve no Bleda! Omenili st»j ic, da je pri volitvah novega obe. odb^a dne 29. pr. m. zmagala takozvana S. L. S. Resnica je par-, da je zmagala ž upnikov u kandidatna lista, toda z veliko težavo. Komaj so prodrli pristaši S. L. S. novega in najnovejšega kova in težava je bila tudi za župnika., predno jim je pripomogel do zmage. Od poletja že so se pr»to• -1'ali in voHAv*» so se zakasnile nekaj mesecev, da Je bilo vse pripravljeno. Pobrali so vsa l>ooblastila pri ljudeh, ki se ne brigajo ne za Bled, ne za obč. gospodarstvo in le v teh pooblastilih so imeli > moč. Zupanstv : vpe <•.- -*T-, kar je moglo podpreti župnika v njegovem prizadevanju. Izkaznice in glasovnice volilcev izven Bleda, o katerih so vedeli, da bodo volili z nami so obležale po mizuicah. druge so raznašajoči organi izročili župuiku, druge zopet so dostavljali volilcem z že popisanimi glasovnicami. Tega dejstva ne utaji ne nervoznost župana, ne njegovo zatrjevanje, da ne more sam glasovnic raznašati. Radi bi vedeli, kdo je odgovoren za take prof i postavo osti, če ne županstvo! V »Slovencu« so zapisali, da je strt liberalni terorizem in so tepeni liberalci, ki so predrzno nastopali in lagali. Kdo pa je teroriziral doslej v občini? Kaj niso imeli klerikalci vse moči v rokah? Kdo je predrzno nastopal in lagal? Sklicali smo tri sestanke, kjer se je govorilo o volitvah, kje je kdo povedal kako iaž? Neresnico ste trosili le vi. da ne maramo za elektriko in za vodovod. Saj če bi vam bilo prav kazalo, trdili bi bili ravno ne rot-no. Lagali ste le vi, ki ste enemu izmed nasprotnikov očitali skomine po županskem stoln. Mi nismo imeli ni-kakih skrivnosti, zatajevali tudi nismo svojega ■ v obod c~ - r>o-a pvv -pričanja, poudarjali «mo le, da pri cbč. gospodarstvu te stvari ne pridejo v pošte v. Ce ste sami polni hlimbe in lažnjivosti, ne zvračajte teh lastnosti na druge. Ker nam je bilo edi*K> le za-pro-speh Bled«, započeli smo bili akcijo, da naj **e izbere obč. odbor ne glede na politično prepričanje iz najsposobnejših mož. Na*, predlog so nekateri osabneži zavrnili. Volilni boj je pokazal, da je na naši strani večina v občini stanujočih volilcev, pokazal je, da se je župnikova stranka ie g pomočjo izvabi jenih pooblastil in nepostavnosti obdržala pri svoji moči in pokazal je, da se nam v prihodnje ni bati našegr nasprotnika. Grožnje nekaterih župnikovih varovancev, da bodo »nalašč nagajali« je prazno bobnenje. Naj si eno dobro zapomnijo iz-vestni gospodje: zavrnili so naš predlog po sestavi ob' *hora, odrinili so nas od sodelovanja, sami ste, delajte za prospeh Bleda, večina prebivalstva vas opazuje nezaupno in vas bo klicala na odgovor! Italijansko - turfko volno. S tripoHtanskega bojišča. Boj za Ajnzaro je bil zelo krvav. Izgube 60 bile na obeh straneh zelo velike. Tnrki so streljali iz težkih topov in sioer s precejšnimi uspehi Prvi je prikorakal v Ajnzaro tretji bataljom 84. pešpolka, ki ga je vodil Canonioo; temu sta sledila dva bataljona 82. pespolka. Ti dve četi t»te imeli veliko izgube. Padlo je tudi vso častnikov. Turška posadke je basala proti j agu. Zavzetje Ajnzaro je zasluga brigade Bainaldi. Ker so Turki razrušili brzojavno zvezo z morsko obalo, so v Ajnzari zgradili postajo za brezžično brzojavi janje. Iz Tripolisa poročajo 5. t m.: Noč v Tripolisn in v Ajnzari je bila mirna. Došlo je poročilo, da stoji pred Ajnzaro m cenejša turška Četa, broječa dva do tritisoč mož. Zoper to četo je nastopila ena italijanska divizija, ki jo je podpirala ena brigada, Tnrki niso pričakovali italijanskega napada, temveč so se po prvih strelih umaknili ter pustili na bojišču velike množine streliva in živil. Italijani so imeli 4. t. m. 17 mrtvih, med temi enega častnika ?n 94 ranjenih. V Rimu in v Italiji je veliko navdušenje zaradi zavzetja Ajnzare. Italijanski časopisi označnjejo zr,-vzetje Ajnzare kot odločilno zmago italijanskega orožja. Nadalje pravijo, da je zdaj čas za nastop italijanske mornarice, da prisili Turčijo k miru. Vprašanje Dardanel. Iz Carigrada poročajo, da zahteva ruska nota prosto pot skoz: morsko ožino bosporsko in dardan 1-sko izključno za ruske vojne ladje, dočim naj ostane za vojne ladje ostalih velevlasti etatne quo. »Jeni Gazetta« označuje ruski nastop v dardanelskem vprašanju kot eno največjih političnih nesreč, ki so zadele Turčijo v zadnjih štiridesetih letih. Predlog- Rušite lab^c popolnoma iznremeni .-sedanji politični položaj. Iz tega predloga se da sklepati, da so se vršila tajna pogajanja in tajni sklepi. Ta ruski korak ie baje v zvezi z obširnimi koncentracijami ruskega vojaštva na kariki meji. Po mnenjn »iTeni Gazetfce* bi noben turški kabinet ne spreiol takepra predloga, ki bi izpremenil Turčijo v navadno provinco pod protektoratom Rusije. List i-ieni, da so ostala ruska nota brez učinka, in za gotavlja. da bo dala turška vlada kategoričen odgovor. Nove itsHjaneke vojaške čete za Trl-poHtani.m. Te dni odide nova, deset tisoč broječa armada v Tripolitanijo. ^T Milanu je pripravljenih osem parni-kov. da se vkrcalo trije pešnolki, dva artilerijska nolka in sedemsto m rž ka valerije. Na Tirolskem zbiraio denar za Italijane. Na južnem Tirolskem in v Tri-dejsis so dozdaj zbrali za družine v Tri pol it an i ji padlih Italijanov 50 tisoč kron. Po novem letu odide deputacija v Rim. ki ho italijanskemu vojnemu ministrn izročila vsoto. Politično kroniko, Volilni boj na Hrvaškem je v polnem tiru. Stranka prava je pro-[ glasila včeraj svoje kandidate ter se zaganja v hrvaško-srbsko koalicijo I V tej stranki kandidira tudi dr. Josip Frank, ki je bil svoj čas kriv, d^ se je stranka razdvojila. Kmečka stranka je imela med svojimi kandidati tudi dva duhovnika, kateriiaa na je zagrebški nadškof prepovedal kandidirati. Prejšnjemu poslancu in sedanjemu članu hrvačke delegacije deželnega zbora v budim pest anske.n državnem zboru dr. Mazzuri je poslalo sodišče obtožnico zaradi ti* kovnega pregreška. Dr. Mazzuia vživa kot član skupnega državnega zbora pravice imunitete, ki so J * unostevala tudi hrvaška sodižea, dokler je dr. Mazznra kot Član osješke-ga kluba podpiral bana. Ker pa je sedaj osješki klub stopil proti banu dr. Tomafciču v opozicijo, se sodiš ne ozirajo več na njegovo imuniteto. Dr. Mazura je to kršen: imunitete naznanil poslanski zbornici. s s Italijansko vojno ministrstvo je odredilo v okrožju dveh armadnih korov ob južnem Tirolskem izdatne •izpremembe in premestitve voja-tva, tako da sta ta dva kora za slučaj konfliktov bolj pripravljena. • Danes se začno francosko-špan-ska pogajanja glede Maroka. Španski ministrski predsednik Canalejns je v principu ie privolil v omejit rv nekaterih predpravic Španije, nasprotno pa bo Francoska priznala »peniji v gotovih delih Maroka veej*3 pravice. • • * Ultimati hodijo med Rusijo in Perzijo. Zdaj pošlje Rusija Perziji ultimatum, potem zopet se ojnnači Perzija, dasiravno nima nobene prave vlade. »Morningpost« poroča, da je Perzija poslala včeraj Rusiji ul I-matam, v katerem zahteva, da ne a smejo ruske čete prodirati čez Kas-vin in da Rusija ne sme pošiljati novih Set v Perzijo. Perzija pa tudi grozi, da bo začela z ofenzivo, če bi Rusija ne hotela ugoditi tem zahtevam tokom 80 ur. Sedaj se sliaijo tudi že glasovi, da Angleška z ozi-rom na še vedno ne popolnoma jasne razmere v Evropi tudi ne želi, da bi Rusija zasedla severno Perzijo, ker bi morala v tem slučaju zasesti južno Perzijo, za kar bi pa potrebovala najmanj 100.000 mož. • Poslaništva na Kitajskem so oficijozno izvedela, da je Kitajska toliko kakor bankerotna. Komerci jalni in industrijami polom bo še pred koncem zime provzročil hudo bedo. Med tem se širi v notranjosti dežele duh brezpostavnosti. Vladno vojaštvo trn mom a prestopa v tal>or revolucijonarjev ker vlada vojakov ne izplačuje. V Peking prihaja dan za dnevom novo tuje vojaštvo, da straži poslaništva. Sedaj je v PeKin-gu kakih 2000 tujih vojakov. Reu-terjev biro potrjuje vest o odst -pu princa-regenta in dostavlja, da avdi-jence pri cesarju in_ cesarici-vdovi še niso prenehale. Iz Šangaja poročaj , da so sa zastopniki 14 provinc odločili za provizorično regulacijo vojaštva z glavnim mestom Nankingom. Iz glavnega taborišča pri Vučangu, da so revolueijonarji, ki prodirajo proti Vučangu in imajo namen pre trgati železniška zveze med Pekingom in Hankavom, dospeli že do točke, ki je 12 milj oddaljena od železnice. Sioiers^o. Iz Ptuja. (Naše občinsko gospodarstvo.) V našem mestu je navada, da se razpiše samo dobava malih stvari za mestno občino; kar je večjega in kjer se da v resnici kaj zaslužiti, kakor pri dobavi živil, peciva, tiskovin itd. se odda kar pod roko gotovim klikovcem. Kako daleč sega v tem oziru korupcija, kaže i rjava podžupana Steudteja a- občinski seji dne 6. sept., da se dajejo dobave za mestno občino občinskim odbornikom, ker morajo ti dobiti neko odškodnino! Le tako naprej! Ptujski »Nemci«, ki so postali »Nemci« največ zaradi profita, se bodo kmalu pri teh koritih zgrizli, da bo veselje! Iz Celja. Vpra&amo se enkrat okr. komisarja g. dr. Brejscharja, kako je to. da daje pri novih okrajnih zgradbah v slovenskem celjskem okraju nemščino na prvo mesto? In kako je to. da dobe dela pri gradnji mostov in drugod, kolikor smo podučeni, samo Nemci? Ali je na pr. zagrizeni nemškutar*ki ključavničar Gradi kak oseke n v»T-n;v telj ali pa dobi delo samo zato ker je nemškutar in političen nasprotnik onih, ki plačujejo okrajne doki ade? Čudimo se. da se nikdo. prav nikdo ne briga za razmere v celjske m* okr. /astopu ?n njegovo zavoženo gospodarstvo. Brez kontrole so«podari tu s skoraj samo slovenskim denarjem nemški uradnik — saj je slabše ko v deželni in državni upravi! Štajerski deželni šolski svet je sklenil sledeče: Štirir3zredna ljudska šola v Fra mu se razširi v petraz-redno. — Imenovani so: za def. učitelja in šolskecra voditelja v Razboru poleg Slovenjffradca def. učitelj v Šmartnu na Poh. Ivan L»ah: za def. učitelja v Cirkoveib prov. učitelj inknfiin Kari Planer; za def. učiteljico v Središču prov. učit. istotam Olga Serajnik. Začasno upokojena je učiteljica v Hocah Cecilija Tržan. Iz Brežic. V naših nemških šolah ss otroci vobče ne nauče rnč pri-dp. T'čiteljsfvo se tndi ne trudi naučiti deco kaj dobrega, koristnega in blagega, temveč stremi edino za tem, ubiti v otroški duši i kovanje in ljubezen do slovenskih staršev in rodu ter vcepiti otroku strastno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. Pojdi enkrat in opazuj, kako se obnašajo otroci, ki hodijo v našo po-nemčevalnieo! Gotovo ****iu3LeJli oblajati vsakojarnr, ki jim pride pred oči, s »heil«-k!ici. Velike zasluge na tem »nauku« ima «*otovo spoštovani g. učitelj Rentmeister. ki špekulira ravno s svojo zagrizenostjo na nad-uciteljsko mesto. O tem človeku se pripoveduje, da ara je morala brežiška mestna občina — na stroške davkoplačevalcev seveda — popolnima obleči, ko je došel sem, ker ni bil za med ljudi na Sp. Stajerju — međ Zgornještajerei so v navadi v tem oziru menda drug^?^^ šege. Ali deželnemu šolskemu svetu ne pride nič na ušesa o tem, kako se v spodnje-Hajerskih nem-sTnh šolah preučuje? Nemškonacij^Mna —Xi~* v štaj. dež. zboru in — učiteljske plače. Dogodki na mariborskem nemškem učiteljskem shodu so našo de- :?e!nc7borsko večino h' '.....-? "M in — ujezili. Graška »Tgp.<* skuša sicer dokazati, da so krivi učiteljske mizerije edinole slovenski cbs4'uk-cijonisti; a poskus je izpadel precej k laverno — gospodje vedo prav dobro, da so imeli že pred obstrukcijo časa in prilike dovolj skleniti regulacijo učiteljskih plač — a tega niso storili, ker ne bi radi vzeli na se odi-ja zvišanja deželnih doklad. Obstrui-rajoči slovenski klerikalci ne bodo nikoli glasovali za zvišanje učiteljskih plač — tega z ozirom na fajmo-štre in svoje volilce ne morejo in ne smejo storiti. Izgovor s rT;ičnico z ctroško igrico in obdarovanjem revnih malčkov, za odrasle pa dne 8. t. m. ob 8. zvečer pri Rajsterjn Miklavžev večer z burko »Eno uro doktor« in Miklavževim nastopom. I. štajersko skladišče za hmelj v Žalen. Občni zbor bo v nedeljo, dne 10. decembra ob 4. popoldne v gostilni g. Fr. Robleka. v Žalcu. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se vrši njegov IT. izr. občni zbor v soboto, 9. t. m. ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih (Schonaugasse 17/I->, Slovanski gostje dobrodoški! Drobne novice. Celjski Sokol priredi v petek, dne 8. decembra v gabrskem Sokolskem domu Miklavžev večer z obdarovanjem otrok in prosto zabavo. Začetek ob 4, popoldne, vstopnina 40 v. — V k o u • k u r z je prišel Leopold Gangl. lastnik avto-garaže v Gradcu. Začasni oskrbnik konkurzne mase je dr. Fr Pesserl, odvetnik v Gradcu. — Iz Smarjete pri R. t. nam pišejo: Ponesrečil se je pri zlaganju tračnic železniški delavec Jože Repin. Tračnice so mu padle na noge in mu jih zmečkale. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. — IT m r 1 je v Bistrici pri Limbušu gostilničar in posestnik Avgust Peršon, star 48 let. — Iz Vitanja poročajo: 2. dee. je padla učenka slovenske sole Marija Haupt-man pri razvalini čez 35 m visoko skalno steno v glohoČino in se iako strašno potolkla, da je za 2 uri umrla, — Tatvine v Celju. V soboto ponoči je vdrl neznan uzmovič v pisarno lesne industrijske družbe v Zavodni in skušal vlomiti v blagajno, v kateri je bilo IT^O kron, pa se mu to ni posrečilo. Pisarno straži znana družba za zapiranje in straže-nje ponoči, a ni ničesar onazila. V ponedeljek so našli pri trgovcu Ko-lencn na Graški cesti skritega nekega možaka, ki je hotel tudi kaj odnesti. Dasi se je hudo branil, so ga vendar premagali in izročili policiji. Koroško. Sirov katehet. Katehet Sanocker v Beljaku je priznano jako sirov človek. Pred kratkim je udaril v soli med poukom dve učenki tako močno po licu in za ušesa, da sta prijokali obe deklici močno otekli domov. Si-rovež jih je pretepal baje samo zaradi tega, ker nista prinesli v šolo katekizma, katerega pa v šoli, kot povedo učenke, letos še niso rabile, in knjigo dosledno puščale doma, ker so se med uro za veronauk s katehtr-tom vedno le igrale skrival ca in druge igre ali so se pogovarjale vedno l*e druge stvari. Ponesrečeni turist. Kakor smo že poročali so pogrešali že od 30. nov. t. 1. stavca Wilchelma iz Celovca, ki j» odšel v Trbiž, in od tod neznano kam v gore. Wilchelma so r.a-šli sedaj v nekem jarku pod visoko pečino v bližini Rablja mrtvega Imel je težke poškodbe na glavi in po rokah. Wilchelnia so prepeljali v Rabelj in ga tam pokopali. Prijatelj nabiralnikov. V gostilni Petrua v Beljaku je ukradel neki neznanec nabiralnik ponemčevsine družbe »Siidmark«. Ko je nabiralnik izpraznil, ni bil zadovoljen s plenom, ker je bilo v nabiralniku le. nekaj čez 5 kron. Vzel je prazen nabiralnik in šel z njim v gostilno Tafer-ner. Tam je zamenjal prazni nabiralnik in odnesel drugega v kateTem je bilo okoli 23 kron. Če je to poskusil še v kaki drugi gostilni in s kakšnim uspehom, ae ni znano. Primorjho. Iz sodne službe. Adjunkt v tio-ški kaznilnici v Kopru Franc Urva-lek je imenovan za kontrolorja pri deželni kaznilnici v Zadru. Iz politične službe. Okrajni nad-zdravnik v Gradežu dr. Anton Liuš j< prestavljen k namestništvu v Tr^r. Konceptni praktikant pri namestništvu E. Holzer v Trstu pa je dodeljen okrajnemu glavarstvu \ Sežani. Iz poštne službe. Poštni upravitelj v Zagradu M. Vitori je šel po 401etnem službovanju v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan za postnega upravitelja Anton Petrie. Nezgode. 481etna kmetica Marija Sferen je padla včeraj na polju v okolici Trsta z voza in si zlomMa desno ključnico. Poškodba je nevarna, ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico. — Neznan voznik je povozil na cosii Sv. Marka s težkim tovornim vozom o51etnegn zasebnika Jakoba Požarja. Požarju je šlo kolo čez prsi in čez glavo. Poškodbe so .■Mijrtne. Samomor. Včeraj sta se zastrupila v Trstu 271etni narednik 97. pešpolka Alojzij Smrekar in 281etni rb-lavee Josip Ban. Pri Smrekar ju dobili, ko so ga prepeljali v Voja-e to bolnišnico tri poslovilna pisma na svoje sorodnike. Vzrok samo-^c-ra je neznan. Porotno sodišče v Trstu. Včeraj se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti kamnoseku Josipu Gabrovcu iz Bizovelj zaradi hudodelstva uboja. Obtoženec je sunil gostilničarja v Bizovlju Fran-ea Blazino z nožem v prsi, vsled cesar je Blarna čez teden umrl. Gabro-vee se zagovarja s silobranom m trdi, da ga je Blazina v prepira po igri napadel na gostilniškem dvori-šn s kamnom in da je on sunil Blazina z nožem le v skrajnem silob-anu. Dokazovanje je pokazalo, da je ta zagovor neresničen. Po končani igri ee je Gabrovec prijazno poslovil in Blazina ga je prijel v šali še za nos, nakar se je Gabrovec smejal. Nato pa je poklieal Gabrovec Blazina na dvorišče, kj^r ga je napadel z nožem in mu zadal smrtni sunek. Porotniki so potrdili uboj in Gabrovec je bil obsojen na 6 let težke, poostrene ječe Zagovornik obtoženca dr. Mandič ;je prijavil ničnostno pritožbo. Aretirali so v Trstu v laških krogih posebno dobro znanega posestnika in fotografa Justa Mionija. Aretacija se je izvršila na ukaz državnega pravdništva v Trstu z**r; «!i hudodelstva goljufije. Mioni je namreč ponaredil podpis nekega svojega sorodnika na različnih menicah :n provzročil s tem 16.000 K škod« Umor ali samomor v Reki. Na Reki so našli zastrupljeno v svojem stanovanju 251etno zasebnico iz Za-gabrija, Terezijo Gonhalter. Ta Je živela že skoro eno leto skupno s kuharjem Antonom Oparo, ki je na sumu, da je Gonhalterjevo bržkotne zaradi ljubosumnosti zastrupi i. Dnevne vesti. -f- Albanija in Italija sta še vedno os, okrog katere se suče vsa klerikalna politika. Vojna proti Italiji in okupacija Albanije, v ti dve vprašanji so se klerikalni poslanci tako zelo vglobili, da nimajo prav nobenega zmisla več za slovenske, četudi naj- vitalnejše interese. Sistematična germanizacija, ki jo sedaj izvajajo uradi po vseh slovenskih pokrajinah, gospodarsko zapostavljanje slovenskih dežela, stvari, ki naravnost režejo v meso slovenskemu narodu, za te se klerikalni poslanci nič ne brigajo, čeprav bi ravno sedaj imeli v proračunskem odseku priliko, da bi odločno in jasno spregovorili o krivicah, ki se gode slovenskemu narodu in jeziku na vseh poljih državne uprave. I seveda to je otročja in malenkostna politika, klerikalni poslanci pa delajo samo visoko politiko! Zato je dr. Korošec v proračunskem odseku govoril raje o Albaniji in Italiji ter zahteval zgradbo novih lojnih ladij in nabavo novega morilne-ga orožja, kakor da bi razpravljal o bedi, ki tišči slovenski narod ob tla, in o krivicah, ki se gode slovenskemu jeziku na vseh koncih in krajih. Naj vzame vrag ves slovenski narod, samo da se steperao z Italijo in da za-sedemo Albanijo, to je deviza pod dr. Susteršičevim vodstvom stoječe slovenske klerikalne delegacije na Dunaju. + Klerikalci in »Mestna hranilnica ljubljanska«. Najbogatejši in najbolj cvetoči denarni zavod na Slovenskem je nesporno »Mestna hranilnica ljubljanska«. Dobrih 20 let šele obstoji ta zavod in vendar že ima okroglo 42 milijonov hranilnih vlog, samo 7 milijonov manj, kakor »Kranjska šparkasa«, ki obstoji že skoraj 100 let. To dejstvo priča najbolj o lepem in uspešnem razvoju »Mestne hranilnice ljubljanske«. — Vsak pošten Slovenec je torej lahko ponosen na ta cvetoči slovenski zavod, ki bo še poznim rodovom živa priča o rodoljubju, smotrenosti in dalekovidnosti tistih mož, ki so ustanovili »Mestno hranilnico«. Takšnega zavoda bi moral biti vesel vsak Slovenec ne glede na politično njegovo prepričanje. Toda naši klerikalci so že zdavna izgubili vsako narodno čustvo, zato se tudi čisto nič ne čudimo, ako jim je tudi »Mestna hranilnica ljubljanska« trn v peti. In vemo zakaj! Hranilnica ima milijone in po teh milijonih se klerikalcem cede sline. Ker pa ima hranilnica taka pravila, da je izključeno, da bi kdo mogel pobasati te milijone, zato se sedaj klerikalci jeze nanjo in zato predlagajo v torkovem »Slovencu«, naj bi se njena pravila tako izpreme-nila, da bi zavod donašal kaj — »haška«. Kaj razumejo klerikalci pod besedo »hasek«. vemo vsi. Klerikalci bi pač radi imeli, da bi lahko milijone »Mestne hranilnice ljubljanske« tako pobasali, kakor so to napravili z — vseueiliŠkim zakladom. K sreči pa je poskrbljeno za to. da se to ne bo zgodilo in naj se tudi klerikalci postavljajo na glavo. »Mestna hranilnica ljubljanska« ostane takšna kakršna je bila, ker je to tako v interesu mestno občine, kakor tudi slovenske narodne stvari. Ko pa doseže njen rezervni zaklad ognjenih vlog, kar se zgori i v najbližji bodočnosti, potem se bo njen cisti dobiček lahko uporabljal v splošno koristne mestne, kulturne, narodne in človekoljubne svrhe in namene. Takrat bo »Mestna hranilnica ljubljanska« prava zakladnica, iz katere bo črpal podporo ves slovenski narod in ne samo ljubljansko mesto. Seveda klerikalni bog »Pobasaj« tudi takrat ne bo i mel pristopa v to zakladnico! -f- O s i nek o rab in o predobro plačanih uradnikih na mestnem magistratu govori »Slovenec«. Klerikalno glasilo bi bolje storilo, ako bi o tem poglavju molčalo, ker je silno neprevidno, ako sili kdo na solnce, ki ima pono masla na glavi. Kaj so sinekure in korita, bi pač najložje povedali pri deželnem odboru, kjer kar mrgoli raznih klerikalnih parazitov, ki ne delajo nič, a samo žro. Ali naj navedemo imenoma vse klerikalne koritarje pri deželnem odboru, ki samo bogu čas kradejo, sicer pa se rede in maste na stroške davkoplačevalcev? To bi bila dolga vrsta teh imen, saj je v deželnem dvorcu klerikalnih zajedencev sedaj že skoraj več kakor pravih uradnikov, da se je že resno bati, da bo število klerikalnih para-sitov tako naraslo, da bodo deželne doklade jedva zadostovale, da se nasitijo koritarji. Kar se tiče predobrih uradniških plač, smo mnenja, da je vsak delavec, torej tudi uradnik, vreden poštenega plačila za pošteno delo. Da pa so uradniki na magistratu prav tako dobri delavci, kakor oni pri deželnem odboru, to je čisto gotovo. Će torej sedaj klerikalci zahtevajo, naj se plače uradnikom na magistratu znižajo, bi morali ostati sebi dosledni ter reducirati plače gotovim uradnikom pri deželnem odboru. Tega seveda klerikalci ne bodo storili, ker bi bili s tem prizadeti v prvi vrsti njihovi koritarji. Zato, klerikalna gospoda, pometajte uajpreje pred svojim pragom! — O. v. Kaltenegger — kultura in Slovenci. Nekje na Gorenjskem, kamor pride vsako leto mnogo tujcev, imajo samonemško tujski knjigo. Na ovojni strani so čitati s k leče interesantne opazke, na katere se nanaša gorenji naslov, m katere poda jemo brez komentara. Na gorenjo opazko: »Prosi se napraviti slov. knjigo za tujce! se odgovarja dobesedno: »O. v. Kaltenegger er. labt sich zu bemerkem, ob Schreibcr Obi-gens seme Bemerkung als sehr fdr-deriioh fur Cultur und Fremoenver-kehr hal t.« Na to klasično - nemško opazko sledi spodaj od dr. Liitkeja (D. 0. A. V. Section Magdeb ,rg) podpisani stavek: »Etwas minder ge-schmackvolle Bemorkung!« — To je menda dovolj nemška sodba o ven Kaltenegger ju in njegovi objestnosti. -f- Umetnost v klerikalnem pojmovanju. Klerikalni listi kaj radi pišejo o umetnosti in prisvajajo si o umetniških vprašanjih naravnost absolutno sodbo, kakor da bi umetnost jedli z veliko žlico. Umetnost in vsa umetniška vprašanja je treba presojati zgolj z estetičnega stališča. Ker spada v umetnost tudi poezija, je jasno, da so tudi za oceno umetniške vrednosti poezije merodajna este-tična načela. Naši klerikalci so v tem oziru drugega mnenja. V včerajšnjem »Slovencu« namreč čitamo tale značilen aksijom za presojo umetniške vrednosti pesniških proizvodov: »Merilo za to, je - li kaka religiozna pes m i te v uspela ali ne, je, v koliko se približuje svojemu originalu, ali Svetemu pismu, ali aktom mu-čencev ali Fiorettom sv. Frančiška, ali kateremukoli viru prve vrste.« — Pa naj še kdo reče, da niso klerikalne umetniške ocene absolutno veljavne! Umetnost, ki se ne strinja in njema »s svetim pismom ali z akti m učencev ali s Fioretti sv. Frančiška,« je od muh. Tako je in nič drugače! Pika. t -h Uradno zavlačevanje. Iz Radovljice se nam piše: Že v zgodnji letošnji spomladi odredil je deželni šolski svet v Ljubljani presaditev lepe nežne cvetke pris nega klerikalnega duha na šolsk ' radovljiško. Ker pa dotična cvetka ni bila naročena, se je proti tej pošiljatvi protestiralo te** obe j v1 žila pritožba na naučno m:- o. Kak~» daleč mora biti na Dunaj in nazaj, dokazuje pač to, da imamo od istega časa že pol leta za seboj, o dotični rešitvi pa še ni duha ne sluha. Sicer si o tem radovljiško prebivalstvo ne beli glave, kajti ugan" - ni tako težka, marveč leži na dlani. Žie. pred mesecem dni pojavil se je predhodnik dotične razsodbe v podobi zahtev raj se imenovani protest prekliče« toda poklicani faktorji so vztrajali odločno na svojem stališču, kajti s preklicem bila bi z enim udarcem uničena tudi vsebina r^rsodbe, katera brezdvombeno ne govori v prilog vladajočim krogom provincije. Vprašanje nastane: Kaj misli deželni šolski svet, da prikriva dotično razsodbo? Morda čaka ugodnejše razmere? Radovljiška javnost je edina v tem ter zahteva, da naj deželni šolski svet po svojih podrejenih faktorjih, v zadevi stoječo ministrsko razsodbo nemudoma dostavi na mesto, odkoder je prit^zbn jzsjlal Tako zahteva red in predpisi! -j- Poglavje o težki roki. Iz So-re; Volitve odbora za našo novoustanovljeno občino bodo dne 11. decembra. Te volitve so za nas dvakrat zanimive, zapomni naj si jih pa tudi g. fajmošter. Ko je prišel Finžgar v našo faro, je imel za vse kar najbolj priliznjene besede in, da bi mu verjeli, je zatrjeval za žive in mrtve, da se ne bo vmešaval v volitve, da se ne briga, ali je voljen Peter, ali Pavel. Z rejo bikov in krav se je kotel izkazovati prav ponižnega, skrbnega, domačega. Ker pa je vedel, da je velika večina župljanov za prejšnjega, po krivici odstranjenega gosp. župnika, nas je hvalil tudi za to, češ, »če pridem jaz v enake potrebe, se bodete tudi zame tako potegnili«. Svojo strupenost je znal tako prekanjeno zakrivati, da so mu mnogi lahkover-neži zaupali. V tem pa se je začel razkrivati in preteklo pomlad nam je že kazal svojo »težko roko«, s katero bi zamašil usta in zavezal jezik nasprotnikom. To »težko roko« fajmoštrovo čutimo sedaj pred občinskimi volitvami, ko dviga samovoljno na od-borniške sedeže svoje privržence, odmetava pa samostojne može in največje davkoplačevalce. Ta predrznost! Pomislite si! Fajmošter nas je klasificiral. Prvo premijo je podelil Pustotniku, ki bo županoval s Finž-garjevo »težko roko«. Apostolske sedeže ima nadalje pripravljene v prvi vrsti za bivše farovške hlapce, posebno za take, ki so vajeni farovških kuharic. Seveda ima Finžgar podrep-nih privržencev premalo, zato je moral ponuditi odborniške stole tudi nekaterim možem naše stranke, ki pa se mu naprej zahvalijo za vsako njegovo hinavsko usiljevanje. Fajmošter je ponudil porogljivo poštenjaku Drnovšku »župansko čast« in da bi nas žalil še občutneje, nam je očital rdeče nosove . . . Kar je preveo, je preveo! G. fajmošter, primite sebe za nos in pa bohinjsko Anko, Marto, ter sedanjo kuharico Anico, nase nosove pa pustite v miru! Povemo vam * enkrat za vselej, da ste se nam priskutili s svojim ravnanjem tako, da ponavljamo dannadan v svoji molitvi, kadar mislimo na vas: »Temveč reši nas hudega!« Amen. — Samostojni volilci, volite samostojne može v odbor, fajmoštru pa prepustite skrb za cerkev, pa tudi za krave in bike, za kar se čuti poklicanega! 4- Nekoliko utehe je klerikalcem pri mnogih porazih pri novih občinskih volitvah, da so zmagali v Žireh in v Spodnji Idriji v idrijski okolici. V Spodnji Idriji se o kaki klerikalni zmagi nad naprednjaki ne more govoriti, ker se narodno - napredna stranka občinskih volitev v tej občini sploh ni udeležila. Zmagali so torej klerikalci brez boja. Kako močni pa so, spričuje dejstvo, da so sprejeli v svojo kandidatno listo tudi može z odkritim naprednim mišljenjem in ti so dobili največ glasov. V tretjem razredu pa je le prav malo manjkalo, da niso nasproti socijalnim demokratom propadli. Sicer pa je bila spodnjeidrijska občina od nekdaj strogo klerikalna. V Žireh pa so klerikalci zmagali le z največjim naporom in agitacijo, kakršne še ni videla Žirovska dolina. A navzlic klerikalni agilnosti bi bili klerikalci poraženi, da so naprednjaki delali vsaj teden dni tako, kakor zadnja dva dneva pred volitvijo. Kako lahkomiselno so se podali žirovski naprednjaki v volilno borbo, naj omenjamo to, da je občinski tajnik brez vednosti naprednega župana prepisal klerikalcem volilni imenik, dočim naprednjaki niso imeli prepisa volilnega imenika v rokah. In vendar je volilni imenik prva podlaga vsaki agitaciji. Iz zaspanosti je žirovske naprednjake vzbudil šele sirov Vrhov-Čev pamflet v »Domoljubu« in Ribnika rjev shod tri dni pred volitvijo. In nasprotno, kako intenzivno agitacijo so razvili klerikalci. Imeli so šest plačanih agitatorjev delj časa pred volitvami, kaplan Vrhove je bil noč in dan na delu in že tudi prejel lepo plačilo — šentpetrsko faro v Ljubljani. Klerikalci se niso strašili ne žrtev, ne truda in napora, samo da zavzamejo žirovsko občino na celi črti. Žal, da se jim je to ob nečuječ-nosti naprednjakov posrečilo. Ali bo klerikalni uspeh izpametoval žirovske naprednjake. Volitve so jasno pokazale, da je v Žirovski dolini dovolj naprednega življa, ki ga je treba samo organizirati in združiti, pa se klerikalci ne bodo dolgo veselili tre-notno pridobljenega uspeha. Seveda kake neslane pesmico naj ostanejo daleč stran od takega dela. ki mora biti resno in smotreno. In potem ne čakati na pomoč od zunaj, ko je domačih moči dovolj na razpolago. + Hafner redivivus. Kakor vse stvari kažejo, je imel notar Hafner le zopet mnogo interesa na tem, kako izpadejo občinske volitve v Kostanjevici. Eden izmed njegovih »zaupnikov« je izdal, da je dobil za agitacijo v korist klerikalni stranki 20 K, ki mu jih je poslal Hafner. Možakarju se zdi ta nagrada premajhna in zahteva sedaj več, veliko več. -f- Poštenjak Keržišcnik je postal župan po Hafnerjevi intervenciji pri dr. Lampetu. S tem je odpravljen za jako nevarno uslugo pri celjskem okrožnem sodišču. Po volitvah pa je prišel še čevljar Jordan iz Avguštin in zahteva denar za agitacijo, če ne . . . — Radovedni smo, je - li moral notar Hafner seči ▼ žep tudi za klerikalne štampilije in tiskovine, kajti novi župan se hvali, da je veliko denarja iz Ljubljane. -J- Propalost kaplana Kopitarja. Kaplan Kopitar v Leskovcu je v krški sodniji že dobro znan, pa slabo zapisan. Ni nič čudnega, če g-a prime časih roka pravice, ko pa uganja take reči, da ljudje, po leskovški fari že splošno govorijo o prismojenem kaplanu, kadar in kjer je Kopitar v mislili. Ali ta kaplan je tudi hudoben, in kadar bi rad svoje politične nasprotnike pred ljudstvom očrnil, mu je tudi sleparstvo dobro sredstvo. Zdaj bodo kmalu v Krškem občinske volitve. Ker je dr. Rostohar v tem okraju doma in je kot domačin, ki s svojim ljudstvom čuti, med domačim prebivalstvom jako priljubljen, je seveda kaplanu Kopitarju zelo na poti, posebno, ker mu je za bližajočo se volitve temeljito zmešal štrene. Vendar pa se je kaplan v svojem sovraštvu do dr. Rostoharja tako spozabil, da je zakrivil pravo sleparstvo nad ubogim dolenjskim ljudstvom. Sklical je shod v neki vasi, kjer so dali kmetje pooblastila že na razpolaganje dr. Rostoharju, in tam nagovarjal ljudi, češ, naj pooblastila prekliče jo, ker so se zapisali neverni-ku. Da je dr. Rostohar res nevernik, so baje pozna po tem, ker se je dal prekrstiti iz Mihaela na Mihajlo. Take sleparije nad neukim ljudstvom more zagrešiti le človek, kakor je kaplan Kopitar, ki je v svojem počenjanju doslej dokazal — da mu manjka vsega tega, kar je za duhovnika potrebno, to je: prave vere in resnične pobožnosti. + Prf občinskih volitvah v Zagorju ob Savi dne 3. decembra zma- gala je narodno-napredna stranka v; I. in IL razredu vkljub silni agitaciji in terorizmu klerikalcev in socijalnih demokratov ter so bili izvoljeni za odbornike v I. razredu gg.: Tomo Koprive s 43 glasovi, Janko Levstik s 43, Dragotkn Korbar s 43, Ferdo Poljšak s 43. Josip Zimerman z 41, Al. Wake s 40, F. Weinberger z 39 in Ivan Bajcar z 39 glasovi. Namestniki so gg.: Lavoslav Jerin, Anton Cajnko, Matej Kovač in Lovro Turk. V II. razredu so izvoljeni za odbornike gg.: Martin Bukove s 65 glasovi, Fran Kozjak s 65, Fran Cebin s 64, Karel Flisek s 63, Slavoj Blažič s 63, Albert Ucesanek z 62, Peter Pogreje z 62 in Anton Blaznik z 62 glasovi. Namestniki so gg.: Jakob Ber-var in Ivan Drnovšek iz Zagorja, Jože Lukan in Ivan Drnovšek iz Toplic. V III. razredu so zmagali socijalni demokratje, kateri so dobili 325 de 340 glasov, napredni števni kandidati so dobili brez vsake najmanjše agitacije 190 do 197 glasov. Značilno pri teh volitvah je bilo to, da so svobodomiselni socijalni demokrati podpirali klerikalce v I. in II. razredu ter take hoteli pomagati klerikalcem do zmage, kar so pa napredni volilci temeljito preprečili za kar jim gre vsa čast. -f- Uradnikom južne železnice na znanje. Na nesramne, vsak narodni čut žaleče letake ljubljanske skupine »Sudbahnerverbanda«, tičoče se volitev v personalno komisijo južne železnice in »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«, so dali zavedni slovenski želez, uradniki V Ljubljani najboljši odgovor na ta način, da so odložili svoja odborniška mesta pri ljubljanski skupini in izstopili iz »Sudbahnerverbanda«. Od borniška mesta so odložili gg.: Potočnik Fran, revident; Osterman Fr., rev. (blagajnik), Kneisel Andrej, revident; Planinšek Fran, pristav (podpredsednik) in Keršmanc Andrej, pristav. — V odboru so še ostali: Petek Ivan, višji revident; Borštnar Fran, pristav; Mandeljc Karel, pristav in Počkar Lovro, pristav. Ker je izstopilo nad polovica gg. odbornikov — 5 —, opozarjamo preti sednika gosp. Manfreda, da je njegov odbor in ljubljanska skupina »Sudbahnerverbanda« mirno v Gospod« zaspala! R. I. P. — A n t i k or i -t a r. -r C. kr. poštne ravnateljstvo v Trstu opozarjamo, da se je nanajaln ali se še nahaja — v uradnem prostoru na pošti v Beli peči reklama za nemški Šulferajn. Javno je izobešen šulferajnski hrast s slikami lOUteiih nemških sol - ponemčevalnie. In ta posta je namenjena todi za slovenske Katera no, m slov. delavce v tovarni; ta pošta je na Kranjskem. Interesantno je pa še to, rja je uočtariea na tej germanski pošti Veste? z inenor« samo po zaslugi poslanca Pogačnika in milosti pošte ter sodišča na svojem mestu. Zato naj to notiev tud^ vzam^ na znanje g. posl. Pogačnik m župnik Krajec, ki sta se potegovala zn te svojo prištašinjo. Zahtevamo pre iskave in remedure! -f- Obravnava na tožbo gerenta Oražma v Mostah proti g-ostilničarju Cernetu se vrši v soboto, dne 9- decembra ob 3. popoldne pred tukaj snjim okrajnim sodiščem. Oražem toži Cerneta, ker se je le - ta baje izrazil, da pri bodočih občinskih volitvah Oražma ne bo volil, ker se boji. da bi lahkomiselno ne zapravljal občinskega denarja. Toženee bo nastopil dokaz resnice, to se pravi, doka* za to, da je bilo dosedanje občinske gospodarstvo pod županom in geren tom Oražmom tako, da je bil Čeme upravičen, izreči tako bojazen. Ob ravnava bo vsekakor vrlo zanimiva, ker se bo pri njej obširno in natanč no razpravljalo o občinskem gospo darstvu v Mostah. -f- Imenovanje. Višji gozdarski svetnik Viljem Putick v Ljubljani je imenovan za višjega agrara«.^* nadzornika pri agrarnih opereeijab — Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani razpisuje svoje običajne 4 jubilejske ustanove po 20 K za onemogle društvene člane in njih vdove. Prošnje je vložiti do 10. t. m. na društvenega predsednika g. A. G juda. Kongresni trg št. 6. Odlikovanje. V »Sk>v. Narodu z dne 30. novembra je bilo objavljeno, da je bil odlikovan g. M. Ambro-žič iz Gornjega Suhorja; to je pa bila pomota; odlikovan je bil g. M. Ambrožič iz Nove Sušice. Iz Novega mesta se nam piše: Tik novega železnega mostu, ki spaja Novo mesto z Kandijo, stoji v Novem mestu hiša št. 79. Ta je prešla povodom zgradbe novega mostu iz posesti Jenknerjevih dedičev, v last c. kr. erarja. Nekaj časa je bila ta hiša za stanovanje c. kr. cestarja. Ker je pa bila že kaj slaba in za življenje nevarna, je zgradil erar na drugem koncu mostu v Kandiji nove cestarsko hišo. V to se je že preseli! cestar že pred več leti in od tedaj je hiša št. 79 v mestu prazna in popolnoma zapuščena. Hiša nima več niti oken in stara šintdljnasta streha je občudovati in njih delo priznavati. V imenu vseh objektivnih Nemcev more izjaviti, da ti občudujejo postopanje dr. Lorkoviča in obsojajo zločin, ki se je zgodil nad njim. Hrvaško - srbski narod, dokler ima take može v svoji sredi, lahko mirno gleda v bodočnost, treba mu je edino le dela. — 2e med govorom dr. Redli-cha so se slišali klici: »Dr. Lorko-vič!« Ko je dr. Redlich končal svoja izvajanja, je stopil dr. L o r k o v i č sam na tribuno ter izjavil, da noče govoriti o svoji zadevi, ker bi to imelo preveč subjektivno barvo, obiju-buje pa, da bo tudi nadalje vztrajal, vzpodbuden po izrazih tako gorko simpatije, in deloval brez ozira na to, kar se je zgodilo. V imenu Slovencev je govoril nato dr. Ry bar, ki se je začetkom svojega govora zahvalil dr. Redlichu, ki kot pravičen Nemec razume stremljenja Jugoslovanov. Protestira proti temu, da se označuje kritika razmer na Hrva. škem od gotove strani kot vmešavanje v zadeve druge države. Kadar Avstrija Hrvate in Srbe potrebuje, pripusti mirno, da se vmešavajo in tudi naša državna polovica daje celo naše vojaštvo na razpolago, da s svojimi bajoneti in puškami pomagajo pri volitvah. Justitia fundamentum regnorum je sicer lepa maksima, toda taka pravica, kakršna se je delila dr. Laginji, je slab temelj države. Te besede naj 6ežejo do ušes najme-rodajnejšim faktorjem, da spoznajo razmere na Hrvaškem in uvidijo, da tako ne gre naprej. Živahno pozdravljen je govoril nato prof dr. M a s a-r y k ter izvajal, da je ves kulturni svet že spoznal nasilstva ogrske oligarhije in gentrv. Boj Hrvatov mora pripeljati končno do zmage, zato kliče mladini, da naj vztraja v delu in trudu, ker le v tem je rešitev. Končno je predlagal resolucijo, v kateri obsoja shod politična nasilja na Hrvašem ter izraža upanje, da bo zmagala hrvaška stvar. Med petjem »Liepe naše domovine« se je shod končal ob polu 12. ponoči. Izmed odličnih udeležencev je omeniti tudi ravnatelja Hribarja, demonstrativno pa se shoda niso udeležili jugoslovanski klerikalci, med njimi tudi hrvaški pravaši, katerim je pravaška oksekutiva v Zagrebu napovedala, da so se uklonili zahtevam hrvaške vlade. Klerikalna stranka pa je pritisnila tudi na sklicatelje, poslance La-ginjo, Spinčiča in Mandiča, ter jim prepovedala udeležiti se shoda. Spin-čic se tej prepovedi ni udal pač pa sta se pokorila poslanca Laginja in Mandič. Ponoldne je tudi dr. Korošec pravil nemškim časnikarjem, da so bili podpisi omenjenih treh poslancev samo izvabljeni in da onega povabila na shod v resnici niso hoteli podpisati. Slovenski klerikalci so tedaj tudi pri tem delovali v pravem katoliškem smislu in po bano-vem naročilu. Odsek za zavarovanje mornarjev in ribičev. Dunaj, T. decembra. Odsek za zavarovanje mornarjev in ribičev je imel danes dopoldne sejo. Kakor smo poročali, so Italijani v veerajšni seji nastopili proti Rvbaru in socijalno-demokratičnemu zastopniku, pa so propadli. Včerajšnja seja ni bila sklepčna, zato so se vršile danes zopet volitve, pri katerih je bil izvoljen dr. Rvhar z 0 proti 6 in demonstrativno kot italijanski zastopnik poslanec socijalni demokrat Pitoni, z 9 proti 8 glasovi. Proračunski provizorij. — Conrad. Dunaj, 7. decembra. Zbornica je pričela z drugim branjem proračunskega provizorija. Prvi je govoril ministrski predsednik Stiirgkh, ki je zavračal interpelacijo poslanca dr. Adlerja glede demisije šefa generalnega štaba Conrada kot parlamenta-rično nedopustno, ki žali v enaki meri monarhična, kakor dinastična čuvstva. Izjavil je, da bo morda glede demisije še podrobneje govoril. K razpravi sta govorila nato kot prva dva govornika poslanca Hubsch-mann in Vrstovšek._ Ustavni odsek. Dunaj, 7. decembra. Ustani odsek je danes razdelil referate. Referat o društvenem pravu je dobil poslanec Pernerstorfer. štedionice na Jelačičevem trgu na Sušaku. Snoči je šel že ob 10. spat, zaprl okna in zaklenil sobna vrata. Poleg Japljeve sobe je stanoval Ivan Bezjak. Tega je okrog polnoči vzbudil močan dim, ki je prihajal v njegovo sobo. Vstal je in odšel iz sobe v hodnik, ki je bil tudi poln dima. Tu se je prepričal, da prihaja dim iz Japljeve sobe. Hitro je prebudil hišne stanovalce, s katerimi je vdrl v Jap-ljevo sobo. Soba je bila polna najgo-stejšega dima. Ko so prinesli luč, so zazrl 6trašen prizor. Fran Japelj je visel na klinu na oknu obešen, pod njim pa je gorela ognjena grmada. Kakor se je dognalo, je Japelj polomil lesen stol, ga razsekal v trske ter jih zažgai tik ob oknu. Na ogenj je nato še položil posteljno slamnico. Ko je bila tako grmada gotova, se je nad njo ob oknu obesil. Japljevo telo je do polovice zgorelo v ognju. Vzrok samomora ni znan. Najbrže se j* mladeniču omračil um. Atentati In boji v Štipu. Solun, 7. dcembra. K dogodku v rUipu poročajo, da so takoj, ko je zgorela mošeja, mohamedanci napadli Bolgare, ubili 14 Bolgarov, smrtno ranili 32 in težko ranili 125. Boj se je vršil pol ure. Vojaštvo se je zaman trudilo napraviti mir. Kmalu nato je eksplodirala v neki trgovini druga bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Morski svetilnik se podrl. Budimpešta, 7. decembra. Iz Soluna brzojavljajo, da se je tam morski svetilnik podrl. Grki v Makedoniji. Atene, 7. decembra. Uradno se poroča, da je bilo v zadnjem času v Makedoniji umorjenih mnogo Grkov od turških vojakov. Kreta hoče pod Grško. Atene, 7. decembra. Poslanci z otoka Krete hočejo nasiloma priti v grški parlament in izsiliti svoje članstvo v grški zbornici. Baje nameravajo 6 1000 oboroženimi možmi priti v Atene in vdreti v parlament oe treba s silo. Rusko - prezijska afera. Carigrad, 7. decembra. Porta je baje v posebni noti protestirala proti nastopu Rusije proti Perziji, ker ta nastop ogroža integriteto perzijske države in razburja mohamedance. Teheran, 7. decembra. Od perzijske strani se proglaša oboroženi odpor proti Rusiji. Dardanele. Pariz, 7. decembra. Listi poročajo, da bo imel tu ruski zunanji minister S a so ii o v konference z ruskimi poslaniki na francoskem in londonskem dvoru, v katerih pride na vrsto vprašanje Dardanel. Zaradi Stolvpina. Petrograd, 7. decembra. V dum! se je vršila zelo burna razprava o umoru Stoljrpina. Tekom razprave je bilo pet poslancev izključenih in je bila seja dvakrat prekinjena. Žrtve ciklona. London, 7. decembra. V Karaib-skem morju je divjal včeraj ciklon. Do sedaj pogrešajo tri parnike in slutijo da so se ti parniki, ki so imeli 500 potnikov, potopili. Revolucija na Kitajskem. London, 7. decembra. Revolucijo-narji prodirajo proti Pekingu. Cesarica mati je sprejela demisijo regenta. Revolucija v Mehiki. New York, 7. decembra. V Mehiki je zopet izbruhnila revolucija. Hmelj. Noriuiberg, 7. decembra. 12'». 200. Neizpremenjeno, mirno, želu trdno 290, 340. Naprednjak!, spominjajte se prt vsaki priliki »Narodnega sklada" in nabirajte prispevke zanj! na več mestih pregnita- Stropi sob ao tudi že kar vsi gnili ter podani, z drogi podprti. Na vsakega v NWo mesto d oš le ga tujca naredi ta podrtija skrajno neugoden vtisk. Zato bi bilo pač že nujno, da slavni c. kr. erar. aH popravi, ali pa popolnoma odstrani te škandalozne podrtije. Samomor v tnjini. Klarič Josip, posestnik ua Drežniku občine Banja-loka. krošnjaril je kakor že več le*, tudi to jesen v Zatcu na Češkem Dne 26. m. m. se je odpeljal z brzo-vlakom proti Budjejovieam in izstopil ob eni čez polnoč v Horaždjevi-eah. Tu so ga videli tekati okrog kolodvora, sumljivo razburjenega. Oddal je tudi nekaj dopisnic, eno na brata Ostermana v Žateu s prošnjo naj skrbi ta za njegove sirote, drugo na dom. v koji se obupno poslavlja od žene, ot ročice v in sorodnikov s pripombo: »Domov grem, domov nikdar več ne pridem! Z Bogom!« Čudno, da je imela ta razglednica Kočevskega mesta poštni pečat Grosuplje-Novo mesto. Proti 12. uri prišel je poštni vlak proti Horaždjevi-oam. Klarič se spusti v begu nasproti in se v leže na tir. Glavo mu je ski-ro popolnoma odtrgalo in zmečkalo, ostalo truplo je pa na stran odletelo. Po krošnjarskih bukvicah in drugih listih je bilo mogoče takoj dognati njegovo pristojnost. Samomor je bil brez dvombe izvršen v blaznosti. P> kojnik zapušča ženo s tremi otročiči. Tako se je izvršilo tu v dobrem pol letu kar troje samomorov, ki so bili nrej pri nas zelo redki slučaji. Ameriške vesti. Slovenec zbl aznel. Dne 2. novembra je zblaznel v Aliquippa, Pa., rojak Mihael K a 1 i č, doma iz Zagorskega vrha v fari Javor na Kranjskem. Dali so ga v blaznieo v Beaver. kjer se je obesil. — Rojakinja u m r -1 a. Dne 14. novembra je umrls v Little-Falls Neža S p a c a p a n, doma iz Rovt nad Logatcem. Sveži ju reki na trgu. Letošnje leto je res nenavadno in vseskozi izredno leto. Cndovita je tudi jesen, kajti še danes se najdejo zrele jagode, cvetoče vijolice in jablane ter ravnokar vzbrstelo popje. In včeraj, na Miklavževo, je prinesla na tukajšnji trg neko kmetica celo nekaj prav lepih svežih gob takozvanih ju rekov, ki so vzbudili občno pozor-oost občinstva. Dve gobi je prodala kmetica za 54 vinarjev. Da bi bile o tem času gobe, ne pomnijo ljudje. Nesreča v Grubarjevem preko- Ko so dane« zjutraj pri odcepu I navadna šala, ju je izpustil. Zidarsko orodje ukradel. Predvčerajšnjem je nek zidar iz Kašlj«* skradel pri zgradbi hiše na Tržaški westi svojemu polirjn zidarsko orodje, vsled česar je bil aretovan in ko jso mu orodje odvzel* i rs ga legitin.o-vali, je bil zopet izpuščen na prosto. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 60 Hrvatov. Izgubil je trgovec gosp. Ivan Kranjc 500 škatijic Ciril in Metodovih vžigalic. — Gdč. Frančiška Linhartova jc izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Učenka Greti Zirnsteinova je izgubila bel kožu-fcast ovratnik. — Posestnik Jeruej Lavrič je izgubil rdečo konjsko odejo in črno žensko suknjo. Koncert. »Slovenska Filharmonija« priredi jutri, na praznik Mari- jinega spočetja, pod vodstvom g. kapelnika Vaelava Talicha ljudski koncert v veliki Unionovi dvorani, pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 ▼. Razne stvori. * Šolske razmere na Hrvatskem Na Hrvatskem je 390.117 šoloobveznih otrok, toda v Šolo jih hodi samo 212.674, 177.444 jih torej sploh ne hodi v šolo. * Amerikanci proti nemščini. Mestni svet v Novem Jorku je črtal iz proračuna 151.003 dolarje, ki so bili določeni za pouk nemščine v ljudskih Šolah. * Konfisciranje orožja v Bosni. Vlada je naročila bosanskemu orož-ništvu, naj konfiscira vse orožje, ki je najde pri ljudstvu na deželi. Pravijo, da je to v zvezi z vojaškimi iz-preraembami na južni avstrijski meji. * Eksplozija parnega kotla. V okolici Rige se je razpočil v tovarni za klobase in konzerve parni kotel. Strojnik in kurjač sta obležala na mostu mrtva, 6 oseb pa je težko ranjenih. * Avstrijske mitreljeze. Grška vojaška komisija pod predsedstvom francoskega polkovnika Lepidie je vročila grški vladi poročilo o uspehih mednarodnega poskusnega streljanja z mitreljezami. Komisija se je soglasno izrekla za naroči te v mitre-ljez iz avstrijske orožne tovarne v Stevru. * Sekta davileev. V Sara tovu so odkrili čudno sekto davileev. V fej sekti, ne sme živeti nobeden, ki hoče izveličati svojo dušo. delj kakor 60 let. Vsakega člana te sekte, ki ,ie dosegel to starost zadavijo ali pa zadnše med petjem psalmov. Policija je odkrila, da so nekateri starejši ljudje nenadoma izginili in prišla tako sekti na sled. V njih molilni-ei so našli podzemeljski hodnik, v katerem so fanatiki pokopavali svoje žrtve. * Zrakoplovstvo. Oba letalea Kaspar in Cihak sta se dvignila včeraj malo pred polu 11. dopoldne pri Melniku ter se malo po 11. spustila na dirkališču pri Pragi na tla. — V bi ižini Sileva na Francoskem se je ponesrečil včeraj letalni stroj, v katerem je bil aviatik Robert Oxlev z nemškim pasaž i r jem Weissom. Letalni stroj se je popolnoma razbil Oxley je bil na mestu mrtev, pa to-di Weiss ne bo okreval. fr C. in kr. državne srečke po 4 krone. Te srečke izkazujejo tako mnogo upanja na dobitke, da se že sedaj lahko govori o možnosti, da se do dne vlečenja, 14. decembra, popolnoma razprodajo. Vsakomur je torej »Jana prilika, da igra na 14.885 dobitkov v skupnem zuesku skoraj pol milijona kron, glavni dobitek sam pa 20.000 kron v gotovini. Tudi vsi drugi dobitki se izplačajo v gotovini. * Hram za 10.000 zvoncev. Nedavno je neki Indijanec iz Hondurasa sporočil ameriškemu arheologu Blaekistonu, da je odkril bakreni rudnik v bližini nekdanjega grada Naeo. Blaekiston je takoj odšel tja ter se prepričal, da ni bakreni rudnik, temveč da so ostanki starega hr^ma, ki jr bil znan pod imenom »Hram za 10.000 zvoncev«. Pri izkopavanji: so v resnici našli veliko množino najrazličnejših zvoncev. Vsi ti zvonci so napravljeni iz bakra in vsak ima drugo obliko iu drugačen glas. Zvonci predstavljajo človeške in živalske glave. Vsi zvonci so zelo lepo vliti, nekateri tudi kovani. Najmanjši zvonci niso večji nego naprstniki. * Provfzijski škandal. Budimpeštanski finančni svet ima zopet svoj škandal. Za odstopom dosedanjega vsemogočnega prezidenta budimpeštanske tramvajske družbe, Henrika pl. Jeli neka, se skrivajo zelo interesantni povodi. Kakor znano, je Jeli-nek pred kratkim odložil generalno ravnateljstvo cestne železnice, katero je nato prevzel državni poslanec Sandor. Pri pregledu knjig: je ta sedaj našel, da ti je nakazal pred leti Jelinek za svoj trud za ustanovitev podružnice, >Budim poštanske vici-nalne delniške drožbe«, brez vednosti ravnateljstva provizijo dveh milijonov kron. Sandor je zahteval, da Jelinek vrne to vsoto, česar pa Jelinek ni hotel storiti, nakar mu je Sandor zagrozil s sodnijo. Šele sedaj se je Jelinek odločil vrniti ona '2 milijona, obenem pa je moral odložiti svoje mesto kot predsednik in se od povedati odpravnini. * Čudovita operacija. Ameriški listi poročajo: V bolnišnici Mctodi-stov v Filadelfiji j*e izvršil dr. Ham-mond operacijo, kakršna se je prej samo enkrat izvršila. Nadomestil je namreč bolne ledvice z zdr^vini. Tako operacijo je pred tem izvršil dr. AlexLs Carell v New Yorkn, ki je dal bolniku namesto njegovih ledvic ledvice ravnokar zaklanega psa. Dr. Ham m on d je pa vzel v to svrho človeške ledvice. Dan pred onseraci-jo je namreč avtomobil povozil nekega moža, ki je par ur na to umrl. Z dovoljenjem sorodnikov ponesreče- nega in oblasti je dr. Hammond iz- rezal ponesrečencu še gorke ledvice, katere je potem dal bolniku namesto njegovih, ki so bile tuberkulozae. Operacija se je baje popolnoma posrečila. * Najvišja železnica sveta je centralna železnica v Peru, ki doseže vi-sočino 4760 metrov nad morsko gladino. Železnica gre skozi 57 predorov, kakor tudi čez veliko število mostov. Najvišja postaja te železnice je Tielio, ki je najvišje ležeča železniška postaja sveta; leži 4700 m nad morsko gladino. * Najpriljubljenejša božična darila so ona, katera povzdignejo udobnost stanovanje. Novi, bogato ilu-strovani album za notranjo dekoracijo firme, zaloge preprog in pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj Dunaj I. Bau-ernmarkt 10—14 vsebuje teh v ogromni izbiri. Pošlje se sklice vaje na naš list gratis in franko. Kmeflio pisarna narodno-nnpredne stranke. Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalen za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključeni pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj naređenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narndno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10- Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Telefonska m brzojavna porotna. Prezidava ljubljanskega kolodvora. Dunaj, 7. decembra. V današnji seji železniškega sveta je stavil ravnatelj Ivan Hribar predlog, da naj železniško ministrstvo poskrbi, da izpopolni prezida in prestavi Južna železnica ljubljanski kolodvor« Zastopnik Južne železnice je nato izjavil, da se bodo začele že spomladi 1912. graditi na južnem delu kolodvora tirnice in da bo začela Južna železnica postavljati leta 1913 otočne perone ter preridala kolodvor tako, da ho popolnoma zadostoval osebnemu prometu. Do konca leta 1913 bo vsa prezidava že končana. Z ozirom na te decidirane izjave zastopnika Južne železnice je ravnatelj Hribar odtegnil svoj predlog. Obsodba dr. Lorkoviča. — Protestni shod na Dunaja. — Pravičen Nemec. — Justitia fundamentum regnorum. Dunaj, 7. decembra. Ob kolosalni udeležbi se je vršil snoči v hotelu »zur Post« hrvaško - srbski protestni shod proti političnim nasilstvom na Hrvaškem, katerega so se udeležili številni slovanski državni poslanci, med njimi dr. Kramar, prof. dr. Masarvk, Zdarski, izmed Slovencev dr. Ravnihar, dr. Ryba? in dr. Gregorin, nadalje poslanci Klofač in vsi hrvaški in srbski poslanci razen klerikalnih pravašev. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Smodlaka. Živahno aklamiran je govoril poslanec dr. Popovi č o politični situaciji na Hrvaškem iu v jedrnatih besedah orisal obsodbo dr. Lorkoviča. Ko je podal dr. Popovič sliko o dr. Lorkovičevein procesu, je bil mestoma prerušen od ogorčenih medklicov. Živahno aklamiran je nato govoril dr. Kramar, ki je izjavljal, da imajo avstrijski politiki popolno pravico pečati se z razmerami, ki vladajo na Hrvaškem, ker te razmere ne ogrožajo samo bodočnosti hrvaško - srbskega naroda, marveč tudi bodočnost cele monarhije. Če bo država še naprej zatirala Jugoslovane in vzbnjala med njimi nezadovoljnost, ni upati, da hi država kdaj mogla doseči cilj, ki si r* je postavi laa. Zločin na eeli avstro - ogrski državi je, kar se je zgodilo z obsodbo dr. Lorkoviča. Predsednik Smodlaka je nato izvajal, da je vlada pripravila za volitve na Hrvaškem GO stotnij pehote in 6 eskadronov konjenice ter je hrvaška vlada v Zagrebu zagrozila dr. Popoviču, če bi govoril na Dunaju količkaj kritično, da dvigne tudi proti njemu obtožbo in da bo proti njemu postopala z največjo strogostjo. Oglasil se je nato k besedi nemški napredni poslanec dr. Redlich, ki je izvajal, da je na svojih političnih potovanjih prišel tudi v Zagreb, tam spoznal može hrvaško-srbske koalicije ter se učil te može Odsek za državne nastavljence. Dunaj, 7. decembra. Odsek za državne nastavljence je danes nadaljeval razpravo in sprejel 212 do 229 v obliki kakor jih je vlada predložila. <> 230. je odsek črtal. Ob avstrijski meji. Dunaj, 7. decembra. Italijanski poslanik na Dunaju odločno demen-tira vesti nekaterih listov, da bi bil italijanski kralj v zadnjih dneh in-spiciral italijansko vojaštvo ob avstrijski meji in se pri tem vozil po Gardskem jezeru. Grozen samomor Slovenca na Sušaku. Reka, 7. decembra. Tu je izvršil grozen samomor 201etni carinski stražnik Fran Japelj, doma s Kranjskega, Stanoval je v hiši I. hrvatske t Ivan in Marija Balmik naznanjata v svojem imenu in v imenu svojih otrok Vladimftrfa in Bogumile, da je Vsegamogočni poklical k sebi njih najmlajšo hčerko, ozir. sestrico 4100 Vidko v nežni dobi 2 V, leti. Pogreb male ljubljenke bo v soboto popoludne ob pol 3. uri iz mrtvašnice v Dravljah. Dravi je, 7. decembra 1911. talnječi •stali. Društveno naznanila. Narodna Čitalnica ▼ Ljubljani slavi 5. in 6. januarja 1912 svojo 50-letnico na slovesen način. Proslava obsega gledališko slavnoot, ki jo priredi ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča na čast Narodni Čitalnici. V soboto 6. januarja dop. ob 11. pa bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje vseh društev in depntacij, ki s i udeleže 501etnice Narodne Čitalnice v Ljubljani. Popoldne ob 4. napravi telovadno društvo Sokol v Ljubljani veliko telovadno produkcijo a zelo izbranim sporedom na čast udeležencem jubilejne slavnosti. Zvečer 6. januarja pa se prične ob pol 9. zvečer veliki čitalnični narodni ples v vseh prostorih ljubljanskega Narodnega doma. Na tem plesu, ki bo erici največjih in najlepših plesnih priredi, te v v Ljubljani, bo igral popolni orkester Slovenske Filharmonije prvič v Ljubljani poleg modernih operetnih valčkov one slavne valčke, ki so pri svetovni konkurenci lista »Die Woebe«, dosegli izmed 4000 predloženih kompozicij prva darila.Tako bo plesna godba pri čitalničnem plesu že sama obsebi koncert. Razumljiv*! je, da zanimanje za Citalnur.o prireditev ni samo v Ljubljani največje, ampak, da bo 5. in 6. januarja prišlo v Ljubljano mnogo deputacij in narodnega občinstva iz vseh slovenskih kronovin. Prosveta. Predavanje »Akademije^. V ponedeljek. 11. t. m. zvečer o»vori ^Akademija« vrsto svujih predavanj v »Mestnem domn< in sicer predava g. Ivan Cankar o Josipu Murnu-Aleksandrovu. Občinstvo, ki je vedno kazalo veliko zanimanje za prodavanja »Akademije«, tudi to pot ne bo zamudilo prilike, da dobi vpogW v življenje in čustvovanje pesnika Murna in obenem izkaže »Akademija« svoje simpatije. »Glasbena Matica« v Ljubljani. Prihodnji veliki koncert »Glasbene Matice« bo v soboto, dne 13. januarja 1912. Knjiže« — Koledar »Družbe sv. Cinia fn Metoda« za prestopno leto 1912 V Ljubljani 1911. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. — Ta koledar je obenem tudi vestni k naše šolske družbe. Poleg navadne koledarske vsebine, med katero je zla-ti omamiti slovanska krstna imena, obsega knjiga še obširno poročilo o stanju in delovanju »Družbe sv. Cirila in Metoda«, seznamek njeniih nodnr/nic ter te-lo spise: »t Go>,ia Marija Vilharjeva«? »Mariji Vilhar-ievi« (pesem). »Zenstvo v narodni f>brambi<, »Narodna ljubav« (pešam), »Zrnast rod«, »Beseda o iervah in veselicah«, »t Dr. Josip Vošnjak < (nekrolog), »Jezikovna meja na Goriškem*: in -Nova šola družbe sv. Cirila in Metoda na Goriškem* . Knjigo krasi več slik. Koledarju je i»ridejan lično izdelan zemljevid^ o iezikovni meji na Goriškem. — Koledar tr.olo pr?* • '%mo vsemu rodoljubnemu občinstvu ter izražamo nado, da ne bo nobene zares narodne slovenske hiše, kjer bi ne imeli koledarja »Družbe sv. Cirila in Metoda«. — »Goriška tiskarna A. Gabr-šček« v Gorici je izdala dve► novi knjigi in sicer: »Salonsko knjižnico« št. XIII. in »Svetovno knjižnico« Rt XI. »Salonska knjižnica« št. XXII vsebuje dve jako mični povesti in si-eer: »Darija« češki spisal Julij Ze-ver, in »Vest« rusko spisal A. P. Be-Ijev Mihajlov. — Knjiga obsega 380 strani in stane broširana 2 K 80 v, s poštnino 20 v več. — Cena vezani knjigi 3 K 80 v. — »Svetovna knjiž niča« št. XI. prinaša jako zaninrv roman francoskega pisatelja Fdgar-ia Monteila »Velika vas«. — Kdor či-x ta roman, se mu dozdeva, da m taki prizori odigravajo skoraj vsak •lan v na&i ožji domovini. — Knjiga obsega 380 strani in stane broširana 2 K 40 v, s poštnino vred 20 v več. — Cena vezani knjigi 3 K 40 v. — Rukopisv Zelenohorsk> a Kralodvorsky. Jich literarni reho-bilitace provedena starimi a novimi dukazv pravosti. Napisal M. Zun kovic. Cena 2 K. V Kroine-fiži 1911. Tiskem a nakladem Jin-dricha Slovaka v Kromefiži. — Knjigo je napisal naš slovenski rojak Martin Eunkovič, major v pokoju. V oceno vrednosti pisateljevih dokazov za pristnost Kraljedvorskib in Zelenogorskih rokopisov* se kot Slovenci rn nestrokovnjaki ne bomo opuščali, priznavamo pa, da je razprava pisana vseskozi zanimivo. Pripominjamo, da pobija Žunkovičc-va izvajanja Masarvkovo gladilo »Cas« kot diletantska in brezpomembna, dočim drugi češki listi javljajo, da so bili pravkar Kraljedvor-ski rokopisi na vseučiliščih v Pari- zu m Turinu kemično preiskani in da se je dognalo, da so glede starosti pristni. Ustnico nprovnlStoiL Vprašalcem s Dunaja iz Gradca, Ptuja in Mari bora, ki vprašujejo, kje se ▼ Ljubljani dobe razni predmeti, kakor kranjske klobase, zelje in drugo, naznanjamo, da ne moremo vsakemu posamezniku pisati celih litanij tvrdk. Če naši mesarji, zeljarji In prodajalci domačih izdelkov *e smatrajo potrebno in ser i rat i, ampak samo stokajo, da jim trgovine ne uspevajo, se mi ne čutimo poklicane na vsa mogoča pisma sporočati njihove naslove. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra s.edeče prispevke: I. Prispevki iz nabiralnikov. Podružnica Vič, i. 6. Bobenček 13 K 21 v. Oblak 3 K 40 v, Na pošti 2 K 50 v, Pirnat 1 K 60, Martin 2 K, Pri Ani 4 K 20, skupaj 26 K 91 v, hotel Austria, Slov. Bistrica, 10 K; gostilna Pri Klavnici, tu. 10 K 33 v, trafika Dolenc, tu, 2 K 60 v, moška podružnica Maribor, i. s. Narodni flora 21 K, Sparovic 16 K, Meden dve kroni, Vrtnik 2 K, Rapoc 1 K, skupaj 2 K, podružnica Lonjer, i. s. kon znmno društvo 1 K 40 v, Ferljuga 50 v, Zupan 58 v, Kljuder 52 v, sku-kaj 3 K; trnovsko župnišče, tu, 11 K; Iv. Žemljic, Ormož, i. s. Gomzi 6 K 40 v, Kandrič 23 K, kletarsko društvo 2 K 20 v, skupaj 31 K 60 v; A. Hale, Zagorica, 2 K 50 v; podružnica Kozina, i. s. Ilirija 4 K 31 v, hotel Krzina 1 K 29 v, Adrija 1 K 17 v, Dobrila 5 K 30 v, Celohin 1 K 10 v, Žerjav 1 K 10, Raca 7 K 48 v, Cebo 1 K 19 v, Počkaj 12 v. Bradač 70 v, skupaj 23 K 76 v; Iv. Kune, Ročinj, i. s. Kregar 1 K 50 v, Selan 50 v, skupaj 2 K: gostilna Mavr, Kranj, 10 K 40 v, gost. Ran, Raka. 100 K; M. Pipan, Kralj. Vinohradij, 21 K; M. 5nirhiršič, Matenja vas, 10 K; J. Ambrožič, Ljubno, 10 K 40 v: podru žnica Mengeš, i. s. Pečnik 8 K 20 v, Gregorc S K 80 v, skupaj 17 K; F. Hrastnik, Raka. 7 K 65 v; J. Mrhar, L>olenja vas. 4 K 50 v; gost. Karbaš, Gor. Radgona, 7 K; moška podružnica Kranj i. s. gost. Bekselj 70 K 10 v. Narodna kavarna 26 K 60 v, skupaj 9fi K 70 v: lir. Bajželj, Kamna gorica 2 K 42 v; H. Knez. Št. Juri pod Kumom, i. s. Knez 5 K 57 v, Falc 20 v, skupaj 5 K 77 v; podružnica št. Ppvcl-Prebold, i. s. Zanier 78 v. Piki 30 v, Zanier 19 v, Sribar 8 K 6 v, Widmajer 1 K 2 v, skupaj 10 K 35 v; moška podružnica Celje, i. s. Beli vol 8 K 80 v, Ploj 9 K 60 v. Ravnikar 6 K, Narodni dom 20 K 9S v, skupaj 45 K 38 v; A. Trpin, Podgo-ra, 5 K 40 v, gost. Mavčič. Nova cerkev, 2 K. gost. Sever, Ljutomer. 3 K 70 •»•; gost/ Romic, tu, 10 K 8 v, trgovec Stupica, tu, 9 K 10 v: gost. Pri Petelinčku, Gorica, 4 K 60 v: irost. Fon, Gorica, 5 K 60 o; gost. Babic, Lembah, 10 K; gost. Crni orel, Gorica. 5 K 60 v: A. Gabršček, Gorica, 7 K 30 v; L. Cvetnie, tu, 2 K :>0 v; Zlati jelen. Gorica, 4 K; J. Khinen-čič, Sv. Trojica, 15 K; Školnik. Vinica, 18 K; Jos. Dreščok, Matu 1 je, 6 K; Jos. Komljan^e. Ptnj, i. s. Čitalnica 1 K 80 v, Mahorič 1 K 63 v, Marine 86 v, Lenart 3 K 40 v, skupaj 7 K 69 v; Lovrec, Polenšak, 8 K 65 vinarjev. II. Prispevki podružnic. Kranjsko: Šiška žen. 111 K 52 v; Ljubljana, šentpeterska ženska, 110 kron 20 v; Postojna ženska, 130 K; Postojna moška, 5 K; Mengeš 4 K 52 v; Bled 151 K 50 v; jeseniška občina 80 K; Žužemberk 42 K; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, 20 K; Pivka (na Krasu) 200 K; Sodražica 56 K 82 v; Moste 304 K; »kupaj 1245 K 56 v. Štajersko: Gornja Radgona 80 K 12 v; Limbuš 30 K 40 + 10 = 40 K 40 v; Celje, m., 45 K; Maribor, m., 200 K -f 26 K; skupaj 226 K; Polenšak 6 K; Konjice 5 K 32 v; Gradec, akad., 93 K 21 v; Žalec, m., 20 K; Šoštanj 10 K; Gradec, izven akad., 13 K 54 v; Ptnj, m., 21 K 30 v; Središče 100 K, skupaj 660 K 89 v. Koroško: Beljak 20 K. Primorsko: Divača 136 K 54 v; Selo 47 K + 21 K 20 v = 68 K 20 v; Prvačina, m., 20 K; Brje 6 K 14 v; Lokev 63 K 22 v; Rihenberg 125 K>, skopaj 419 K 10 v. III. Zbirka časopisov. »Slov. Narod«, tu, 201 K 78 v; »Jutro«, tu, 12 K. IV. Prispevki Slovencev v A mor i k i. Podružnica New York štev. 1 sto kron. V. Prispevki od družbenega blaga. V. R. Rohrman, tu, od Budjevis-kega piva, 496 K 90 v; A. Oeet, Tol- sti vrh, od slatin«, 11 K; skupaj 607 kron 90 vin, VI. Prispevki za obrambni sklad. I. Štefan, Zagreb, 5 K; Ivan Škrjanec, Trst, 19 K; Iva Sabadin, Sv. Ivan, 10 K; J. Bregant, Maribor, 3 K 33 v; L. Cvetnič, tu, 5 K; L. Pe-tovar, Ivanjkovci, 5 K; stalfto omizje v restavraciji Vuga, Grobelno, 30 K; Janko vitez Bleiweis Trsteniftki, tu, 5 K; Efem, Gradec, 20 K! Neimenovan iz kočevskega okraja (po »Slov. Narodu«) 40 K; F. Slajpah, V. Loka, 30 K; A. Žiberna, Trst, 5 K; O. Bal-zer, Laški trg, 100 K; slovenska trojica dunajske okolice, tu, 40 K; Mil-kina pušica, Trst, 40 K; dr. M. Cer-nič, Novo mesto, 20 K; rodoljub iz mariborske okolice 200 K; slovensko omizje v Gradcu, i. s. 50 K -f- 70 K, skupaj 120 K; podružnica Šmarje pri 6ent Lenart 15 K, TržiČan, Tržič, 200 K. Vil. Razni prispevki, Pavlina Resmanova, Ilir. Bistrica, 10 K; Čitalnica Ormož, 50 K, ro doljub Celešnik, tu, 5 K; A. Knez, F. Urek, Gradec, 2 K; veselo omizje pri Novaku, tu, 7 K; Al. Hudo vernik, tu, nabral nar. davka 28 K; K. Dolenc, Modling, 8 K; M. in P. Hribar, Vel. Gorica, mesto venca umrli teti Mariji Zorko, 20 K; Anton Car-li, Žužemberk, neka kazenska poravnava, 20 K; trnovski Mohorjani, tu, fv 4 4 K 10 v = 4 K 60 v; A. Gnus, Dol, nabral 33 K; M. Sernc, Ruše, nabral 10 K; Janko Garvas, Krmin, zbirke i. s. 10 K -f 35 K, skupaj 45 K; Martinovanje v restavraciji v Divači 15 K; Iv. Celešnik, tu, vsled zmage, 4 K; C. Grošelj, tu, 2 K 40 v; F. Roblek, Žalec, polovica blagajniškega preostanka bivšega drž. kluba južnih Slovanov, 36 K 70 vin.; A. Kalčič, Novo mesto, mesto venca t M. Pavzer, 20 K; A. Oset, Tolsti vrh, nabral na gostiji Štibler-ja, 6 K 50 v; V. Šumenjak, Polenšak, nabral 4 K 50 v; Iv. Držič, Zidan most, nabral na odhodnici Škofa, 12 K 24 v; mestno županstvo v Kranju 200 K; dr. Poček, tu, 20 K in 20 K, sk upaj 0 K; M. Ježovnik, Pe trovče, nabrala v veseli družbi 6 K 48 v; dr. Ivo Dimnik, kruta kazenska poravnava, 10 K. Plesna svila • * * Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od 1. oktobra do 1. decemb. t. 1.: Posavcev na Dunaju 200 K, občinski odbor mesta Kranj 50 K, okrajni odbor Laški trg 30 K, narodna društva v Ptuju in Milko Naglic v Ljubljani, del Čistega dobička prireditbe na čast sodelovalkam pri cvetličnem dnevu za napredne dijake, po 25 K, okrajna posojilniea v Ormožu 20 K, dr. Janko Benedik, okr. zdravnik na Bledu, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, Jos. Stritar, c. kr. gim. profesor v p., in dr. Karel Šavnik, c. kr. min. tajni'k na Dunaju, po 10K. dr. VI. Pertot, min. podtajnik, Josip Skalar, revident pri najvišjem računskem dvora, in dr. Ig. Žitnik, državni poslana, vsi na Dunaju, po 6 K; Karel Sehweiger v Ljubljani in crdčna. Vanda Jacobi na Dunaju po 5 K. Skupaj 47 S K. — Ker je ubosrih in podpore vrednih prosilcev veliko, blagajna pa skoraj pri kraju, prosi društvo ne samo vse svoje dosedanje podpornike in dobrotnike, temuč tudi druge dobrosrčne rojake, da mu vsi pridejo v tej stiski hitro na pomoč. — Dc.rove sprejema blagajnik dr. Sfanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, L, Brauer-strasse Nr. 10. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. decembra: Ladislava Kolar, hči elek trom on terja, 2 leti. Dne 6. decembra: Karel Kavčič, delavec, 64 let, Japljeva ulica 2. - Lndovik Štricelj, stavbni risar, 34 let, Sv. Petra cesta 35. — Josip Logar, ključavničarski pomočnik, 18 let, Sv. Martina cesta 60. Dne 7. decembra: Rafael Raček, sin pleskarskega pomočnika, 7 tednov. Velika čolnarska ulica 4. Za otroke s slabotnimi kostmi Da Scottova emulzija kakor malokateri pomoček krepi kosti in da se otroci, ki imajo prešibke noge, da bi se postavili na noge ali pričeli hoditi, že po kratki rabi prave Scottove 9 emulzije prlčno vzravnavati in tihit€m™^JJ na veselje staršev kmalu pnčno sco««^ pohoditi, — to je Je zdavnaj do- stopinja. gnana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po SC0TT0VI EMULZIJI ki, že 35 let uvedena, slovi po vsem svetu kot izborno krepilo za otroke. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott/* ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za Izborno kakovost In učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah. 4 od 1 K 15 h naprej me ter, sadnje novosti Franko in io •*at»taJeno se poSlje na dom Bogata tabrra vzorcev a prvn posto Nfirni za avflo Hranebert, ZOrleh. 62 4 AH čutite bolečine? Revmatske, protinske, glavobol, zoboboll Ali ste si vsled prepiha, prehlaje kaj nakopali? Poizkusite vendar bolečine blažeči, zdravilni in jaČi'ni Pellerjev fluid z znamko »Elzin fluid«. Ta je resnično dober! To ni samo reklama! Poizkusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stu-bici, Elzin trg st. 238, Hrvaško. HeteoroloSKno norotilo. TUiia itd norjeoi Mt*t Srednji zračni tlak 30.71 Samo ?sakdanja uporaba francoskega žganja Brazay krepi mišice in živce. Dobiva se povsod Mnenje gosp. dr. Iv. Dragomirova Sofija. Gospod J. Scrravallo Trst Poznam Vase Serravalovo kina-vino z železom; mnogokrat ga priporočam v svoji praksi in mnogi bolniki so bili z njim zadovoljni. Priporočam ga slabotnim in nervoznim osebam, bolnim vsled pomanjkljive hranitve, malokrvnim in linfatič-n|m» boluim na prehlajenju in onim, ki jim ne diši nočena hrana. Dal sem ga neki sorodnici, Iti je bila malokrv-na, živčno-slabotna, bolna na griži ter nespanju, in ki ni mogla ničesar jesti. Bila je letos 3 mesece na deželi in je porabila v tem času štiri buteljke Vašega Serravallovega kina-vina z želrzora. Gori imenovane bolezni so izginile, telesna teža se je pomnožila za 4 kilograme, hranitev in splošno notranje delovanje sta se uredila. Druge posebne uspehe sem dosegel pri dveh slabih, bledih in linfatičnih dečkih v starosti sedmih in štirinajstih let, ki sta, — ne da bi sla na deželo — porabila sedem buteljk Vašega vina in pri katerih se je teža pomnožila in sicer — pri prvem za 3 kilograme, pri drugem pa za tri in pol — in to v času treh mesecev in sedaj sta dobre konstitucije. Sofija, 18. oktobra 1909. Dr. Iv. Dragomirov. J. Ciuha Stari trg št. 1 Borzna poročila« Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani\ Uradni karzi tfzaajske bone 7. decembra 1911. lalaibaal papirji. 4% majeva renta .... 12% srebrna renta .... \*U avatr. kronska renta . . 4«/. ogr. „ . . 46, kranjsko deželno posojilo 4% k. o. čeike def. banke .. Srečke Iz 1.1M0 ■/• n s ■ 1864 • . p n •t l> ii •t tlake..... zemeljske 1. izdaje p 0. „ ogrske btpotetnc . don. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. kriza . bShn." " *. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drttfbe . Alpine-Molitan . . . Češke sladkorne dražbe Zrvsjostenske banke. • Marka Praski Ura . Kat«. j Besani 1 Slagali 91-35 1 91*55 94*75 I 9495 91 35 91 55 9030 90 50 92-25 93-25 93- 94- 4J7- 449- 611 — 623 — 301 25 3132S 299-25 305 25 277 85 283 85 250 — 256 — sto — 522 — 509- 521 — 85 — 91 — 7375 7975 47 25 53 25 38.— 42 — 239-80 24080 468 — 46fr— 647 75 648 75 541-25 542 25 109 — no-— 726-90 727 50 844 10 84510 353-— 355- 282*— 283 — 11-37 11-39 117-57» 117-77» 95-50 95 60 94-75 9505 254#- 29475 Žitu« 09ne v Budimpešti. Dne 7. decembra 1911. T m s» m I n. PSenica za april 1912 . . za 50 kg 11-86 RZ za april 1912.....• za 50 kg 10 40 Koruza za maj 1912 za 50 kg 8 44 Oves za april 1912 ... za 50 kg 9-8* i B TJ Čat opazo-taaja Stanje barometra T mm g« fa 1— — Vetrovi j Nebo 6 2. pop. 743 t 5-8 si. jug del. jasno • 9. zv. 7448 42 si. szah. 7. 7. zj. 743*7 32 si. jzah dež Slednja včerajšnja temperatura 4*0*t norm —0 41 Hadavinn v 24 urah 14 mm. Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni član, gospod 4-SO h, II 7-CO h, t vito h, K 9 63 h, K la-SO 1», is K 14. Koicertae Tioliic, pa K 14, 17, 3t 50, -*. Orkestrske violiie močnega -lasu po K M, S'J, 40. Loki za gosli ^O h, K 1, K 1 «0 h, K 1-8« h, K 2, K 2 40 h in naprej. Toki ca gosli K 280 h, K 4 20 h, K 660 h, K 8, K 8-50 h, K 10 5C h. Titre, harmonike in orglice, gitare, okarine, klari-neti, pihalni mAtramenO, gramofoni itd. v naJTCČji izberi. — Brez rizik*! Zamena dovoljena aH denar nazaj. Po povzetju ah rteasr naprej razpoa~ilja priznano jako unožna svetovna firma JAN KONRAD c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1153 (C t skd). zahtevajte bogato ilustrovani glavni katalog z okoli 4O00 slikami, ki se vsakomur pošlje gratis in franko. Posebna božična prilika za vse najfinejše vrste volnatega, svilnatega in pralnega blaga po izredno globoko znižanih cenah. Wilj. Jungmann & nečak e. It t*, tfvi 3959 I4i Iti komorna dobavitelja Dunaj. L, JMbrechteplatz štev. 3. Zbirka vzorcev na zahtevanje gratis in franko. M l Novo otvorjen ! od c. kr. deželne vlade koncesijoniran Prvi zavod za hotelske, restavracijske, kavarniške in gostilniške posle, kakor natakarje in natakarice, markerje, hotelske sluge, vratarje, vrtnarje in kočijaže, sobarice, kuharice in sploh slufkinje. Tudi prevzame oskrbo pomožnega osobfa u veselica itd. Istotja naj se obrnejo tudi oni, ki iščejo takih služb. Pismena naročila s prilogo znamk se takoj izvrSijo. Se priporoča M. Pl Salanburgova ulica št. 6 pileg g lavne pošte. 4092 4A 110619^78^ ^476 444 12 61 5 retorte stroje iterje tai »okli ene fotograf« -=- dobavlja čeSka tvrdka 3951 Vladimir Albrechi MTOfl sa fotografske potrebftclna Praga, Kral. Vinobrady 567, Češko. Cen ovni ki zastonj In franka« v Poličanah na Štajerskem na prodaj. Leži v sredim kraja ob sejmišču Zidana hiša in gospodarska poslopja, okoli 4 oralov vinograda itd. Pripravno je tudi za krčmarsko obrt. Koncesija do sedaj na hiši. Vprašanja in ponudbe na naslov: ieks. Grandner, Zreče pri Ko njicah. 3997 Varstvena znamka: Sidro. 3329 liniment. Capsici comp. Nadomestilo za Pl-EKPElif 8 $ sita priznano izborao, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob preblajenja itd. po 80 h, K 1*40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno rifjubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škarJjicah z našo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri »Zlatem levu44 v Pragi. Eiiklaa l 5 im. ftuBuana Veletrgovina % manafak == farnim blagom. ^o omiška zalaga sukna. Stajvečja %alaga preprag. kopalne apreme %a neveste, (tprave za hotele in stanovanja. fflajniš/e cene/ Strogo solidna postrežba/ 1741 01 aro dno podjetje i Naznanilo! 4090 r V konkurzno maso Mirni Brale na Bleda spadajoče blago ▼ eenilnl vrednosti 5054 kron, se proda en telo© najboljšemu ponudniku ofertnim potom. Zaloga obstoji iz ___________i in m\ sirai Ogleda se pri upravniku mase Jakobu Peternela, hotelirju na Bledu, kjer je na vpogled tudi cenilni zapi^nic. Ponndbe do 14. decembra 1911. Ako bi do tega dne ne bilo primerne ponudbe, proda se blago na drobno. BLED, dne 4. decembra 1911. Jakob Peternelf upravnik konic. mase. Hotelska delniška družba „TRIGLAV" v Ljubljani. Dmetni in trg. vrtnar ju- x x > » x n M ¥ '•' ¥ V fjubljana, Kolezijske oL 16 1542 izvrSuje \T abilo na ni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 23. decemnra t L ob 41:2 uri popoldan v hotelo „Illriga" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzornega sveta o poslovanju družbe in bilanci za čas od 26 IX. 1909. do 31 XII. 1910. 2. Volitev dveh članov upravnega sveta za dobo 1 leta. 3. Volitev petih članov nadzornega sveta. 4. Eventualni predlogi delničarjev, katere pa mora predlagatelj vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti pismeno upravnemu svetu. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo položiti najdalje 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri Kreditni banki Ljubljanski. V LJUBLJANI, dne 7. decembra 1911. Za upravni svet: Dr. Ub. pL Trnk6ozyf za razne prilike. Dalo umetniško okusno ln po solidnih Krasna umetniška reprodukcija v već barvah .-. .'. znamenite Groharjeve slike .-. ■■• Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka 00 cm in široka 95 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. = Cena s pošto K 3.20. = Prodaja netiiie. raz- £ nov* saig m- i iiizdnlm. : naročita na dotelo hitro in vestno. 7 iiiinni; Priznale najbolift posrebren. Najlepše Oblike. Kompletno opravljena kasete za namls-no orodje, sklede, posode za omake, kavni m čajni servisi, namizni nastavki, umetnine. Edin Bi«iiBtilg za pran srebro. Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za penslone, ae-naie i. t d. C. in ar. dveral doha vitai|i CHMSTOFLE i Cle 1 Donaf L, Opernrinn it S. (Heiarichsnof). f080 t. č. predsednik. Po vseh mestih zastopniki-prodajalci. Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime CHRISTOFLE 396! Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica in s vetloli alnica t električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. n Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: ;: poskušnja vsakega zadovoljila. :: n Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno orno dal« tinsko vino 233 KQč nalboljfte 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Br. Novakovič, Ljubljana. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 0,000.000. i fon« 000.0O0 kroi i Stritarjeva ulica štev. S. "** Podraiiilce ▼ Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva ln BorlcL Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V20/o- Promese Kreditnih srečk ... a 26 K Promese Srečk za uravnavo Donave k 16 K tiaVjt 2 jan. 2. jan. S&Sft : proaese za M&ia žrebnja.: 130.000 K VM 4 PP.MM« SkMMi M K. Promese Ljubljanskih srečk . . . Promese Zemljiških srečk II. em.( a 10 K a 6 K iitbnje 2. jan. 5. jan. 50.000 K loaooo K i 19 D^-B 3375 61 75 34 ^149 4045 ^/nsr cesta 4 iliiki TriiDp. TtTMl— Triomph, đr. z om. z. Wels, 0or. Avr.tr. 1813 Katalogi zastonj in poštnine prosto. Modni salon JUJT-MAKHRC priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih paniki! ii dunajskih modelov kakor najnovejših športnih klobukov. Popravila točno In ceno. 2306 Ceno brez konkurence! Žalni klobuki vedno v zalogi. Manila ft j J j s splošno znano gostilno v Vodmatn se pod za kupca zelo ugodnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelic, LJubljana, Škofja ulica st. 10. Telefon 155. 4037 lil ! Za svojega sina iščem domače vzgojeno deklico, ki bi imela veselje in ljubezen, iti na deželo. Zaradi prevzetja dobro ido-čega podjetja z zemljišči vred — sedaj — moja last — bi bilo treba najmanj 10.000 do 12.000 k dote. 4C39 Ponudbe na upravni-štvo »Slov. Naroda« pod Zagotovljena prihod-njost". dovoljuje tvrdka H. Suttner^ Mestni trg št. 25 ovoje cenjene odjemalce opozoriti na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost. Za solidno, reelno in točno pOStretkO jamčim. Za olv.en poset se priporoča z velespoštovanjem tvrdka H. Sutiner. Išče 80 za takoj izvežban kontorist eventualno kontoristinja za večjo Špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „$tev. 200" 4071 "1 krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke, klobučke, havbice, Cepiče, \w0iii potrebščine za novorojenčke in vsako modno blago pošilja na izbiro M. Krištofič-Bučar LJubljana, Stari trg it. 9. 2378 najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga. Oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka l¥. A. Hartutann nasl. A. Tomažič zz v Ljubljani, Marije Terezije cesta. 4062 Zenitna ponudba aj ec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. a. aKintra. da se nahaja njiftv cvetlični salon Pod Trančo. Velika ii4 suhih vnet. Izdelovanje šopkov, venav, trakov itd- ]/[ Okusno delo in zmerne cene Zananja naročila točno. /. Ueli/ce okc&ijske cene! ,\ konfekcije jor dame m deklice ter narejene obleke in raglani^a gospode in dečke. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in %roja. Cene bre3 konkurence: Cent brej konkurence! Angleško skladišče oblek O. j}ernatovič Ljubljana, J^estni trg štev. 5, Mladenič v prijetnem kraju na Kranjskem, obrtnik »boljše obrti« se želi v svrho ženitve seznati z gospodično od 18 30 let staro, ki bi imela dote od 8000—10.0C0 K. Gospodična naj bi bila izobražena ter vešča v kuhi in šivanju. — Le resne ponudbe! Ce je mogoče s sliko, ki se takoj vrne. Pod šifro „Besnost" na upravn. »Slov. Naroda« Zenitna l^nos^ zaJanl^ena • Zenitna ponudba §9L Ion. (Saojići+fi £a>tttatn pzipotočci te nciffinef6cao. ommmm S da Sfio/- ^Vattcfi i 239 Soo c/i&nčo. Žalni AloSufii vceno pti-pzav/?ent. c7a/lc faSi venci o iiafiovt in za&ne cvciticc •\ 4> >0 ~ .g jsz 8 3 CL s H0% *5T "3* JO "c N 9 O C Z m M s m o SL • 6 Bupujto la zahtevajte edino lo je najboljši. 13 Glavna nioga vri Prvi slov, zalogi taja in roma na debelo v Ljnbijanl Rožna ulica itn. 41. Izvirni „Viktoria" šivalni stroji so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za Šivilje in krojače. Vsaki lsvlnl „Viktoria" šivalni stroj ima kroj m prlresaaje oblek, da lahko vsaka gospodinja s sama dela obleke. Velika litin vinih hditlliB iniik f nt koles imam ▼ zalogi po najnižji ceni. Priporočam tudi drage vrst« 1 od 65 k napnej] katere imam vedno v zalogi. Umetno vezenje se pokaže brezplačno v moji trgovini. 4015 Uliti zastsil ia Hšliiie jmli. Fr. Cnien v Liobljail 1. Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „Sladili1' ali dr. pl. Trnkoczy-ja „S'adni Čaj" 1 zavojček 1/4 kg samo 50 vinarjev*. — Na t;soče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zalo/ve: v Lfnbljana lekarna Trnkoczj, zraven rotovta: na Dunaju v lekarnah .T*rnkoczy: VII2, Josefstftdterstrasse itev. 25; III., Radetzkv-platz itev. 4;- V., Scnonbrunnerstrasse št 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. Oiirnniia l-rprna ^rez maščobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspeš-VHIIII pila. rxi Cllia nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček k 2*—. OHmniil tlllHor rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-Ullllipif a pUUCI dostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Skatulja 1 k 50 h. Pomada za rast las Sklaisike2oinh.zabranjuje izpadanjc ,as- - Osip3.lO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. :: Ma7iln 7f\t\ar n7ahlina Sredstvo zoper ozebline. — Lonček z na- ifidziiu zoper ozeoiine. vodom 0 rabi so h, tucat s k. iliTACaVA mnT||A je za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom UUOMtU HldZllO 40 h, tucat 4 K. ^ 3717 HT Lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Razpošllianie po pošti. Prva nafvea|a eksportna tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogi] ske cene. Mastin za tivinorejce. Telefon ste v. 190. f .nsfaifaia trn tlak »Naroda* tiakarae«. i 6054 8 2 3864 25