krat,--P"10* Ljubljana, torek iS* decembra 19)1 Cena 2 81n Lpravoištvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123. 3124 M 25 3126 tnseratni oddelek; LJubljana. Šelenburgova ul 1 - Tel 3492 m 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13l — Teieton §t 2455 Podryžoic8 Celie: Kocenova ulica it 2 - TeletoD §t 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana «t 11842 Praha čislo 7« 1*0 W'er> 5* tOS 241 Naročnina £(>o&a mesečno — D10, za inazemstvc 40 — Dia Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Tefefoa št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Marbor: Aleksandroma cests 13 Telefon «t 2440 (poooči 2582) Celje Kocenova o! * T-le» i* 19(1 Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tan^u Kandidature sa senat Ha sestanku zaupnikov volilnih upravičencev so bili včeraj določeni kandidati iz dravske banovine za volitve v senat Ljubljana, 14. decembra d. Na pobudo narodnih poslancev ie sklical ljubljanski župan dr. Dinko Puc za danes dopoldne sestanek zaupnikov, volilcev za senat. Sestanek se je vršil v mestni posvetovalnici in je bil skoraj polnoštevilno obiskan. Na njem ie bila določena kandidatna lista za volitve v senat. Za kandidate, oziroma niihove namestnike so bili določeni z ogromno večino naslednji gospodje: a) kandidati: dr. Vladimir R a v n i h a r, odvetnik v Ljubljani, dr. Miroslav P1 o j, bivši veliki župan v Mariboru dr. Janko Raja r, veterinarsiu delegat na Dunaju, dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. b) namestniki: dr. Alojzij G o r i č a n, župan v Celju, Jakob Zadravec, industrijalec v Središču, Ivan S a n c i n, bivši kmeti jski načelnik v Ljubljani. Ciril Pire, župan v Kranju. Volitve v senat se bodo, kakor znano, vršile dne 3. ianuaria. Volilno okrožje tvori vsaka banovina za sebe, volilno pravico pa imajo vsi narodni poslanci, vsi člani banovinsk^sra sveta in vsi župani v dotični banovini. Dravska banovina voli štiri senatorje in štiri namestnike. r. FSrImer pred sodiščem Včeraj se |e pričela pred porotnim sodiščem v Gradcu proti dr. Pfrisnerfu in sedmim voditeljem Heimwelira razprava zaradi poizkušenega prevrata 13. septembra Gradec, 14. decembra, d??, Dopoldne se je pričela pred porotnim sodiščem razprava proti dr. Pfrimerju in njegovim ožjim sotrudnikom, ki so skušali 13 septembra na Štajerskem in Zg. Avstrij- f:em izvesti prevrat. Graško kazensko sodišče je izvršilo preiskavo proti 400U osebam, ki so se udeležile ponesrečenega prevratnega poizkusa. Izmed vseh teh je bilo izločenih sedem voditeljev, ki so obtoženi veleizdaje. Tem ee je pridružil še dr. Pfrimer. ki se je pred tednom dni vrnil iz inozemstva v Gradec ter se sam javil sadnim oblastem Veleizdaje so obtoženi: odvetnik dr. \Vaither Pfrimer iz Judenburga, posestnik in vinski trgovec Konstantin Kammerhofer iz St. Mareina v Miirtztalu polkovnik v p. Richard Fiechner 'v. Schladminga. polkovnik v p. Viktor Hofer iz Au&seeja, stotnik v p. Franz Harter iz Triebna zasebni uradnik Kare! Harant iz Kirchdorta, gozdarski svetnik Franz Seitne* iz Kla-chaua in uradni predstojnik cementarne Johann Riedlechner v Kirchdorfu na Zg. Avstrijskem. Predsednik porotnega sodišča je predsednik deželnega sodišča dr Spanner, obtožbo pa zastopa prvi državni pravdnik dr. SellLg. ki je tudi sestavil 50 strani dolgo obtožnico. iMed porotniki prevladujejo meščanski elementi. Zagovorniki obtožencev so razen dveh odvetniki, ki so pristaši heimwehrovskega pokreta, dr. Pfrimerja zagovarjata dva odvetnika, in sicer diktor Ludvik Pramer iz Linza ter dr. \Vaither Kless. Ostale obtožence zagovarjajo dr. Buason, dr Richard \Viditz, dr Rucken-fiteiner, dr. Glaser in dr. Delphi 11 Odvetniki so sklenili, da bodo postopali enotno in da ne bo nihče započel kake posebne akcije za svojega klijenta. Z velikim zanimanjem se pričakuje zasliševanje pric,^ ki jih predlaga državno pravdništvo. Na čelu predlaganih prič je deželni glavar dr. Anton Rintelen, o katerem se je trdilo, da ne bo oviral akcije Heimvvehra. Zaslišan bo tudi general Hul-gerth iz Celovca, ki je sam član koroškega Heimwehra. Na predlog državnega pravdniika je podanih k razpravi 29 prič Za razpravo vlada nenavadno veliko zanimanje. V Gradec je prispelo 34 tujih novinarjev, med njimi dopisniki velikih listov iz Berlina, Monaikovega, Varšave, Budimpešte in od drugod. Prišel je tudi dopisnik lista »Newyor.k Times«. Policija je uvedla za razpravo posebno varnostno službo, da se bo lahko vršila nemoteno. Sodišče je strogo zastraženo, pa tudj v sodni dvorani je vse polno detektivov. K razpravi so sedaj prvič pripuščem tudi fotografi. Soobtoženci dr. Pfrimerja so bili vsi aktivno udeleženi pri pripravah za prevrat, kakor tudi pri prevratu samem. Vsi so zavzemali v Heim\vehru vodilne funkcije ter so oddajali povelja dr. Pfrimerja za prevratno afecijo dalje na podrejene formacije oziroma so vodili posamezne akcije. Franz Harter je bil okrožni vodja v spodnjem Ennstalu. Obtožen je, da je razširjal vesti o nemirih in razen tega ukazal, porušiti tunel v Bosrucku. Viktor Hofer je bil bataljonski komandant v Ennstalu ter je odredil prekinitev železniškega premeta v omenjenem tunelu, kakor tudi porušenje železniške proge. Z oborožnimi heim\vehrovci je zasedel Seltz-ta! in Steinach. aretiral župana Kipferlinga v Seltztalu m druge občinske funkcijonar-je ter tudi odredil pohod svojih čet proti Dunaju preko Amstettna. Richard Pflechner je zasedel 6 svojimi •ljudmi poštni urad v Grobmingu. aretiral poslanca Thomo ter vodil transport oboroženih heimwehrovcev. Karel Harant, ki je bil okrožni vodja v Kirchdorfu, je odredil zasedbo Pyhrnske-ga prelaza ter se udeležil pohoda na Dunaj. Franc Seitner je bil okrožni vodja v zgornjem Ennstalu ter je bil dodeljen dr. Pfrimerju, čigar povelja je oddajal na podrejene formacije. Konstantin Kammerhofer je bil namestnik deželnega vodje Heimwehra ter se je s svojimi ljudmi polastil mestne straže in delavskega doma v Kapfenbergu. Razen tega je označil delegacijo heimwehrov-8kih voditeljev iz zgornjega Miirtztahla. ki se niso hoteli udeležiti prevrata, kot upornike te* jih prisilil, da so se brezpogojno pokorili njegovim poveljem. Poslal je tudi pismo poveljniku orožniške šole v Brucku, s katerim je povzročil, da je bilo orožništvo napram prevratnikom pasivno. Johan Riedlechner je bil okrožni vodja v Kirchfeldu, kjer je s silo vdrl v okrajno glavarstvo ter je preprečil okrajnemu glavarju, dvornemu svetniku Kien-moserju, da bi vršil svojo službeno dolžnost, in je tudi prekinil telefonsko zvezo z okrajnim glavarstvom. Razen tega so vsi obtoženci, izvzemši Seitnerja. razširjali prevratni manifest dr. Pfrimerja. Ob pol 10. dopoldne se je pričelo žrebanje porotnikov, nakar je po izvršenih formalnostih prečital zapisnikar obtožnico. Zasliševanje dr. Pfrimerja Kot prvi je bil zaslšan dr. Walther Pfrimer. ki ga je predsednik sodišča takoj vprašal. če se čuti krivega v smislu obtožnice. Dr Pirimer je krivdo odločno zanikal, ker je mnenja, da je mogoče* zagrešiti veleizdajo samo prot legalni in legitimni ustavi. Avstrijska ustava ni legalna in ni legitimna, ker ni mogel avstrijski narod nikoli odločiti, ali hoče monarhistično at republikansko državno obliko. Šele po plebiscitu o tem bi bilo mogoče določiti zakonito ustavo. Dr. Pfrimer zastopa razen tega stališče, da so zakonite določbe, ki se sedai upoštevajo proti njemu že davno zastarele. Ko so bili ustvarjeni ti zakoni, je obstojala absolutna monarhija, ki se je hotela s tem kazenskim zakonom ščititi proti vsem prevratnim poizkusom in napadom Sedai je Avstrija svobodna republika n ta republika uporablja zase zakone. ki so ustvarjeni za absolutnega monarha. kar je nesmisel. Dr. Pfrimer tudi zanikuje krivdo, češ, da ni dejanskih pogojev za kršitev paragrafa o veleizdaji. Očitajo mu, da je skušal nasilno t-zipreineniti ustavo in državno obliko, zaradi česar bi bil moral vendar najprej zasesti vojašnice in policijska ravnateljstva. Nadalje bi moral brezpogojno odstaviti deželne glavarje, ali jih vsai ovirati pif njihovem uradnem delovanju. To bi bil po njegovem pravi prevrat. V tem primeru pa je bilo ravno obratno, ker je bilo izdano prvo povelje, da naj se njegovi oddelki izogibljejo spopadov z eksekut vno državno silo Izvedeni so bili posroji, da ne bi prišlo do nobenih spopadov. Dr. Pfrimer je nato izčrono razlagal zgodovino dogodkov pred 13. septembrom. Navajal je med drugim, da je sedaj četrtič pozval organizacije Heimatschutza k orožju. Prvič se ie to zgodilo novembra 1. 1922., ko je nastopila Se plova vlada in so povsod delavski in vojaški sveti vodili sestradano delavstvo proti kmetom. Takrat so delavske tolpe ponoči napadale kmetska naselja z orožjem. Voditelji teh pohodov so bili oblastoin znani, toda vlada je bila preš bka, da bi si upala nastopiti proti niim. Razburjenje med krneti je posebno v dolini Mure stalno naraščalo in dr. Pfrimer jim je le s težkim prizadevanjem branil, da niso pričeli protiakcije.Le odločnemu nastoou deželnega glavarja se je zahvaliti, da so bili vodtelji teh akcij kmalu aretirani. Za te aretacije je izvedelo delavstvo v dolini Mure in se je pričelo oboro-zevat, da bi oprostilo svoje aretirane voditelje. Takrat je višji nadzornik Meyszner prosil dr. Pfrimerja. naj mu da svoje oddelke za pomoč, ker so niegovi orožniški oddelki preslabi, da bi mogli držati vse točke. Dr. Pfrimer je želji ugodi ter poslal svoje oddelke za asistenco. Drugič je Heimatschutz prijel za orožje v dneh od 15. do 1. julija 1927. V noči na 16. julija so prišli kolesarji s Koroškega in Zd-bor poslanskega kluba predložil penumu poslanskega f-vlu>ba. ki bo imel sejo jutri 15. t. m. ob 16. v veliki dvorani Narodne skupščine. Iz pisarne predsedništva poslanskega kluba. Pomoč gladujočim Beograd, 14. decembra, M. Socialna sekcija poslanskega kluba je smatrala po svojem konstituiranju za svojo prvo dolžnost, da se takoj bav? z vprašanjem prehrane prebivalstva pasivnih krajev. V to svrho je. imela sekcija 12 t. m svojo prvo sejo, ki je bila izključno posvečena proučevanju problema prehrane, kakor tudi vseinu delu in pripravam, ki jih je treba izvršiti zaTadi nagle in hitre razdelitve živil potrebnemu prebivalstvu. Na 6eji je biLa sprejeta naslednja resolucija: 1. Socialna sckcija poslanskega kluba smatra, da je kraljevske vlada zadostila svoji veliki dolžnosti, ko je prevzea v svojo oskrbo čim hitrejšo prehrano vsega trpečega prebivalstva v državi. Vlada je s tem odstranila nevarnost, ki je grozila glede na težke posledice po'ožaja, v katerem je de! prebivalstva ostal brez sredstev za življenje KI iub vsem ukrepom vin de je smatrala socialna sekcija, ki je srma proučila ce'otno vprašanje, za svojo dolžnost. da opozori kraljevsko vlado na potrebe razširjenja akcije glede na količine, namenjene za prehrano prebivalstva, kaikor tudi glede na nedostatke v organizaciji dela za razdelitev živil prebivalstvu. 2. Predvsem smatra socialna sekcija poslanskega kluba da bi morala vlada glede na velik obseg in smo t r en os t tega de'a osredotočiti vso skrb za prehrano v osebi, ki bi imela vse pravice ter vpliv na vse panoge poslov, ki so v zvezi s prehrano prebivalstva tako glede nabave dispozicije in uporabe prometnih sredstev, kakor tudi glede vsega ostalega. Ta oseba, za katero se sekcija izreka, bi bila najboljša zveza med vlado in njen:mi organi na eni strani ter prehrano prebivalstva na drugi strani. Pokazalo se je v vseh stičnih primerih tako pri nas. kakor v drugih državah, da more samo koncentrirana kom.pe-tenca enega človeka nuditi dobre rezultate, ker so vsi nedo^tatki sedanje organizacije izvirali iz nezadostne in razcepljene pristojnosti raznih organov, katerim so bili ti posli poverjeni. 3. Socialna sekcija se izjavlja pripravljeno. da po dveh svojih delegatih vzdržuje stalno zvezo z omenjeno korporacijo ter da na razpolago vse svoje izkušnje, s katerimi razpolaga v imenu poslanskega kluba, da se na ta način omogoči potrebna zveza med vladnimi organi in narodnim predstavništvom, ki jo diktirajo oziri na medsebojno pozornost in stvarno potrebo. 4. Socialna sekcija poslanskega kluha izreka pobudo o eventualni delitvi dolžnosti na ta način, da bi se skrb za naglo razdeljevanje brezplačne pomoči siromašnim ljudem in osebam, ki so absolutno nesposobne za javna dela (invalidom, vdovam, onemoglim starcem ter otrokom), izločila iz celotne organizacijo razdeljevanja pomoči ter poverila organizaciji Rdečega križa, ki naj bi jo izvrševala po svojih krajevnih odborih, dočim naj bi se dolžnost prehrane ostalega prebivalstva, sposobnega za javna dela, poverila omenjeni osebi in ostalim državnim ter občinskim organom. Živ:la bi se osebam, sposobnim za javna dela. dajala proti reverzu in te osebe b; bile dolžne, da jih odslužijo z javnimi deli ali pa plačalo z denarjem. 5. Socialna sekcija smatra, da je treba kmetom in gospodarsko slabemu mestnemu gospodarstvu, ki v svojem kra'u ne bi mogio kupiti žita, odobriti in nuditi vse olajšave za nakup hrane v plodnih krajih m nagel transport po režijskih cenah. 6. Končno napro=a socialna sekcija kraljevsko vlado, naj delegira čim prej zastopnike zainteresiranih ministrstev v sku- pen odbor s plenumom socialne sekcije, v katerem bi se razpravljale podrobnosti na podlag; predlogov, ki jih sekcija ni smatrala za potrebno poudariti v resoluciji zaradi njihove obsežnosti, ker meni. da bi se mogli uresničiti najbolje z neposrednimi stiki in sporazumom. Prav tako stratra socialna sekcija, da so vsa ta vprašanja zelo nujnega značaja in 4a jih je treba čim prej rešiti v splošnem interesu. Predlogi za olajšanje gospodarske krize Beograd, 14. decembra M. Danes od 3. do 6. popoldne je bila seja gospodarske sekcije poslanskega kluba, na kateri so bil.1 soglasno sprejeti predlogi o prvih ukrepih za olajšanje in ublažen je gospodarske krize v državi Predloge, o katerih je gospodarska sekcija razpravljala, je red.-igaralo njeno predsedstvo. Odločeno je, da se predlogi gospodarske sekcije za ublažitev gospodarske krize dostavijo predsedstvu poslanskega kluba še nocoj s prošnjo, naj se gle-H na nujnost zadeve postavijo na dnevni red prve seje poslanskega kluba. Za poročevalca sta bila določena dr. Velizar Jankovič ■in Milj ut in Stanogev.ič. Prihodnja seja gospodarske sekcije bo napovedana pismeno. Beograd, 14. decembra. M. Finančna sekcija poslanskega kluba je imela danes od 4. do 7. zvečer prvo sejo, ki se je je udeležil tud finančn minister dr. Milorad Gjorgjevič. Razpravljala je o finančni in valutni politiki ter so se debate udeležili poleg finančnega ministra dr. G.jorgjeviča tudi poslana Anton Krejči, dr. Kujuudžič. dr. SvetisLav Popovič, Viktor Pogačnik in drugi. Frihodnja seja finančne sekcije bo skicaua pismeno. Plenarna šefa Narodne skupščine Beograd. 14. decembra. M. Danes popoldn« jo predsednik verifikacijskega odbora Milan Simonovič. kakor predpisuje zakon, sklical prihodnjo sejo Narodne skupščine za sredo, 16. t. m. ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Verifikacja poslanskih mandatov in zaprisega narodnih poslancev. Reforma fašistične stranke Sklepi novega fašističnega direktorija — Spet bodo pokazali, kaj vse so že »napravili« Rim, 14. decembra ž. V palači Venezia je Mussolini ustoličil novi generalni fašistični direktorij. Pri tej priliki je direk-torij izdal nekatera navodMa za nadaljnje delo stranke. Zaradi neznosnih gospodarskih razmer bo stranka podpirala siromašne sloje in sodelovala pri vseh socialnih akcijah, člani fašistične stranke morajo urediti svoje razmere povsem v skladu s težkim gospodarskim položajem. Stranka bo pričela z veliko propagandno akcijo, da pokaže, koliko je država storila, da se olajša kriza. Drugi del sklepov direktorija se nanaša na notranjo reformo stranke. Direktorij- je določil, da se bodo za pripravo te reforme vršile regionalne seje vseh direktorijev. V mesecu decembru in januarju se bodo sestali direktoriji iz vseh pokrajin v raznih mestih, središčih italijanskih dežel, dne 1. februarja prihodnjega leta pa se bo sestal v Rimu nacionalni svet fašističnih pokrajinskih tajnikov. Direktorij je še določil, da bo vodil dopolavoristična društva in fašistične organizacije generalni tajnik Starace, vseučiliška milica pa preide pod poveljstvo miličniškega inšpektorata. OVRA na delu Fašistična tajna policija izsledila skupino protifašističnih teroristov Nemški demanti Beograd. 14. decembra. AA. Nemško poslaništvo v Beogradu nas naproša, da objavimo to-le: S pristojne strani v Berlinu se potrjuje, da je vest neke tuje agenc je, objavljena v tukajšnjih listih, da bi se bil nemški delegat protivil izvolitvi dr. Gjuriča, jugoslovenskega zastopnika v posvetovalni odbor mednarodna reparacijske banke, popolnoma zmišljena. Nasprotno, že 31. oktobra, ko so bile pri pariških pogajanjih predlagane dopolnilne volitve nadaljnjih štirih članov posvetovalnega odbora po točki 129. Youngovega načrta, je Nemčija iz lastne in cijative predlagala, naj bi bil eden izmed teh štirih članov zastopnik Jugoslavije. Na podlagi te nemške inicijative se je takrat med pogajanj omenilo ime dr. Gjuriča. Nemčija je ta predlo? takoj sprejela. Rim, 14. dec. g. Politična policija za pobijanje protifašističnega pokreta OVRA je razkrila v zadnjih dnevih več protifašističnih teroristov, ki bodo izročeni posebnemu tribunalu za zaščito države v Rimu. Vsi aretirani so bili v zvezah s protifašistično koncentracijo v Franciji, ki jih je angažirala za teroristične čine. V severno italijanskem mestu Imperiji so, kakor se uradno poroča, dne 30. novembra agenti in funkcionarji tajne politične policije prijeli bančnega uradnika Faustina. V njegov^ta stanovanju so našli mnogo razstr ;li/a, ki ga je Faustino vporabljal za izdelovanje preciznih peklenskih strojev. Aretirani je že vse priznal in izjavil, da je dobival vse to blago oa emisarjev protifašistične konce -.tr&ciie Od njih je prevzel tudi nai j«; o, da bo v enem izmed večjih severno italijanskih mest izvršil teroristični napad. Dne 13. oktobra so v obmejni postaji Domodossoli prijeli pri povratku iz Francije milanskega slikarja Maccocchija, ki je skušal vtihotapiti čez mejo materijal za izdelovanje peklenskih strojev. Tudi on je na policiji izjavil, da je vse to blago do od rd voditeljev protifašistične koncentracije v Parizu z nalogo, da ga izroči gotovim osebam v Italiji. Med osumljenci je tudi bivši poštni uradnik Banfili, ki ga je policija prav tako prijela in izročila posebnemu sodišču. Katastrofa italijanskega parnika Rim, 14. decembra AA. V viharju, ki divja na Sredozemskem morju, se je potopil italijanski pomorski vojaški vlačilec »Teseo«. Pri nesreči je utonilo 36 mornarjev. Poročajo tudi, da pogrešajo mnogo ribiških ladij. povod za njegov koralt dne 13. septembra vprašanje Krediiitanstalta. Danes priznava finančni minister sam, da je bila vlada opeharjena in s tem je tudii dr. Pfrimerjevo ipostopande popolnoma opravičeno. Pri popoldanskem zasliševanju je dr. Pfrimer izjavil, da o njegovem pravem načrtu nobeden izmed njegovih podrejenih ljudii mi bil poučen tečno, ^etak,; z njegovo proklamaciijo so bili tiskani brez njegove vednosti in pristanka in bi moraill biti iz-dand šele tedaj, če bi Heimatschutz dobi' oblast od vlade. Kdo je izdal letake prof njegovemu nalogu, mu ni znano. Heimat schutz je postav;;.] vladi zahteve gospodar skega in ustavnopravnega značaia, ta.ko na primer glede popusta davčnih zao Stankov, prepoved« uvoza za poljede'ske proizvode, znižanje obrestne more in uved bo najvišje plače 150 šilingov. Razen tega naj bi se izvršil plebiscit za republikaii sko ali monarhiisfcično državno obliko čr bi se bil narod odločil za republikansko ob tiko. bi bil državnopraivni odbor izdelal ustavo, o kateri naj bi bil zopet glasoval narod sam Ali bi bil ta predlog prodrl v skladu z ustavo aLi proti njej, je bilo dr Pfrimerju popolnoma vseeno, ker je hote' doseči samo izboljšam ie ?osnodarskega po ložaja Ostali obtoženci Dru obtoženec Konstantin Kammerhofer se je zagovarjal, da je bil z ostalimi vodi telji vred pod prisego dolžan izvrševati dr Pfrimerjeva povelja. Izjavil je, da je nekaj dn-1 pred prevratom poslal dr. Pfrimerju pismo, v katerem mu je ponudil kot okrožni vod'a svojo domislijo in ga obenem posvaril r>red avanturami. Kot avanture smatra Kammerhofer udeležbo p,ni legitdmistričnem prevratu ln proglasitev Otona Habsburškega za monarha. Nadalje je obtoženec iria-vil, da je bila predvsem oseba Pfr.imerje-vega srenera^neara aljutanta grofa Lamber-ga ona, glede katere je imel največ skrbi oosebno še, ker je užival Lamberg pri dr Pfrimerju vse zaupanje, dočim pri ostalih voditeljih nii bil posebno priljubljen. Obtoženi polkovnik Josjp Fiechner je pripovedoval o mobilizaciji Heimatschutza v dol .ni Ennsa in izjavil, da je nanj napravilo vtis. da gre za legalno akcijo. Po njegovem mnenju je dr. Pfrimerja poslala v akcijo dunajska vlada in zdelo se je, da je bilo treba računati! s sodelovanjem državnih eksekiitivnih organov. Polkovnik Richard Harter je Izjavil, da ni kriv, ker je bil samo vojaški vodja pokreta in ni iimel s politiko nobenega posla Tudi nanj je akcija napravi,Ia vtis. da ima zakonito podlago Ko je izvedel, da je posadka iz Metka na pohodu proti njegovim oddelkom, je takoj odredil umik svojih for macij. ke-r ni hotel storit; ničesar proti državni eksekuti.vi. Z zaslišanjem tega obtoženca je bila da našnja razprava ob 7. zvečer zaključena. Proces prati Stribrnemu Praga, 14. dec. h. Pred kazenskim senatom praškega trgovskega sodišča se je pričela danes najbolj senzacijonalna razprava zadnjega časa, in sicer proti bivšemu poslancu Stribrnemu in urarju Sichrov-skemu. Današnja razprava, za katero je vladalo ogromno zanimanje, je trajala od zjutraj do poznega večera. Med poslušalci so bile navzoče tudi politične osebnosti, med njimi vdova nekdanjega finančnega ministra Rašina. Stfibrny je prišel k razpravi elegantno oblečen, v spremstvu žene in svojega 191efcnega sina. Njegov zagovornik je sin bivšega finančnega ministra Rašina. Čitanje obtožnice je trajalo skoraj dve uri. Nato se je pričelo zasliševanje obtoženega Stribrnega. ki je med drugim izjavil, da ima danes 750.000 Kč premoženja. Obtožnica očita Stribrnemu krivo pričevanje v 19 primerih, med njimi v dveh pod prisego. Smrt francoskega znanstvenika Pariz. 14. decembra. AA. Snoči je na svo-iem sstanovanju v Marnesu umrl dr. Gustave le Bon, ravnatelj filozofske znanstvene kniiž-nice. Pokojnik je dosegel starost 91 let. Dr. Gustave le Bon je bil po nokl cu zdravnik. Njegova dela so bila posvečena fizikalno-kemič. raziskavaniem. Pisal je zlasti o svoj-stvih atomov, zanimal se za Hertzove valove, za delitev snovi itd. Najbolj je zaslovel po svojih del h o psihologiji množic in narodov, ki so mu pridobila Svetovno slavo. Napisal je razprave o človeku in človeški družbi, o njenem izvoru in zgodovini, o prvih civil za-cijah itd., ki so zbudile pororno*t v znanstvenih krogih vseaa sveta. Pokoinik ie bil član bela jske kraljevske akademiie Francija pa ga je za niegove zasluge odlikovala z redom »Grand officier« legije časti Nekaj del le Bona je prevedenih tudi na naš jezik. Naraščanje breznoselnosti v Ameriki Washingrton, 14. decembra AA. Ameriška federacija za delo poroča da se je po njenih cenitvah število brezposelnih, čeprav se že dva meseca vrši sistematično pobijanje brezposelrosti. zvišalo v tem času za 20 odstotkov m znaša sedaj 7 milijonov. Pričakovati je. da se bo število brezposelnih povečalo sredf januarja prihodnjega leta na 9 milijonov. Kritičen položaj v Avstriji Zvezni kancelar dr. Buresch grozi z ostavko, če parlament ne odobri vseh vladnih sanacijskih predlogov Dunaj, 14 decembra d. Položaj avstrijskih državnih financ se razvija tako katastrofalno, da se čuti vlada prisiljeno stopiti pred parlament ter postaviti strankam vprašanje, ali hočejo sprejeti vse njene predloge za sanacijo državnih financ ali ne. ker je vsako zavlačevanje povsem nemogoče. Odločitev mora pasti že v bližnjih dneh. Državni kancelar ar Buresch namerava izjaviti strankam da je odločen takoj podati ostavko, če se mu ne nndi popolno jamstvo, da bo parlament sprejel tako zakon o Credi*anstaltu kakor tudi zakon o zveznih železnicah in vse nadaljnje vladne predloge. Dr. Buresch hoče. da pade odločitev v parlamentu m da prevzamejo politične stranke popolno odgovornost za nadaljnji razvoj nastalega položaja. »Wiener Sonn- und Montagszeitung« objavlja izjavo člana vlade, ki pravi, da si mora biti javnost povsem na jasnem, da morda ni več daleč čas. ko ne bo več mogoče plačati državnih nameščencev. Zato bo zvezni kancelar dr. Buresch sporočil jutri parlamentu čisto resnico, v sredo pa bo po radiju obvestil ostalo pereblvalstvo točno o sedanjem položaju V Narodnem svetu bo natančno utemeljil oba zakonska predloga o Cred;tanstaltu in zveznih železnicah ter opozoril na stalno nazadovanje državnih dohodkov, ki mora imeti za nui-no posledico skrb za uravnovešenie proračuna. Vlada noče v nobenih okoliščinah iskati pri Narodni banki kritja za primanjkljaj, ker bi to pomenilo prvi korak k inflaciji in resno ogražanje avstrijske valute. Zvezni kancelar in člani vlade nočejo enostavno pobegniti, postavljajo pa vprašanje zaupanja. Ako hočejo vlado stranke podpirati, je pripravljena storiti vse mogoče, da odvrne grozečo nevarnost, če pa nima zaupanja strank, naj se loti druga vlada rešitve ogromnih težavnih nalog, ki nastajajo. Položaj je preresen. da bi hotel državni kancelar dr. Buresch, ki se zaveda svoje odgovornosti, čakati na zmešnjavo, ki mora nastati ako se parlament ne bo zavedal svoie odgovornosti. Avstrijske finančne težkoče niso prišle nepričakovano. Od parlamenta sklenjeni zakoni v svrho štedenja so imeli doslej le de'ni učinek, za letos samo prihranek 35 milijonov šilingov. Pri zveznih železnicah gre za odstranitev primanjkljaj približno 80 milijonov šilingov R.izen tega imajo nad 100 milijonov kratkoročnih dolgov, novih posojil pa zaradi nazadovanja vlog v bankah ne morejo dobiti Razen tega se carinski dohodki zaradi povišanja carin n'so povečaH. kakor se je pričakovalo, ker je bil ov;ran uvoz in se mora Dri carinah rao'mati celo z manjšim dohodkom Devizna odredbi je zavrla gospodarstvo, kar ima za posledico nazadovanje davčnih dohodkov r>ržnvne blagaine so prazne in zafn se nolrrvlia mirna potreba, da se izdatki tp&oi znižalo ter spravi [n r sklad z dohodki Avstrija ta torei nahaja vskrai-no težavnih ra^m^nh :n odtočitov nada'i-nie«3 'vbetrvi.a vlade mora pasti že v prihodnjih dneh. Četrta zasilna odredba na Nemškem Berlin. 12. decembra. Dolgo pričakovana zasilna naredba je iprošli teden vendarle izšla. S tem so ovr-ženi očitki kancelarju Briiningu, češ da je popolnoma pasiven in da prepušča državne :poste, naj se razvijajo, kakor vedo ln znajo in kakor je prav h/.tlerjovcem, stalhelmov cem in drugam sovražna kom republike. Nenotnoežlj-iva nemška javnost je pri slič-n.ih očitkih pozabljala, da državni kancelar ne cncre govoriti po shodih, kakor kak agitator. marveč da sta njegovo torišč« parlament in ministrski svet, kjer Brun in-T vsekakor daje izjarve, ki jih čuje in vpo-števa vsa Nemčija. Briiningova oasivnost je tedaj .e navidezna in le prebučno delovanje narodnih socrijalistov povzroča dojem. kakor da je vlada uanana v kozji rog in da ©i iz zagate ne zna pomagati Trezni opazovalec bo sooznal in priznal da položaj v Nemčiji nikakor ni tak. kakor ga slikajo hiMlenjevoi, ki v svojo buini do-mr'š>M?ii,j že vidijo, da je njihovo »tretje cesarstvo« pred durmi. Kljub stalnim volil-nrm us^ob^m Hit'<=»r <*anp.g š» nima večine Zato ni mislati, da bn si lahko po zako riiitem potu prisvojil vlado ali vsaj dobil ■premoč v njej. V državnem zboru mu je treba vsekakor še računati s centrumom frvr;5v".s,n 'n VAirmn.W.i V ipnvmsKu sWr mislijo, da imajo narodni sooijatisM na svoji strmi tupresta,no zatrjevanje legalnosti, ki je v ostrem nasprotju z i-2'a.vamri dru.gih veKakov njegove stranke. Slednji vedno nap.pvedu.ieoo bratomorno državljansko vojno in prisesalo osveto pristašem in voditeljem današnjih vladnih strank. Taka legalnost, k.i se naj po prevzemu vlade izpre-meni v krvavo zatiranje političnih nasprotnikov je vse pred ko legalnost. Razen ukrepov v interesu nobraniega miru vsebuje zasilna naredba tudii važne narodnogospodarske določbe, ki p.riča?o. da ie nemška vlada trdno odločena boriti se s krizo, da na ta način ustvari u^rvtna tla za mednarodno konferenco o nemških političnih iin kratkoročnih gosnodarskih dolgo vih Vlada je znižala davke, obrestno mero. ma.iemnino, uradniške in delavske tvlaee Osobito '-ažno pa ie zvžanto cen. kait.i v Nemčiji je po inflaciji in visoki stabilizaciji marke nastala drasin^a. W nikakor ni bMa v sk'adu s nretomki nar^r^h MudsVh sloiov Ako se bo vVa/ti posrečilo, da obe nem s temi okrcvi či"sto eosnonarske narave izvrši tudi noVtiično nonv^ftnje. k! ip Ne.mčiii danes tako ze'o notrehno. notcm se je na*p-sati. da bo se^a.n.ia zi"ma nv'nila brez silnih pretresov. kti na teme H n notiranieea r>oV>ža.ia na>T>ovfy*iii,c>lo opazovalci 'n noma>valc! nemških nri.li.k Von^ar n« M rV»srodk>5 ne nn^iin kaj to1 a ž'i ne s'ike v tem noa^pdu PoMt.i^-na napetost se ie no čnt.rti o^rp-^bi še nov-piča-la in eovorlcp o razpustu d.rža.vnpara »bora ter razn:'sn novih volitev se vz^rStilprio čim boli V'a*a le odloga. da ne ho dopustila razpusta, ker ve, da bi nri nov'h voM+vah no^votnmo izgubila več.lno Zato se bo skušal« oMr^atii na krm/iu za vsako ceno. pa nai posamezne stranke sredo g nlo ali ne Iz vrst komunistov je namrp^ izšel nred.iog da na.i se državni zbor sosta-ne nrp'*vni-ce F-^nc Pinterič ^"»^ic. TVa,n cmre-kar Okvare Tosin Ivnn Tonoriš'? in Ivan Zaje iz Velik?«« [von S tona r iz Sevnice. Franc Ro'din B'až Božič. Fr«nc Ro"-ič Franc Piki in Ivan Čater z Gomil-ske^a. S srebrno kolajno za državljanske zasluge je odlikovanih še okrog 150 oseb. katerih imena objavimo jutri. \t državne službe Beograd. 14 decembra n Z odlokom ministrstva za sociatoo politiko in r.arodno zdravie ie be Beograd 14. decembra A A Za šefa zdravilišča v Tonoigici v pet? skupini je imenovan dr. Va«a Sav'<5. dosedanji primarij istega zdravilišča v šesti skupini. Dvoje železničarskih zborovati, Ljubljana, 12. decembra. V nedeljo 6. L m. se je vršil v steiieuein salonu restravracije na IjubuansKenj giav-nem kolodvoru otioni zboi osuoja ie,ezni-ško-gcadbene službe, ki se je sedaj združilo v enoten, močan odsek v okviru Udruženja jugosiovenskih narodnih železničarjev m brodarjev. Na ta način združeno osobje iste stroke bo moglo v okrilju naše najmočnejše železničarsKe organizacije mnogo uspešneje zastopati m uveljavljati svoje interese m potrebe, kakor doslej, ko je bilo to osebje ločeno v več odsekov. To spoznanje je v nedeljo prešinilo vse zbrane železniške uslužbence gradbene stroke. Splošna je b:la tudi misel, da je sodelovanje v enotni organizaciji v sedanjih razmerah bolj potrebno kakor kdaj prej, saj ne pozna teženj gradbenega osobja nihče tako dobro kakor om sami. Osobje žeiezniške gradbene službe je bilo doslej v glavnem organizirano v treh odsekih: progovni nadzorniki, progovni čuvaji in progovni pazniki. Ti odseki so imeli pred ustanovnim občnim zborom skupne sekcije izredne občne zbore, na katerih so sklenili, da se razdružijo in pristopijo v enoten odsek. Ustanovni občni zbor Odseka osobja gradbene službe je bil torej v bistvu le bolj formalnega in manifestativnega značaja. Po končanem občnem zboru je bil v dvorani Okrožnega urada javen shod železničarjev. Predsednik oblastnega odbora UJN2B je na shodu toplo pozdravil korak, ki so ga storili uslužbenci gradbene službe z ustanovitvijo enotnega odseka. Tudi drugi govorniki so pozdravljali ustanovitev odseka in pozivali vse tovariše, da prijavijo svoj pristop,. Zborovalci so se razšli z nado, da jim bo n!rhova nova organizacija pod dobrim vodstvom g. inž. Šubica in ostalega odbora lahko mnogo koristila. * CeHe, 14. decembra. Včeraj dopoldne se je vršila v Celjskem domu štev lno obiskana železničarska konferenca, ki io je sklicala centrala Uedinje-nega saveza železničarjev iz Ljubljane. Zborovalci so razpravljali o današnjem stanju železničarjev, v prvi vrsti pa o težavnih razmerah med delavstvom v državnih železniških delavnicah, kurilnicah in pri orogovnih sekcijah Zbora so se ude'ežiii zastopniki 21 podružnic. Otvoril in vodil je zborovanje predsednik g. Kmet iz Zagreba. Glavni poročevalec je bil g. Jurij S t a n-K o iz Ljubljane, ki je orisal težki položaj našega delavstva, v katerem je prišlo zaradi vedno novih redukcij dela in mezd. To hudo krizo občutijo tudi železničarji, zlasti železničarski delavci. Zato ie odšla U. t. m. v Beograd posebna deputacija, ki se je zglasila najprej pri novoizvoljenih poslancih v parlamentarnem klubu in ^ri generalnem direktorju železnic. Zelja delavstva gre predvsem za tem, da se mu zagotovi osemurno redno dnevno delo za vse dni v mesecu, da se pokrene akcija za znižanje stanovanjskih najemnin, odnosno za uvedbo stanovanjske zaščite, da se ukinejo veliki odtegljaji za delavski pokojninski fond, da se pristopi k redukciji neproduktivnih izdatkov, da se izdela splošni gospodarski program za daljšo dobo in da se po njem uvedejo večja javna dela. Poročevalec je dalje izjavil, da je dolžnost in pravica vsakega dobrega železniškega nameščenca, da vestno skrbi za pravilni način upravljanja z železniškim voznim parkom, s prometnimi napravami in sploh z vsem premoženjem, ki je last države in vsega našega naroda. Saj bodo mogli železničarji le od dobro upravljane železnice doseči •zboljšanje svojega položaja. Zavedajo pa se vse železničarji današniega težavnega ooložaia v državi in na vsem svetu in bodo, stoieči zvesto in neomajno v službi svoie ljubliene države, storili vse. kar je v niihovl moči. za ohran:tev in napredek železn škega prometa in vse Jugo- s'avi?e. O de'u deputacijo. ki je posredovala za ;7boliš™ip nolofcaia. ;e oororal v 'urak V ImaKli —!CMO "1 Cl i O 'e nozdravil zbor g. Franc S v e t e k iz CeHa. povito cp ip nsfi tvp/i V->*ero ie r^grlc:^,,:^ Tntr':i-!<:l '^Ofovanje. ^fjf^nn«« Jo Roormd 14 T>To »n+prvpp- M-in tviolfliO!) ri- T^p-M—iiln v m!- i.o!ialrnm r\rprv,*Vn ^ bfi£ TO b°-o^tflti brpT dp'a. Pogodb** ° r^l^n ~ rr TH-«n<6tvt »>.<«'SV; iranprfll TT^fltlP S^b'11 Vi -ip M r>rptpVU tp/IpTj flrpfl-on 'Drinrflvnh 9ia n»»V«lf ip V VO. ioSlrpm Tannii ««m(v«nr V tvtnn. «p ip nhoe'1 a v ef-o«'**!! iafnii. nipp na vodovodni nanp'iavi. Star je bn 62 ipt Fnrf^o ««iH MIlan. 14. decembra d Fden naiboli mampn»t'h svetovnih žono-teHev Ifinrico RastelH. je v soboto ponoči umrl v Berga-mu. ker mu je možgane zalila kri. Protidraglnjska akcija v Mariboru Veliko zborovanje delavcev ln nameščencev — Znižanje najemnin, pravična izravnava cen, ohranitev nivoja mezd in plač, pobijanje brezposelnosti — Simpatije jeseniškemu delavstvu Sklicevanje na pocenitev življenjskih potrebščin je neosnovano. ker se življenjske potrebščine v resnici m v splošnem niso pocenile. Če pa so cene nekaterih vrst blaga nekoliko nižje, je to le prehodnega značaja Zato zavračamo tendenco po znižanju mezd in plač vse dotlej dokler se ne vzpostavi pravilno razmerie med Dreiemki in cenami življenjskih potrebščin na osnovi zl^te paritete. V takšnem znižanju ni iskati sanacije gospodarske krize, ki se da ublažiti le s pozitivnimi činitelji. med tem ko je znižanje prejemkov eden izmed najbolj negativnih čin:teliev. ker pomeni oslabitev kupne moči konsumentov. Oblasti opozarjamo na izkoriščanje delavstva po kapitalu, pred vsem po tuiem. ki zlasti v tekstilni industriji s sramotno nizkimi mezdami onemogoča našim delavcem človeka dostojno življenje. K odpravi, oziroma izboljšanju gospodar- Maribor, 14. decembra. Nocoj se ie vršilo v unionski dvorani veliko zborovanje, k: ga je sklical akcijski odbor za pobijanje draginje. V odboru je zastopanih 25 delavskih in nameščenskib strokovnih organizacij. med njimi organizacije vseh državnih in privatnih občinskih nameščencev in upokojencev. Zanimanje za shod je bilo izredno veliko, kar je pokazala tudi udeležba delavcev in nameščencev. Shod je otvoril in vodil predsednik akcijskega odbora g Malenšek, govorili pa so gg. Tutn-pej, Petejan m Brandner. Soglasno je bi-'a sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: Življenje službojemalcev vseh svrst od uradnika do delavca ie najbolj ogrožano po visokih stanovaniskib najemninah, ki niso v nikakršnem skladu s plačami oziroma mezdami. Tudi poziv gospoda bana dravske banovine glede znižanja najemnin ni rodil pričakovanega uspeha. Ker ie podan s tem zadosten dokaz, da h šni posestniki niso pripravljeni prostovoljno znižati najemnin, zahtevamo, da se stanovanjski najemniki zaščitijo z zakonom, oziroma da se maksimirajo najemnine na podlagi zlate paritete z leta 1913. to je v razmerju 1:10. Predvsem pa naj na tej podlagi uredijo najemnine država, banovina in občine v svojih poslopjih ter s tem postavijo hišnim lastnikom dober vzgled. Prodajne cene blaga niso v pravičnem odnosu z nakupnimi cenami kmetMskh produktov in zlasti industrijskega, posebno pa manufakturnega in tekstilnega blaga so pretirano visoke. Ob'asti naj vršijo najstrožjo kontrolo, da dobiček industri'cev. trsrovcev 'n dmtrh posameznikov ne bo prekoračil po zakonu dopustnih mej. Velika gospodarska važnost reforme tobačnega monopola Te dni je bil objavljen^ v »Službenih No vinah« nov zakon o državnih monopolih, ki prinaša delno reformo v pogledu tobačnega monopola Uvedba več ali manj proste^ produkcije tobaka za izvoz ima na videz p tnen 'e za južne pokrajine naše države, dejansko pa je ta reforma za vse naše gospodarstvo dalekosežnega pomena. Čeprav imamo za produkcijo tobaka zlasti v Južni Srbiji. Bosni in Hercegovini najugodnejše, pon kod celo idealne pogoje, ee naša država doslej kot izvoznica tobaka ni mogla uveljaviti. Naraščajoče težkoče* v izvozni trgovini nas danes bolj kakor kdaj 6ilijo, da našo produkcijo za izvoz preorijentiramo in da 6e poor.imemo prodmkcije takih dobrin, ki jih industrijske države tudi z najdaleko-se"inejš'ini zaščitnimi ukrepi ne morejo nadomestiti z domačo produkcijo. Med proizvodi te vrste stoji na prvem mestu tob-k. Bolgarija in Grčija črpata od izvoza tobaka največje dohodke, medtem ko je naš izvoz tobaka naravnost malenko sten. Po podatkih ki jih je iznesel dr. M Stojadinovič na kongresu pravnikov 3. oktobra v Skopi ju, je Bolgarija od L 1924.— 1929. izvozila 160 milijonov kg tobaka, Grčija c do 290 milijonov kg, naša država pa je v istem času izvozila komaj 14 mili jonov kg, torej zares malenkostno količi no. Naša država porabi pet šestinik produkcije za domačo porabo in le eno še-stinko od,pade na izvoz. Navzlic razmeroma malenkostnim količinam pa imamo glede plasiranja našega tobaka v inozemstvu vedno težkoče. Nasprotno pa vidimo, da je izvoz tobaka v Grčiji in Bolgariji mnogo večji nego domača poraba. Ker se je izkazalo, da mo-nopolsika uprava ni dober trgovec, je omenjeni kongres pmvn kov postavil v resoluciji med drugim zahtevo, da ee zakon o monopolu tobaka spremeni v smnslu svobodne produkcije in prostega izvoza. Ta zahteva je v novem zaikonu v glavnem upoštevana. V odrejenih rajonih bo monoposka uprava v bodoče dovoljevala prosto produkcijo tobaka za izvoz. Sadilci tobaka, ki bodo hoteli proizvajati tobak za izvoz, pa bodo morali ustanoviti posebne zadruge, ki bodo morale meti primerna skladišča in ki bodo imele pravico izvažati, prideMš svojih članov Država bo te zadruge finančno podnrla vsaj v pocet-ku njihovega delovanja Seveda pa je v zakonu predvideno, da se «me za izvoz proizvajati tobak le v takih okoliših, ki imajo vse pogoje za proizvajanje prvovrstnega in najfinejšega blaga za svetovni trg. o poneverbah v Strojnih tovarnah Ljubljana, 14. decembra. Ob velikem zanimanju občinstva, kije popolnoma zasedlo sodno dvorano št 79.. se ie danes ob 16 nadaljevala razprava o poneverbah v Strojnih tovarnah in Hvar nah Prvi je bil zaslišan kot priča prof -nž Boncelj bivši tehničn' ravnatelj v Strojnih tovarnah Glede ^trikbergerjeve ie izpovedal. da ne ve o njej ničesar slabega in di b' ji zaupal tudi svoje premoženje Nadzorstveni »vet io je svoiečasmo pohvalil kot zelo vestno in pridno uradnico ^trlkbergerjeva je b*la zelo zaposlena in ie nivilfl fakture večkrat pozno v noč O t*kem primanjkljaju ni nikoi: nič sFšal Kako se ie vrMla predaja agend mu ni znano T'id' o FlorHnčiču ni slišal ničesar slabega Kolikor priči ve. ie imel obtože nec po smrti ravnatelja Fimžgarja res zelo mnogo dela. B:v«a uradnica Stroinih tov«ren gospodična O*Ig« sc na podrobnosti ne spominja več ker ie že 7 let odkar ni več v službi V času ko ie ona slu kovala ie V»I1r» v M<»g.ijn! ve^no nrpcei <»oforine Priča \r\*rvn ?yrr>treli h'vsi slnigq v S*roi n;h tovarnah 'e nripovedov«! Valco ie ob ■»nJ^ta«! nosil večkrat v pisarniške prostor^ telila 'n ntiačo Kot sadni' 'p ht! r<»«l55iin ravnate?! Stpn? nih tovarn koa V fovarno ?e vsto nji leta fCo ie nrev^ema! poste 5e V voilfln nAnn mv7of samo tiri «r»v»cmr' blaoaine '.n kn?i»ovo<4«tva ne. O IriVem primanjkljaju ni slišal tn vedel ničesar. ske krize, ki se je reševala doslej v prvi vrsti na račun delavsk;h slojev, naj donri-nese svoje žrtve tudi velekapital, predvsem na ta način, da z znižanjem delovnega časa delavcem ne zniža obenem njihovih prejemkov. Le na ta način, bo mogoče pravično omeievati brezpose'n««t. Anpjifamo na '3. do, banovino in občine, da za ublažitev brezposelnosti izvršijo nuino potrebna iav-na dela in tako dajo ljudem dela in kruha. Resolucija dalje pozdravlja akcijo mariborske bčine za brezposelne delavce, izraža tople simpatiie delavstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in poziva vlado, da se zavzame za jeseniško delavstvo ter poskrbi, da pride čim prej spet do zaslužka in kruha. 5'rikbergerjeva je bila v službi vestne. Obtoženega Florjančiča je poznal kot naravnost pedantnega uradnika, kateremu pa je šlo delo slabo od rok. Zelo počasen je bil zlasti glede predložitve potnih računov in ga je moral skoro dnevno terjati za nje. Zasliševanje je bilo zaključeno ob 19. Raznrava se bo nadaljevala jutri, v torek ob 16. Trinajsta smrtna žrtev savinjske nesreče Celfe, 14. decembra. Velika avtobusna nesreča pri Levcu je s smrtnimi žrtvama dosegla svojo nesrečno število: 13. Ni zadostovalo, da je prerani grob vzel vase dva poročena para (Ivan tn Ana Krajnc, Filip m Brigita Posedo), štiri družinske očete Ivan Krefl, Anton Svet, Anton Dobnik in Ivan Krajnc iz Celja) ter štiri matere (Frančiška Pristovškova, Ana Stra-hovnikova, Marija Zupančeva in Otilija Dobelškova), — ne, v celjski bolnici je v nedeljo ob 23. uri rešila smrt trpljenja tudi g. Andreja Še p ca. 52-letnega trgovca in posestnika, po rodu iz Dolge pušče pri Zagrebu. Andrej Sepec si je bil pred dobrim letom kupil posestvo v Vrbju pri Žalcu, kjer je zdaj tudi stalno bival. Usodnega dne je bril po opravkih v Celju. Pri avtobusni nesreči si je prebil lobanjo, pretresel možgane in nalomil levo roko. Vendar se je takrat hitro zopet osvestil in se krepko držal pokoncu kljub hudo krvavečim ranam, da so se mu reševalci in drugi vsi čuddli. Bil je res zelo močne konstitucije. Toda v celjski bolnici so hitro nastopile komplikacije in je Šepec venomer tožil o silnih no:'•sinjih bolečinah. Zdravniki so se. kakor za vse ranjence požrtvovalno trudili okrog niega. Zal pa je vsa pomoč bila zaman. Ves izčrpan zaradi izgube Icr v*si in hudih poškodb je tudi ta, prej tako trdna narava klonila v smrt. Tudi stanje nekaterih ostalih ranjencev je še zelo resno. Učiteljica Matilda Potočnikova iz Griž, ki ima lobanjo prebito v zatilju in pretrgano žilo na levem sencu, se le redko zave in je le toliko prisebna, da od časa do časa 'iž!-je malce okrepčila. Posebno tragično pa je stanje Antona Oblaka. 31-Vnega posestni ko vega sinu iz Vrbja pri Ža>cu. Kakor smo že poročali, ima izbico zo-bov;e. pretres morran^v >.r«k>jbe na levem licu in levici. Kadarkoli se osvesti, zbesni zaradi strašnih bolečin in zdravniki izeubljaio unanje v njegovo okrevanje. Pa tudi nekateri ranjenci v domači oskrbi so še vedno močno prizadeti po poškodbah in morak> legati, ker so se jim rane šele zdaj občutno razbolele. DcfnHfa generala Čam^kaišVa ftanghaj. 14. decembra s. General Cang-kajšek ip odstopil. Njegova ostavka je bila sprejeta. Hmoflekl tr* fcatec. 14 decembra h Va hmeUskem tr-®ru Je bito danes doseženih nekal zaklhič-kov po 170 do 230 Kč Promet ie maSal 100 bat Ten^en^a na trg-u le mirna. Okvir ~«n ie nekoliko zožil in sicer na 1"0 do 230 Kč. V Ii Mmsnr^n norTPn ZarrobSlra vrPmrnska napoved xa dane«: Pretežno ohlapno. mM°nn orecei stalno nekoliko boli tonlo — Sitoariia rferaiSnieca 'ner Nad centralnim delom t-ontnenta ore- ladn?p Sp vedno vieoV? v cpvpi-tv in •*ni Evronl. na vrbodni «lrani ^rpdoTAm-•Vpora morfa r>a vlada nižii r.HMeV T^rpdno 'op! zanadnl vetrovi «o oovt»-o*:i; nornst '"»nneratnre. obenem na tudi ohlapnost vre-•'pna PritieV jp v enlnSnem nadel za 3 d o ' mm naJbnll na vrhodn. nafmanl na cpvp-o-zapadu Tpmneratnre en v sploSnpm narasle aa 1 do 9 stopinj, najbolj na severu. Petrini Tropovi v slovo kraji in ljudje Laško, 14. decembra. Tužmo je odjeknila na Marijin praznik vest, da Tropove gospe Petrine ni več. Kako živo se je spominjamo, ko je ob solnonih dneh usmerjala svoje korake gori ob Savinji proti Humu. Toda Savinja ni bik njena bistra hči planin ;n Šmihel, Šmohor im Malč, ne, to niso bila njena brda. Mnogokrat se ji je orosilo oko ob spominih na srečne dni zlate svobode tam v solnčni Goriški. Bazovica, Liparski otoki in »Regina coeli« morijo cvet za cvetom. Pa tudi oni, ki so našli v naši svobodni domovini bratski sprejem, niso srečni, Goriška jim je vcepila v srca domotožje in kop rn en je. A utehe srcu ni in drugo za drugim neha utripati, nc da bi sc mu bila izpolnila zadnja želja: V zemlji domači da truplo leži. Gospa Petrina se jc rodila 29. junija 1882 v Št. Petru pri Gorici v močno narodno-zavedni Dročevi hiši. Že v zgodnji mladosti ie podala roko in srce izvoljencu gospodu Ignacu Tropu, s katerim je preživela v najlepši harmoniji vsa leta zakona. Vojna jo je zatekla pri Sv. Luciji, kjer je morala dati slovo možu in domovini. Izselila se je v Gornjo Radgono, ki je bila takrat glavno zatočišče primorskih brezdomcev. Po vojni je prevzela s soprogom Narodni dom v Brežicah, od koder se je preselila leta 1927. za stalno v Laško, kjer je kupila od dr. Koliko vi h dedičev hišo in ustvarila iz nekdanje gostilne moderni hotel »Savinjo«. Stala je vedno v vrstah narod- naziji v pisarno pokojnega odvetnika in pisatelja Janeza Mencingerja v Kranju, ki je mladega moža s svojim književnim delovanjem navduševal za lepo slovensko knjigo in čisto slovensko govorico in to že v dobi, ko se je po vseh uradih, pisarnah in tako zvanih »boljših« družbah samo nem nih borcev. Že kot mladenka je bila vneta S okolica in članica narodno obrambnih društev. V osvobodilnih bojih naših bratov leta 1912-13 je pridno zbirala za srbski Rdeči križ, za kar je bila zapisana pri oblastvih kot politično sumljiva. Svojemu prepričanju je ostala zvesta tudi po vojni. Rdeči križ, Blago srce, Sokol, Jadranska straža — povsod je bila ako že ne odbornica, vsaj članica. Pogrešali pa jo bodo tudi siromaki, ki so našli pri njej vedno krožnik tople juhe in' še kak drug priboljšek. Še bolj pa jo bodo pogrešali njeni primorski rojaki, katerim je bila mati in sestra... List za listom pada, gi.ne in utone v večnosti. Ko je legel mrak na zemljo, je zagrnila hladna grada svež grob. Petrina nas je za vedno zapustila. Ave anirna candida! Smrt vzornem narodnega Videm, 13. decembra. Utihnil je naš posavski slavček. umolknil je z-i vedno eden naših naileoših in naj-boltšib tenorjev, umrl ie splošno znani in priljubljeni g. Franc Vidmar v 8.3. letu svoje dobe. Vci smo spoštovali in ljubili vedno veseWa. zdravega moža rdečih lic. z dolgo častitljivo brado, navdušenega pevca, zabavnega družabnika, vnetega narodnega in kulturnega delavca. Ni je bilo prireditve, kjer bi z veseljem ne sodeloval in z vnemo -pomigal s svojim, čistim mogočnim, tako lenim »Kisom t>rav do svoiih zadii';h let, pa bodisi n« koncertih, vrtnih veselicah. cerkvenih slovesnostih in neštetih na-gr^Viicah! R~5em v solnčni Gorici 1*49 Se je tf.m tudi soVnl in vstonil po dovršeni nižji gim- Rt ?Sf - karamele s© spi ©šh© prllfuMjesse! škutarilo. Sledeč vzorniku Mencingerju v Krško je tu v takratni Čitalnici vneto nadaljeval, kar je že začel v Kranju: z lepo slovensko pesmijo je budil in dvigal narodno zavest in ljubezen do mile materinščine. Svojega šefa je ljubil kakor očeta in mu zvesto služil polnih 40 let do njegove smrti, ki ga je, kakor je sam večkrat pravil, prav bridko zadela. Pozneje je sprejel pisarniško službo pri zdaj že tudi pokojnem dr. Dimniku v Krškem. Ves čas pa je poleg tega opravljal še posle občinskega in posojilniškega tajnika doma na Vidmu in je bil v vsakem pogledu zgled marljivosti, točnosti, vestnosti in poštenosti, s strankami nad vse ljubezniv im uslužen, da si je pridobil srca vseh občanov pa tudi tujcev, ki so se zatekali v občinsko pisarno. Svoji družini je bil najboljši oče, ki je vzgojil svojih 8 otrok v strogo narodnem duhu, preskrbe! vsem, včasih težko s prav skromnimi sredstvi višjo izobrazbo, tako da zavzemajo danes prav odlična mesta v javnem življenju. Najstarejši med njimi je sreski načelnik v Radovljici. Ugledni, težko prizadeti obitelji naše globoko sožalije, blagemu pokojniku pa časten in topel spomin! ZDRAVNIK Dr. RudolS Lovrec je otvoril privatno prakso v Mariboru, Strossmeierjeva ulica 8-1. — Ordinira od 10. do 12 in od 2. do 4. Ob istem času sprejema tudi kot občinski zdravnik Združene zdravstvene občine Maribor, desni breg. 15472 _ s Svečana akademija v spomin Simona Gregorčiča Ljubljana, 14. decembra. Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« je priredilo v nedeljo zvečer v velilka dvorani hotela »Union« ob priliki^ 25 letnice smrti pesnika Simona Gregorčiča svečano akademijo, ki je po pisanosti in obširmosti svojega bogatega sporeda res prijetno iznenadila. To iznenadenje je bilo tem večje in je tem bolj omembe vredno, ker je nastopila na tem večeru naša primorska mladina, ki je v polni meri dokazala svojo narodno in kulturno zavest ter dostojno proslavila delo velikega pesnika, Simona Gregorčiča. Dvorana si-cer ni bila nabito polna — a vendar — obisik je bil prav lep. No: malo neprijetno je bilo gledati široko zevajoče prazne prednje vrste stolov. Navzoč' so bili tudi nekateri povabljeni gostje, med njimi g. župan dr. Dinko Puc s soprogo, ravnatelj drž. konservatorija g. Matej Hubad, prosvetni šef g. Mazi, podpredsednik društva »Soča« g. Sancin — nekateri pa so svojo odsotnost opravičili. Mladina je prevladovala. Močno je bil zastopan učiteljski stan. Prvi je nastopil pomnoženi oi kes ter narodnega ž desničarskega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom g. Svetla s Sattnerjevo žalostinko iz oratorija »OOjdri«. Za njim pa je povzel besedo g. I. Vovk, ki je v dvajset minutnem govoru orisal pesnikovo življenje in delo. Govor je bil vseskozi poetično zasnovam, prepleten z Gregorčičevimi stihi, mestoma prav jedrnat, le kdaj pa kdaj preveč ilustrativen. Otvoritev razstave starih m©| str©v v Be©gradu Beograd. 13. decembra. Dne 16. t. m. se bo otvor la v paviljonu Svijete Zuzorio na Kalemegdanu v Beogradu razstava starih mojstrov. Prireditev te izložbe je omogočil in organiziral Kosta Paligo-rič, pokroviteljstvo pa je prevzel poseben odbor, v katerem so med drugimi m nister dr. Kojič, vseuč. profesorja dr. Vlada Petko-vič in Branko Popovič. Razstavljenih bo 120 izbranih del slovečih moistrov. Razstava takega značaja in v tem obsegu je sploh prva na Balkanu. Slike so bile izposojene iz razn h težko dostopnih zbirk in za to nriliko zavarovane s skupnm zneskom IG milijonov Din. Zastopane so holandske, flamske, italijanske, francoske, nemške in angleške slikarske šole. Med velik mi predstavitelji renesančne umetnosti sta tudi dva umetnika jugoslovenske krivi: Andreja Medulič Schiavone tn Jul o Clovio. Posebno odkritje bodo za naše občinstvo Meduličpve slike, k: jih nekateri e-tavijo ob bok Tizianovitn, Veronesovim, Tijntorettovim in drugim velikim mojstrom. Na beograjski razstavi si bo občinstvo lahko ogledalo najboljši deli tega našega starega &ibeničana. Holandsko umetnost zastopajo Ravmbrandt (portret). Jakob Ruiskael, van (ioyen, Aart van der Neer, Thomas de Key-ser, Eglon van der Neer, Preter de Hoocb, Frans Hals i. dr. Flamska šola je zastopana z Rubensom. van Dvckom, Davidom Tender-sonij Jordaensom, Janssensom in dr., Iranco* PREGLED ska z Wateaujem. PouSsinom, Rigaudom, Nattierjem, italijanska s Palmeruzz jem, Fi-lippinom Lipp jem. Giulijem Romanom, Lo-renzom Lippijem i. t. d. Nemško šolo predstavlja samo portret Luke Kranaha. Razstava, ki daje tako obsežen vpogled v umetnost najslavnejših dob in šol od rene-sance dalje, bo brez dvoma vzbudila najširšo pozornost. Probčujemo zgornji dopis, ki smo ga prejeli iz Beograda. Kakor nosnemamo iz pre-stolnišk h listov, je med tem v krogih domačih umetnikov nastal odpo>- zoper razstavo mojstrov. V salonu jugpsloveinske umetnosti se je sestalo večje število likovnih umetnikov in kritikov. Prečitana je bila izjava »1-karja Save Popoviča, ki je dve leti urejeval v Londonu neko umetnostno revijo in dvanajst let sodeloval v »Bellington - Mazinu«, največjem listu za poznavalce starin. Popovič izjavlja, da med slikami, ki so namenjene za to razstavo, ni pravega Rembrandta in tudi ne drugih večjih mojstrov. Razvila se je obsežna diskusija :n izvolil odsek, ki je večji del za razstavo namenjenih umetnin takoj preiskal. V svoji izjavi poudarja, da ima razstava starih mojstrov komercionalen namen, da so med slikami stare kopije n da originalnost Rembrandtu, Halsu in drugim slo-večim mojstrom pripisovanih slik ni z ničemer dokazana. Spor pa še ni zaključen, ker bodo tudi prireditelji razstave rekli svojo, nasprotniki pa bodo raziskavanje slik nadaljevali. Vprašanje: ali so v Beograd pripeljane stare slike kopije ali originali, ee bo moralo čim prej razčistiti. Sijajna šaloigra! Zopet se boste smejali od vsega srca, ko boste videli, kako je lepo, sladko dekle spreobrnilo zagrizene sovražnike žensk in jim vcepilo v srce šiager »Brez ljubezni se živet' ne da" Najnovejši Foxov _zvočni tednik? Nabavite si vstopnice v pred-prodaji! Predstave danes ob 4., %8 in 9% uri zvečer. ELITNI kino MATICA Telefon 2124. I Dal je večeru smisel in pečat. Sledil je mešani pevski zbor društva »Tabor« pod vodstvom požrtvovalnega učitelja g. Venturinija z Nedvedovo kompozicijo: »•Nazaj v planinski raj«. Gospod Košuta je recitiral »Siromaka«. Tehnično ga je dal dokaj dobro — vendar premalo uživlijemo. Gospod Simčič, tenon?fveh neveste predstava sVesU za red A. Priprave. Ljubljanska drama pripravlja ▼ režiji g Milana Skrbinška detektivsko dramo >Arsene Lupin«. Premijera bo koncem tedna. — Ravnatelj Golia je izročil gledališki upravi svojo novo mladinsko igro iJurček :, ki je bila sprejeta in se je je s študijem pričelo. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo v četrtek v operi slavnostna predstava. Vprizori se ena najboljših jugoslovenskih oper, Konjovičeva »Koštana«. Predstava bo za red C. — V operi se nadalje vrše priprave in skušnje za popolnoma novo vprizoritev Bizetove opere iCarmenc. Delo študirata režiser Kreft Jn ravnatelj Polič. Premijera bo v kratkem. Mariborsko gledališče Torek. 15. decembra ob 20. uri: >Ženitev<. Ab. C. Ako vam kava in navaden čaj vznemirjajo živce, tedaj pijte ALPINAC čaj Predavanje prof. Spektor-skega o Heglu Društvo za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani je 12. t. m. otvorilo svoje delovanje s predavanjem prof. Spektorske-ga o Heglu. Uvodoma je predavatelj opozarjal na velik vpliv Heglovega nauka, ki se je tako malo skladal z miselnostjo ofi-cielnih krogov, da je po Heglovi smrti Friedrich Wilhelm IV. pozval Schellinga in Stahla na berlinsko univerzo za to, da bi paralizirali »škodljivi« vpliv Heglove filozofije. Nato je predavatelj podal v mojstrski sintezi osnovne misli Heglovega sistema in njegovega mesta v zgodovini filozofije. V nasprotju z običajnim nazira-njem, ki vidi v Heglu nadaljevanje in zaključek onega miselnega razvoja, ki ga je počel Kant in ki preko Fichteja in Schellinga doseže vrhunec v Heglu, je predavatelj poudarjal, da moramo iskati sorodnih motivov Heglovi filozofiji v Averroe-sovem panlogizmu. Ta panlogizem je dosegel svoj vrhunec v statistični formi Spinozi, v dinamični pa pri Heglu. Kakor Spinoza, je tudi Hegel smatral vesolistvo za logični sistem, ki izključuje vsako transcendentnost in samostojnost etičnih problemov. Kakor Averroes, je tudi Hegel učil, da je mogoča samo ena prava filozofija, a manj skromen kakor Averroes, za katerega se je ta filozofija vtelesila v Aristotela, je Hegel smatral svoj filozofski sistem kot zaključno fazo miselnega razvoja človeštva. Predavatelj je Se očrtal v glavnih potezah Heglov nauk o državi in njegovo pojmovanje zgodovinskega procesa. Hegel je bil prvi veliki filozof historije v XIX. stoletju, ki se imenuje tudi histo- rično. Prof. Spektorski je nato še pokazal, kako so slovanski misleci, posebno poljski in ruski, nadaljevali in oplemenitili Heglovo filozofijo zgodovine. Medtem ko je za Hegla zgodovinski razvoj dosegel višek in se zaključil v novi dobi z nadvlado Germanov, katerim naj služijo vsi drugi narodi, in nimajo Slovani ne mesta ne vloge v zgodovini človeštva, so pri Poljakih Cieszkowski in Krasinski, pri Rusih slavjanofili in zapadnjaki pojmovali vlogo slovanskih narodov ne v egoističnem, marveč v altruističnem smislu. H koncu je prof. Spektorski podal še kratko analizo tega, kar je živega in kar je mrtvega v Heglovem sistemu v smislu one philoso-phiae perennis na kateri dela človeštvo že tisočletja in s tem zaključil predavanje, ki je napravilo na vse prisotne najgloblji vtis. Gorinšek: „Rdeča kapica" v mariborskem gledališču D. Gorinšek, znani mladinski pesnik in pisatelj, je napisal za mariborski oder otroško spevoigro Rdečo kapico, ki se ie igrala kot prva domača noviteta letošnje sezone dne 5 dec. t. 1. Predstava je pokazala da se je g. avtor z uprizoritvijo nekoliko prenaglil. In tako smo gledali to predstavo v znamenju avtorjevega prejšnjega optimizma in nič manjše tolerance s strani gledališke uprave. Delo, kakršno je prišlo na oder, je tako razvlečeno in združuje toliko stilnih neskladnosti, da zahteva temeljite predelave in skrbne pile. To pa je že čisto avtorjeva zadeva, stvar velikega samozatajevanja in kriticizma. Delo samo se nam zdi že spočeto v zmo- ti. Da je avtor skrbneje čital podobne pravljične igre Milčinskega ali Golie, bi gotovo spoznal dodobra, kako se taka reč napravi. Kake naj se utira pot do srca našega otroka, kako naj se mu vzbuja naše verovanje in spleta čudoviti svet naših sanj. Ne morem pojmiti, kaj si je avtor obetal od pričujočega prirodnega mita, odetega v pravljično obleko ki je šel nedotaknjen mimo domišljije našega naroda? Avtor je čutil, da je snov Rdeče kapice miselno in čustveno revna, pa si je skušal pomagati z raznim! vložki in dopolnili. Posegel je po drugih dramatskih oblikah, po burki in opereti, in tako ustvaril neko zvrst — otroško opereto, ki je obtežena z vsemi slabostmi te čudne me-salijanse — s trivijalnostjo in plehkostjo. Iz literarne erudicije je stavil to docela nedramatično, niti posebno poetično dejanje pod neko višjo nravno perspektivo. Tako so prijadrale v igro še patetične vile. v tej zasnovi rekvizit baročne pravljične igre Raimundovega kova. patetično urejajoč svetovni nravni red. (Sicer pa je imel pri tem tudi Shakespeare svoje prste vmes!) Avtor vseh teh stilnih neskladnosti v okviru pravljične ig-e v naglici dela ni občutil, tem bolj jih pa občuti gledalec. Tam, kjer prehaja igra v burko ali spevoigro, postaja trivijalna, hkrati pa se čutijo vsi ti prizori kot zasilna mašila, ki prekinjajo že itak ohlapno vez enotnega dejanja. V drugem dejanju, prizorišče gozd. smo zaman čakali čarobne pesmi oživljenih prirodnih sil. Tu je dejanje notranje najbolj prazno in razvlečeno in bur-kasti prizori se do preteka ponavljalo. Pesniška beseda tu sploh odpove, mesto V nedeljo, 20. t. m. otvoritev SMUČARSKEGA DOMA S. K. Ilirije v Planici. — Vozi poseben vlak. Priglasite se takoj v trgovini A. Goreč ali drogeriji A« Kane. 15333 Domače vesti • Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja v šolskem radiu. Za šolski radio bo oddajala v četrtek 17. t. m. cb 10. mestna ženska reaina gimnazija v Ljubljani naslednji slavnostni program: nagovor direktorj-i Antona Juga, Tome: »Obmejna«? (pel bo triglasnii zbor mestne ženske realne gimnazije), in dve narodni; Mark: »Dve klavirski točki« (igrala bo gojenka 6. razr. Vojka Prelovceva); »vodna beseda dr. Ivana Laha; da-. Ivan Lah: »Na kraljev dan« (dramski prizor s petjem) Ln državna himna. * PoljsKO odlikovanje, bi sicer viteški red Poloni ae restitutae, je prejel naš nov: narski tovariš g. Vladuslav Fabjančič za žurnalistične zasluge na polju zbliževanja med obema slovanskima narodoma. i^ivčJ ga mu je g. poljski poslanik na Dunaju Čestitamo! ♦ Jubilejni triglavanski večer z elitnim plesom se bo vršil v proslavo 10-letnIce ljubljanskega JAD Trigiava 9 januarja 19C v Kranju (Narodni dom) Ker l>o to letos edina tovrstna triglavanska prireditev ■priznano elitna io družabna, ki ji daie jubilejni zanača še posebni pomen in na kateri se bo zbrala vsa triglavanska družina aktivnega in starešin skesra članstva, je zanimanje zanjo splošno Ker je čisti dob; ček namenjen v humanitarne akademske s vrhe, se upravičeno pričakuje, da se bo tudi najširša javnost prireditve udelež.ia v častnem številu. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. Iz državne službe. »Službene Kovine« objavljajo, da so upokojeni: Henrik Lo-trič, višji policijski nadzornik v Ljubljani, Ivan Kralj, policijska nadzornik v Mariboru in Josip Mavrin, poverjenik finančne kontrole pri finančna direkciji v Skoplju. f Volilni imenik za senat. Deželno sodišče v Ljubljani je prejšnji teden sestavijo imenik volilnih mpraviičemcev za senat. Imeniik obsega vse volilne upravičence v dravska banov;.mi. Kot volilni: upravičenci so vpisani vsi narodni poslanci, dalje ban-ski svetovalci in župani Vseh skupaj je 3150. Volilni imemik bo prihodnje dni objavljen v »Službenem l.stu«. * Trgovine v času praznikov. V smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic smejo biti trgovine v nedeljo 20 t. m., to je na nedeljo pred boži-čem, ves dan odprte. Po novi uredbi o praznikih, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, mora delo počivati ves dan na praznik kraljevega rojstnega dne v četrtek 17. t. m. ia na praznik sv. Štefana 26. t. m.. ♦ Priznanje domači tvornici. Mlada, šele pred letom ustauovfcjena tvornica lesenih pet »Peta« v Radečah je bila odlikovana na VI. mednarodnem veleseimu v Solunu z 2lato medaljo za svoje izdelke, ki so vzbujali splošno pozornost zaradi svoje prvovrstne izdelave. Zvočni kino Idea' m i iis Danes ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri PREMIERA prekrasnega ljubavnega zvočnega velefilma: »Romanca iz Rio Granda" Romantično ljubavna povest z lepimi igralci, očarljive in opojne originalne melodije Španije. — Krasno petje, ples, naravni posnetki! — Ljubezen in sovraštvo! nje bi naj govorile kulise in zveri, ki šarijo in godrnjajo po odru. Zami§lek z živalskim zborom gotovo ni napak, toda nastopajoče zveri bi morale imeti nekaj več fantazije in zgovornosti. Tako pa so videti, ko da so pobegle iz kakega cirkusa in so zdresirane na tarok. Tudi besedo je avtor pri svoji naglici zanemaril. Jezik nevezana beseda, ne kaže posebne literarne ambicije, z vezano pa je še huje. Kaj poreče ljuba poetika verzu: s-Le ta nesrečni glad, jaz ga nimam prav nič rad.« In podobnih se ne manjka! Nemara si je to avtor zanršljal otroško -naivno, name učinkuje čisto drugače. In kaj se v tem pravljičnem gozdu vse ne rima! »Pajčevine več in več. lakota je huda reč. — spodletelo - žrelo, potem - po-žrem« itd. Pravi Reim dich oder ich friS dich! Bogu bodi zahvaljeno, da pletejo take in podobne rime zveri, ki imajo že po prirodi kosmata ušesa. Navsezadnje ša nekaj o morali. Nisem poseben moralist, toda če kje prenesem Ščepec morale, ji to v mladinskem slov-iStvu, če je pametno prikrita in drapirana. Zato se ne morem sprijazniti z osebo kot je oče Bociež, ki je v tej otroški od sile smešen, trapast in lažnjiv in vrhu te-ga. Se na debelo preklinja. Otroku je vsaka oseba na odru tip oče je dobri oče. mati dobra mamica itd. Ce ie že avtor potreboval norčka, bi si moral poiskati zanj kako drugo osebo. Godba, ki jo je sestavil po narodnih motivih, je brez ambicij. Niti ne kolorira fabule, niti je ne tolmači — v zabavo otro-iške publike veže posamezne prizore. Režija je v zamisli stare šole. Igralci so igrali vsi brez izjeme s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do otroškega občinstva in ao izraz1!! vse, kar se je dalo v okviru igre in režije. V. K. » Poročila sta se v Zagrebu g. Jurij Slu ga ln gdč. Ema Gosaijeva 4z Ptuja. O bik sreče! ♦ železniškim upokojencem v vednost. Te dni se prične prolongaoija legitimacj za železouške upokojence. Za prolongacijo so potrebna naslednja potrdila: zadnji od-rezek pokojnine; za otroke, ki so prekoračili 18 leto pa: ako obiskujejo šolo, potrdilo šol«; za hčerke, ki so brez službe in brez imetja, potrdilo občine, da nimajo me-sečnih dohodkov 500 Din; za hčerke, ki so v službi pa potrdilo, delodajalca in potr i o okrožnega urada, kjer so zavarovani. Sino- kadeti vsafec^or za Prešernova i. vi preko 18. leta starosti nimajo pravice do •egitimaelje, razen ako so na redno.ii šu lanju ali pa služijo svoj redni kaderski rok. za kar je potrebno potrdilo Vsak vložek stane 1 Din. Stare vložke bo potrebno pn sprejemu novih oddati V LjubVami stanu joči upokojenci oddajo svoje legitimacije tam, kakor vsako leto im to lahko že ol 15. t. m dalje, izven Ljubljane pa vsak svoji najbližji postaji. — Društvo železni-akih upokojencev. * Nova grobova. V 76. letu je premimi! v Moravčah g. Alojzij D e t el a, trgovec in posestnik Pokojnik je bil ugleden in spoštovan mož Pogreb bo v sredo cb 10. na moravško pokopališče. _ V Celju je umrl v starosti 66 let g. Karol Urch, dolgoletni in k a san t mestne elektrarne in plinarne v Celju Pogreb pokojnika bo v sredo ob 15 qz mrtvašnice mestnega pokopališča — Pokojnikoma blag spomon, žalujočim naše sožaHe! . Odbor za pomoč po suši prizadet » kmetijam v Beli Krajini je predel nibiral no polo g. prima.rija dr. černiča iz Mar-bo ra, na kateri so darova'«: dr černič Mir ko 10 Din, Rotary klub 500 Din, dr Mirln Vilko 50 Din, dr Reisman 100 Din, dr. Li pold 50 Din, Mestna občana mariborska 100 dinarjev Njlenša hvala! ♦ Požar v delavskih hlevih. Iz Trbovelj nam poročajo. V nedeljo okrog 2 zjutraj je klicala rudniška sirena na pomoč Na Dobrni so se vžgale v bližini Dukičeve delavnice lesene barake, v katerih so imeli v bližini stanujoči delavci zanrto živino: koze, prašiče in zajce. Obe gasilni društvi sta bili v najkrajšem času na mestu požara, a bili sta skoro brez moči, ker ni bilo v bi,i- Za pulloverje pristna VOLNA TONI J4GER. Dvorni trg 1, Liubliana. žimi nobene vode; nositi so jo morali v škafih. Hlevi so popolnoma pogorela, v njih pa tudi dve kozi in nekaj zajcev, last ubogih delavskih družin. Požar je nastal najbrže na ta način, da je pozabil neki delavec, ki je sušil svinjsko meso, pogasiti ogenj. Na Dobmi stanujejo delavske družine v barakah, kii so vse prej kakor ognja vaipne Čudno je le, da je v takih kolonijah tako slabo preskrbljeno z vodo Ako bi se vnele stanovanjske barake, bi lahko zgorela vsa kolonija, delavstvo pa bi prišlo še ob tisto borno Imetje, ki ga ima. * Požar v Ljutomeru. V nedeljo 8. t m dopoldne je pričelo nenadno goreti v gospodarskem prizidku gdč. škrlečeve v Lju tomeru. Skozi okno se je valil gost dim Sosedje, ki so opazili ogenj, so začeli takoj gasiti. Gasilci so prispeli z motorko Ln udu-šili ogenj v kratkem času. Kako je ogenj nastal, ni znano. * živega kozoroga ujel Z Jesenic nam pašejo. G Fran Krašnja, župni upravi tel' pr.I Sv. Križu nad Jesenicami, je vnet lo vec, ki ga soremlja redno tudi izredna lovska sreča. V soboto popoldne se je podal na lov na goro Rozešco, kii je znana kot privlačna točka za turiste, smučarje in lovce. G Krašnja pa je naravnost osupnil, ko je v svoji neposredni bližini zaoazil žival, kakršne so v naših krajih velika redkost Počasi in previdno se je približal ponosnemu kralju planin in ga prijel, ne da bi se žival kal preveč branila, ln jo ivrlnesel na svoj dom Od kod je prišla ta živa!, te! je z zakonom zaščitena, se ne ve. Najbrže je last barona Karla Borna iz Tržiča. ♦ K uboju v Stojncih nam poročajo, da je bil aretiran še en osumljenec, ia si •. >• posestniški sin Štefan Vajda iz Stojncev. * Se ne odnehajo. Po deželi, a tudi v Ljubljani se še vedno vzdržujejo vesti, da je bil te dni izvršen pri Lukovici naoad na neko žensko Razšir'evalcl teh vestn govore, da sta žensko nanadla dva orožnika, jo oropala in umorila Na vseh govoricah pa ni niti za las resnice. Obiastva bo^o proti ljudem, ki trosijo te laži, nastopila naj ostreje, na kar opozarjamo ljudi, da ne bo potem nerodnosti. * Kupujte Ciril-Metodove razglednice za božič in novo leto. Podpirajte družbo! » Namestu cvetja na krsto blagonokoj-ne ge. Marije Sclireyeve sta darova« Iva na in Helena Potočnikovi 150 Din za onemogle. — Neimenovani je darova! 150 Din za gladu.joče. * Mladina jo pač mladina! Ona zahteva razvedrilo! DaHe jI pa pametno zabavo v roke, to je fotografski! aparat »Jubilarko« za 450 Din iz Gregorčičeve drog arije, Ljub-ljama. Prešernova ulica 5. * Preden uvedete v knjigovodstvo kan. toteko. si oglejte najnovejši švedski karto tečnn sistem »Agrippa« v obliki knV~e s fiksnimi Itetri. Kartoteka, fei ima mnogo prednosti pred drugimi s'stem.1. je žp vioe-ljama v vseh kulturnnh državah. Zastopstvo za Jugoslavijo M. Tičar. ujubljana * Pisarna, knjigovodstvo. Edino dr čer netov poslovni koledar, ki stane Povsod 30 dinarjev im ima novo noštno tarifo. Posloval adTesar Jugoslavije! * Obleke .n klobuke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna Jo«. Reich. KOLINSKA VODA MILO PUDER SriAMPOON OKUSNE BOŽIČNE KASETE RDEČ 2IG FARINA POKLON NAVDUŠENJA! »HO« zobna pasta najboljša * Najlepše božično darilo je šved3ki sesalni aparat Elektrolux na odplačilo 150 dinarjev mesečno! Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25-1 Iz LiuUjane u— Nafia mladina, udružena v »Preporodu«, bo pros.av.ua jutri 16. t. m. rojstni dan Nj. Vel kraija Aleksandra s slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom direktorja g. Juga in častnega damskega komiteja. Prireditev bo v dvorani Trgovskega doma. Pričetek bo točno ob 20. Na programu, bodo orkvE ciralne. deklamacij-ske, pevske solistične točke violina solo Izvajala se bo tudi originalna Gangl-begerjeva kompozicija »Moj Teddybar«, pisana za saksofon-solo s spremljevanjem orkestra. Po programu bo ples ob zvokb jazz-orkestra Sonny-boya. Poskrbljeno bo tudi za dobro založeno okrepčevalnico. Cisti dobiček je namenjen fondu za kolonijo revnih in bolnih Preporodašev ob morju Pridite! u— Delavski pevski zbor »Ivan Cankar« slavri letes 10-letni-co svojega obstoja. Zbor šteje 20 članov, .izmed katerih je pretežna večina že vseh 10 let v zboru Lanski njihov koncertni nastop je dokazal resno umetniško stremljenje zbora. Usneh je bi. zelo časten, kar so priznali kritika in pu-Mika. Na koncertu »Cankar« v ponedeljeK 21. t m v Frhanmfmiični dvorani nam bo zarvel celo vrsto narodnih i.n umetnih zbo rov. P red prodaj a vstopnic v Matični knjigarni. u— Lilian Harvey v Matici. F>!nočnln premiera zvočnega filma »Nič več ljubezni* je bJa zopet zmaga priljubljene filmske umetnice LIMa.ne Harvey. Snov filma je vzeta po znani gledališki veseloigri »Do-ver-Ca'ais« Dobra vsebina, izvrstni Igralci. Tr.iO, kakršnega si moremo na odru le že'eti. Lilian Hairvey, Harry Liedtke in v komični vlogo s.'uge bogatega ameriškega bonvivama Felix Biessart. Vse se je dobro zabavalo in od srca smejalo. Vsi sklepi ljubezni in žensk sntega Harryja so padli v vodo ob mikavnih kretnjah Ln pogledih Liliane. Deviza »Nič več ljubezni« je pro-oadia in lepa Lilian je siaviida zmago, katero ju ;e občinstvo kajpak od srca privoščilo. Ob novem filmu predvaja Elitni kino Matica krasen zvočni tednik, kii je vreden ogleda. u_ »Na robu Sahare«, film ZKD. ki je vzbudil toliko zanimanja, se bo ponovil še danes ob 18. v kinu Matici. u_ Simfonični koncert. Druga točka simfoničnega koncerta bratislavske Slomške Filharmonije, ki bo v petek ob 20. v unionski dvorani je Mar&ikov »Scherzo cr»-pricnoso«. Ma.ršik je po rodu Čeh, vendar ga smemo prištevati k slovaškdm skladateljem, sad deluje že celo vrsto let na naj-lnejšib mestih glasbenega življenja v Bratislavi. Glasbene študije je dobil v Budimpešti, a od prevrata dalje žrirt v Bratislavi Kot skladatelj je zelo prodov t, nap:-sal je celo vrsto samospevov, zborov, sim foničnlh skla/lb in tudii par oper Njegove skladbe so se javno izvajale predvsem na Češkoslovaškem, na koncertih prašk"? Fil harmonije Opozarjamo na koncert Slovaške Filharmonije Orkester šte'e 65 član on' ter stoji pod vodstvom opernega kapemika Folprechta Vstopnice so že v predp-rodaji v Matični knjigarni. u— Predavanje v »Pravniku«. Drušrtvo »Pravnik« vabi na predavanje, ki bo v torek 15 t. m Predaval bo namestnik višje ga državnega tožilca g. dr. Munda Avgus' o zaščiti časti po novem kazenskem zako nu in sodni praksi. Pričetek točno ob 18 na sodršču v Ljubljani, soba 79. ROK AVICE Nappa OS'™" nsnlene moške Miklošičeva c. 14 Ciril Ahlin Poljanska c 5 Celovška c. 5G u— Belokrajinci! Odbor za pomoč po su ši prizadetim kmetijam v Bell Krajini sklicuje za sredo 16. t. m. ob 20. v gostilmi pri Sokolu (Mestni trg) svoj redni sestanek in vabi vse rojake, da se ga polnoštevilno udeleže. u_ Pevski odsek Narodne čitalnice v ši ški priredi v prosavo rojstnega dne Nj Vel. kralja v četrtek 17. t. m. v salonu Keršičeve gostilne v š-Iški pevski večer s pestrim sporedom. Sodeloval bo orkester šišenskega Sokola Pridite! u— članski sestanek JNAD Jadrana st-bo vršil dre-vl ob 20 v društveni čitalnic Referirai bo tov Vekoslav Iskra o naši kul tiirno-nacijonalni orijentaoiji. Vabljeni s<-starešine, za člane je udeležba obvezna. u— Potovanje »Sočanov« v Ameriko. Na ša »Soča, je priredila v soboto 12 t m zopet prijetno presenečenje svojim č anom Ta dan je v društvu proJvfc.] znan predd vatelj profesor g žarabon, ki ,-e so Soči« je na tej izref4 .o uspeii prireditvi ponovno čestitati! u— Zadruga brivcev, frizerje^' in lasni-carjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivski in frizerski lokali odprti na praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja samo do 12. dopoldne. u— Sokol I. Tabor pos'ednjič oozarja članstvo, naj poravna najkasneje do 20. t m zaostalo članarino za leto 1931., ker bodo sicer vsi taki članr. brez izjeme črtani iz članstva. u— Fenzovo stanje se boljša. V nedeljo smo poročaM o hudi nesreči 16-Ietnega dija ka Jurija Fenza z Jesenic, ki ga je po nesreči obstreliJ lovec Dernič. Ran!enčevo stanje je bilo v početku prav s'abo, v bol aici pa se je včeraj precej izboljšajo S tem oo-vravljamo tudi imena, ki smo jih v aedeli'skfm poioč'lu zaibe'ežlli napačno u— Otvoritev drsališča SK Ilirije. Da les bo otvorjeno rovečano ln modernizirano drsališče nod Gekinovtim gra,dom Je naravnost vzorno urejeno, odstranjen je sneg, ponoči so zamrzla tla oolivaLi, tako ia ie led za drsam!e prav dober. \kutni revmatizem skleoov je posebna infekcija s karakterističnimi mikroskopskimi malimi vozlji. Ko mrzlica odneha, je treba dnevno vzeti obkladke s Pistyjanskim zdravilnim blatom. Kocke iz blagra tn eotove komprese pri drogeriji GREGORIč, Ljubljana, Prešernova ulica 5 u— opravljamo. V zadevi nesrečne smrti 2-Ietne Mihaele černetove, ki je zgorela v soboto onoldne v domači knhfn:i n-a Tržaški cesti: 38, smo pomotoma navedli, da je odšla otrokova mati od doma zaradi nekega nesporazuma z možem. To pa ne ustreza resnici. Ob času nesreče se je mu-1-i'a otrokova maiti na obisku pri neki so-soini stranki v hiši. Tudi ni res, da je bila v kuhfmji le mala Mrhaela, kajti ž njo vred se je ob času nesreče nahrfal tam še njen 1-letmi bratec. u— Avto ga je povozil. Na Celovški cesti v bližni mitnice je padel pod avto 62-ietni bivai knjigovo-lja Lecold Gorjanc, stanu'-oč v Si ški. Gorjanca, kr' Ima na glavi dive večji rani, so prenesli narprej na stražnico, odkoder so ga prepeljali v bolnico. u— Karambol na Ljubljanici pred sodi ščem. Pred okrajnim sodnikom g. Spornom se je v soboto vršila raznrava proti čolnar ju Matku MHavcu iz Potpeči in Alojziju Siiardu iz Ljubljane. Kakor smo že poročali, je Slardov motorni čoln, ki je vlekel večji tovorni čoln, v gosti megli 20. oktobra zjutraj trčil ob Milavčev z oneko natovor-jeni čoln na mestu, kjer se izliva v Ljubljanico Ižrca. MriJavčev čoln se je z opeko vred potopi! Oba obtoženca sta bila oproščena Pred deželn.Im sodiščem pa teče pravda zaradi odškodnine. u— Pazite se pred tatovi obleke. Zadnje dneve se spet množe tatvine obiek po stanovanjih in drugod. V nedeljo popoldne s? je sn.!azil neznan tat v stanovanje Pavla Levičnlka na Poganski c. .in mu odnese! iz sobe skoraj novo suknjo s kožuhov,ina-stim ovratnikom. Tatvino je oiazil oškodovanec prav kmalu, vendar tatu ni bilo mogoče več izslediti. u— Aretiran pek. V medeno (popoldne je izsledil policijska agent brezposelnega pekovskega pomočnika Antona F., doma s štajerskega. Fant bi moral že pred mesecem nastoiiitd daljšo kazen v zaporu, a je raje pobegnil in se skrival po Ljubljani. Tu pa se je seznanil z nek,'m pekovsklan mojstrom in mu te dni poneveri.l večjo vsoto denarja. Antona F. so zdaj zaprli v Ljubljani. u— Seja častnega damskega komiteja za XII. slovanski večer bo v sredo ob 16. v 'amski sobi »Emone« u— Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Jutri ob 20. bo redni članski sestanek v prostorih »Preporoda«, bi bo posvečen b! ago-iokojinemu kneze škofu dr. Se-leju. Pridete! u— čajanska propagandnega društva bo 'utri v sredo zvečer v Unicnu. u— Jsdranova plesna vaja bo v četrtek v Trgovskem domu. G. Jenko bo učil najnovejši ples te sezona rumbo. Igral bo jazz Odeon Začetek ob 20. Prosimo cenjene dame in gosnode, da pridejo točno! u— Maturantska plesna vaja Ivo danee 15. t. m v Kazini Vodstvo g. Jenko. Zače tek točno ob pol 20., ker 6e prične poux rumbe u— Elitni plesni tečaj v Ka«ini bo imel jutri v srede ob 20. čajanko. Uvedeni gostje dobro došli! Vodstvo g. Jenko. u_ Gojenci konservatorija bodo naste. mili v četrtek 17 t m ob pol 18 v Filhar menični dvorani na javni Produkciji. k: bo v pros'avo ro'stnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I Vstonnine nI. natančni program stane pri b'aga.ini 3 Din. Ravnateljstvo vabi k obilnemu posetu I? a— častniški dom v Mariboru bo priredil na Aleksandrov dan 17. t. m. ob 21 v dvorani p;vovarne »Union« družabni večer člani UROIR in njihove rodbine imajo k vsem pri redi t vari častniškega doma dostop brez posebnega vabi'a. Za družabni večer 17. t m. je obleka promenadna, brez vstop"'ne. a_ Slavnostna akademija realne pimna-rije v Mariboru. V pros'a.vo rerstmega dne Nj Vel kralja A'eksandira ivriredi državna rea'na arlmnaTiiia 17. t m ob 9 dopoldne Interno in ob 17 'avno nros'avo v velik5 dvorani Kazine Slavnostni eovor bo lm°l ravnateM g Jakob Zunančič. na snore-!'i oa bodo fudi razne pevske in glasbene toč ke. na katerih nastonljo dijaki in ^VaiVnje O kraljevskem domu kot zaščitniku Soko' stva bo govorni orofesor dr Maks Ko^ačič Pevske "bore bo vodi! prof Viktor Schwe,-ger. pri klavi,niu pa bn profesorica Minka Zacher'ova čst> dobi<*ek ie namenjen rev ti m učencem zavoda Pridite! a— Iz ohč'n*ke uprave Danes ob 18 bo v mestni posvetovalnic' zadnia proračunska razpr8v»- finančnega odseka V petek ob 17 bo imel seio mestn- svet ob 18 ps bo 6 redr<8 občinoVeerp »veta z dnevnim r-"^>čiio predsedstva in proračun za leto 1932. Kino Ljubljanski Dvor leieiun H'iM Taksi! Taksi! Premiera! Senzacija! Ob 4., pol 8. In 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. a— lz gusdaiišca. Prva repriza Ciogoije-ve »Ženitve«, ki je pri premieri izvrstno zabavala občinstvo, bo drevi Kot slavnostna predstava se bo uprizorila v četrtek Cankarjeva učinkovita drama »Kralj na Betajnovi«. a— Naše gore v slikah. Jutri ob 20 bo priiedil agi.ni zimstoo-sportni odsek SPD v Mariboiu v dvorani Zadružne banke redno zanimivo predavanje Priznani foto-amater g. Viado Cizelj nas bo s spretno interpretacijo svojih slik vodil po kraljestvu zimskega Okrešlja, na Savinjsko sedlo. Mrzlo goro, Kotliče, Turško goio. Jezersko sedlo, predvajal bo doslej še neznane razglede na Grintovec in Kočno, dalje pot od češke k Cojzovi koči. čez Mlimaisko sedlo na Kočno, Grintavec, h koči na Kokrskem sedlu Ln slap Rimke. Iz JuLijskih Alp bomo videL turo iz doline Piščanca na Vršiič, izrelno zanimivo plezalno turo na Prisojni k, po Kriški steni na Kriške pode in preko Severne stene na Triglav Predajanje bo zaključila vasta še neobjavljenih posnetkov s Pohorja. Izredno krasne slike bo-'■o vsakogar zadovoljile. a— Ljudska univerza v Studencih. Zaradi državnega praznika bo predavanje danes ob 19. Predava Ivan Cvetko o samopomoči delavca in kmeta. a— Zborovanje podružnice CMD. Drevi ob 20. zborujeta oba odbora moške ln ženske podružnice CMD. Razpravljali bosra o delu v bližnji bodočnosti. a— Na glavni carinarnici bo danes ob pol 9. javna dražba raznega trgovskega blaga. a— Vračajo se. Z včerajšnjim popoldanskim brzlm vlakom je dopotoval večji transport naših izseljencev iz Argentine. Potovali so na državne .stroške. Pred mesecem so se vkrcali v Buenos Airesu in potovali z nizozemskim parnikom do Amsterdama. Prinašajo žalostne vesti o naših ljudeh, k: komaj čakajo, da se vrnejo v domovino. a— Nesreča ne počiva. Na opolzkem pločniku je spodrsnilo v Orožnovi ulici 69-letni Uršuli Zalentinijevi, stanujoči v Studencih. žena si je pri padcu zlomila desno nogo. Na Pobrežju pa je padla stni-garjeva žena Marija Kosova in si zlomila levo nogo in roko. Obe ponesrečenki so prepeljali v bolnišnico. a__ Iz bioskopov. Grajski kino: »Temnica«, n-p.nišV.j velefi'i'm, Heiinrich George, Di-ta Parlo, Gustav Diesl, Paul Morgan v glavnih vlogah — Union: »Ljubavni regiment«; vojaška opereta. Dolly Haas, Gustav Fi o',ich, HoImay. Iz Celfa Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. poziva mestno načelstvo vse hišne lastnike in upravitelje, da razobesijo dTžavne zastave. e— Trgovski mestni gremij obvešča svoje člane, da smejo imeti na nedeljo 20. decembra trgovine v mestnem območju kakor tudi v vsem srezu dopoldne odprte. e—• čebelarsko društvo v Celju bo zborovalo v nedeljo 20. t. m. ob 15. v občinski posvetovalnici na Bregu. e— Celjsko pevsko društvo opozarja svoje člane, da se udeležijo občnega zbora drevi ob 20. v Narodnem domu. Razpravljalo se bo o važnih društvenih zadevah. Iz SkoSje Loke si— Nevaren strel mimo glave. Mesarski mojster v Š-kofji Loki g. Ogorevc Ivo, stanujoč v Kapucinskem predmestju, je pregledoval svoj samokres. Gospodar ni slutil, da je orožje polno nabojev. Prejšnjega dne je namreč samokre© izpraznil, a mu ga je eden domačih medtem zopet napolnil. Lastnik orožja je imel obrnjeno cev samokresa proti sebi, to je hip nato odjeknil v sobi rezek strel Na vso 6rečo je odletela 'krogla tik mimo jbraza prestrašenega gospodarja v 6tensko zrcalo, ki ga je razbija. šl— Suknje kradejo. Zadnje dni preteklega tedna je bilo izvršenih na deški šoli v Škofji Loki več tatvin sukenj. Prva Jv-nja je b!la ukradena učencu Janku Porenti, stanujočemu v Fužinskem predmestni. Dva dneva pozneje je iz^ini'a suknja Tolarju Stanku Lukancu iz Puštala. Ker je zmanjkalo vrhu tega tudi nekaj dežnikov, ie nedvomno, da se vtihotapljajo v šolo kakšni potepuhi. Zadeva je prijavljena orožnišLvu. Iz Novega mesta n— Zaradi smrti profesorja Kovača je organizacija Podmladka Rdečega križa na gimnaziji preložila svojo igro »Kar hočete« na soboto 19. t. m. Iz SoStanja št— Knjige Vodnikove družbe so dospele in se članom dostavljajo na dom. Poverjen:ca gdč. Janežičeva naproša člane. naj ob prejemu knjig poravnajo članarino. Iz Ptuja j— Uprava mestnega kopališča razglaša, da bo kopališče na državni praznik 17. t. m. ves dan odprto. Pred božičnimi prazniki bo kopališče odprto ves dan 21 22, 23. in 24. t. m. Iz Prekmurja pm— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja bo v Murski Soboti družabni večer ob 20. Sodeloval bo novo ustanovljeni društveni jazz-orkester. pm— jazz-orkester v Murski Soboti Na predvečer kraljevega rojstnega dne bo prvič javno nastopil .-»vi sokolski iazz-orke-ster. ki je sestavljen po vzc—;u velikih jazz-orkestrov v Berlinu in ns Dunaju Sodeluje 12 godbenikov Ustanovil se je na inicijativo profesorja g. Justina, a finančno sta ga omogočila narodni poslanec g. Benko in lastnik kina g Dittrich z brezobrestnim posojilom. Orkester je pod spretnim vodstvom profesorja g. Justina dosegel tako izvežbanost. da so ga že povabili v čakovec Lhitomer in Maribor pm— Predavanje o pravicah ln dolžnostih davkoplačevalcev priredi Skupna obrtna zadruga Gremij trgovcev in Gosti lni-4arska zadruga za svoie člane 15 t. m. ob pol 12 v proefo^h stare kavarne »Krone« v Murski Soboti. Šport Ali bodo monopolizirali nogomet? Za soboto, 12. t. m. je bi! skiican v Zagrebu sestanek predstavnikov ^oncordije, UradjansKega, Haška (vsi Zagreb), b. S. K., Jugoslavije (oba Beograd) m splitskega Kajduka. V kako svrho je bil sestanek sklican ie evidentno vsakemu, ki se količkaj interesi-ra za razvoj najbolj popularne športne panoge ne .e pri nas. temveč po vsem svetu. Kedna glavna skupščina JNS je pred dur-it i. zato je potrebno, da se »vrhovi«, ki se smatrajo, da imajo monopol nad nogometnim športom pri nas. podrobno porazgovo-rijo, kako si bodo razdelili vloge. Dovolimo si vprašati gospode, ki so sklicali gor-nji sestanek: »Ali mislijo ustvariti pr: nas nogometni karteJ 5—6 klubov? Ali" predstavljalo tile klubi jugoslovenski nogometni šport?!« Gospodom odgovarjamo promptno: Ce se oni smatrajo za nekat posebnega, tedaj rrioraio ostali klubi na skupščini JNS prihodnjo nedeljo jasno m odločno povedati, tia jih ž njimi ne vežejo interesi, ne gmotni — še mani — moralni. Da bi ti gospodje, v svojstvu predstavnikov, karteiiziraii naš nogometni šport, t^ga ne sme ogromna večina naših klubov dovoliti. Prepričani smo. da bo Vojvodina osiješki podsavez. Skoplje, Niš. Sarajevo, zagrebški podsavez s svojo športno zelo močno pokrajino, ljubljanski podsavez itd. ter končno tudi beograjski podsavez sta! oprezno na straži ter očuval pravico mase vseh ljudi in slojev do nogometnega športa. Toda žalostno .ie poglavje, da v momentu. ko se sklicuje sestanek »nogometnih vrhov«, piše slovensko športno glasilo o »puhlih glavah« v nekem našem športnem forumu. Namesto, da se v pravem trenotku pokaže naša pokrajina enotna m neovrglji-vo trdna napram vprašanju, ki se poraja in je njegova rešitev vitalnega značaja tudi za nogomet pri nas — na okrožju samega LNP — se ustvarja atmosfera, ki ne vodi do prepotrebne enotnosti. Nepojmljivo je, da se najde oseba v trenutku, ko se skuša izločiti slovenski nogomet iz ligaš-k h tekmovanj, ki skuša razbiti enotni nastop slovenske delegacije na skupščini?! Zakaj to in v čigavem interesu? Umestno bi bilo, da se te osebe imenoma označi, da bomo v bodoče vedeli pred kom se moramo čuvati in koga moramo eliminirati iz športnega življenja, če hočemo, da pridemo do potrebne enotnosti in podviga našega športa v obče. Prepričani smo, da bo delegacija, ki io mora naš nogometni savez poslati na skupščino v Beograd, storila vse mogoče in naše k'ube ter nogometni šport pri nas obvarovala pred veliko škodo. Na/oga naših klubov pa je. da to delegacijo podprejo, kajti kdor tega ne stori, nosi vso moralno odgovornost po'ee onih »naših« ljudi, ki Cenfoa gos^odlisfa« zapomnite si, t«Ao'e izgledajo pravi za« vitki dr. Oetkerja! prišlek f $ ra, •••• i : U, t1 - ' Če hočete da Vara v resnici kolači in pecivo bo rx> želji, zahtevajte nri tr ■': govcu Dr. Octkerj«* pecilni prašek »Backin«. kakor tudi Dr. Oetkerj-ev vanilinov 'ladkor in nadomestilo jajc ► Bactamid«. — Jamči ta > u*peb iveUraa znamka (i »Dr. Oetker*. iznajditelj | pecilnega praska. Brreplač | re receptne knjižice dobite ? pri Vašem trgovcu. 131-U hočejo izločitev naših klubov od daljnega napredovanja. Na ši klubi so se pokazali iovolj jaki v državnem ligaškem tekmovanju o tem bi morali vedeti Hašk. Concor-dia in Hajduk, a naša publika se je pokazala v pravem svetlu baš v tem tekmovanju. Kajti ona se je pustavila ob bok Zagrebu in Beogradu v vsakem pogledu, torej tudi kar se finančne plati tiče ter pustila daleč zadaj mesta z večj:m številom prebivalstva kot so n. pr Sarajevo. Novi Sad, Subotica itd. Prepričani pa smo. da ne bi v tem tekmovaniu v tem pogledu izostal z uspehi tudi predstavnik Maribora, za kar se bo zavzela prav gotovo delegacija ljubljanskega podsaveza. da se ga uvrsti med ostale v državni ligi. — Mik— Pozor smučarji! Uprava Ilirije apelira ponovno na vse. ki namera va/o ros'u-žif 20 t. m. ooisrbnega v^kfl no polovični ceni v Rateče—Plan;co Mer bo svečano nf-V'Or jen pTvi jugo^ovenski sm-nčarski dom. naj se prijavijo v trgovin«.*! Goreč. odno--.no Kane aH pa v kavarni Evropa. j Prijave se sprejemajo do 17. t m. Poscb-i ni vlak bo dospel v Rateče okrog 9.; iz Rateč se bo vračal ob 19. Polovična cena velja od Ljubljane in vseh vmesnih postaj Ljubljana gor. kol.. Št. Vid—Vižmar-je, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Lescef Jesenice. Kranjska gora. Pri prijavi na treba plačati vozni ne. Sestanek vseh članov smučarske sekcije SK Ilirije bo drevi ob pol 19. v klubski sobi kavarne »Evrope« /15 \ Primorje (nogometna sekcija). Danes od 18.30 naprej tren-mg v telovadnici na učitelj:?ču. — (Centralni odbor) Nadaljevanje občnega zbora se vrši v četrtek ob 19.30 v Ho'eki Miklič TSK SLOVAN. Drevi ob 20 v lovski soSi pri Sokolu članski sestanek PriJe.j naj zilasti rezervati zara,d' od igran ja teik-me z juniorii Ilirije in gg. KJinkenstern, Uhan in S Rudi II ŽSK Hermes Drevi seja upravnega odbora ob 2) v orostorib gostilne Zvezde v šišjr. Va^no' Vsi in točno! SK Jfrdrvn Danes točno ob 20. važna odhorova seja. Vsi g" odborniki so doližni priti. GOSPaOAHSTVO — Plenarna seja Zbornice za TOI Za soboto 19. t. m. ob 9. ur je sklicana plenarna seja Zbornice za TOT z naslednjim dnevnim redom- 1 Naznanilo nredsedstva in poslovno poročilo za leto 1971; 2. Proračun zbornice za leto 1932; 3. Znižanje davčnih daj.atev za ma'e obrtnike: 4. Predlogi za "zi^remembo zakonskih H^T->.5i 1 slede vpogleda v poslovne knii.ge: 5 Porodilo o delov*niij Zavoda za Dosneševan'" o,V>rri v lehj 1031 iin program za lefo 193">- 6. Predl^tfi glede tKwl"vni.<» in 'eo;tim""rinja trgovcih potnikov 7 Por^"ilo o konferenci zHorri;c v Li"M;an'- 8 S^ mostni™ "redim-^ nrl^oVov 'n žHorni'*n:b članov 9 Ta?,na seia ZHo-rmioni nrorafun za lefo 19V> je rafnolo/en v 7m'«l" S 1 7a1roma o oH-ner- loniii ?n »v>V?r<»!nfii rTrvmiJSniVi rl-n.V-]-id (od 2 julija 10W v 7-Vioi-ni^nem uradu na vpogled vcom članom rb<->m:ce — Nova preferenčna pogajanja. Kakor smo že poročali je v petek prispel v Beograd načelnik nemškega minis rstva za narodno gospodarstvo dr Posse, kii je imel z načelnikom trgovinskega ministrstva gospodom P ljo in s svetnikom tega ministrstva dT Lazarevičem razgovore o jugo-slovensko-nemšk:h trgovinskih odnošajh Pri tem je bil dosežen načelni sporazum glede nreferenčnega postopanja za naše žito v Nemčiji in je.bilo dogovorjeno, da se pogajanja za novo trgovinsko pogodbo pričnejo v početku lefa 1932. ko bo vprašanje preferenčnih pogodb mednarodno razčiščeno Kakor znano je Nemč:ja hotela že 15 novembra uveljaviti prcferenčni pogodbi z Ruimunijo in Madžarsko, kaT pa ni bilo mogoče zaradi ugovora nekaterih držav, ki uživajo v prometu z Nemčijo največje ugodnosti. Kakor je podoba Nemč:ja ni opustila svoie namere, da uvede prefe-renčno postopanje za žito iz poduniavslrih držav, in si nadalje przadeva. da odstrani ovire, ki zaenkrat še onemogočajo uveljav-l.ienje preference — Tudi Francija je nadalje pripravljena prznati nodunavskim državam nreferenco za žito Dne 7 novembra je bil v B?ogradu oodnisan siporszum med na"o državo in Francijo, do k«t©r*m dob Jugoslavija nreferenco v višini 30 odstotkov Donusta vsakokratne francoske carine T>ri uvozu r>5enice. iin vce.r za konHn-gent. ki zmaša 10 odst pr^^-Meneo'' celo-iftnpg.a uvoza rnšpnJce v Francijo. Pri sedanji carini o<1 ^0 fr?mt-ov na "vtot zm->5a tore' nre^^-r^nč™ n.<-»Tvi<»t 24 fra"i''ov, _ Ka- k<-vr noroč-i -y je Fran.cia "H n—'.IfVf frfrtvmc.lr^ pj-rfo j fg dlTIi' t-il-rfi nrimalri or^^reirico nš^-Vf), in si-rer r>,nr? jstVni rK>goj;. ^akor r00 kg bencina. Dret'-Ha drž železarne Vareš snre-jerna do 2? t. m. r^>nudbe g!°de dobave kg kave in Ho t. m. gled<* dobave 1000 ko ?eKliev. Drekc j.a r?^"avnih železnic v Sr'botici snrejema do 23 t m. oo-mKfbe glede dobave medenine. D'r»Vc'ia državnega r^idnika VeVrije srtr^iema do 2$. t. m. pomi.dbe glede dobave 165 mJ sin. 160 m°i+rov bi-ft^H-riiil« n'*ciW--aniti 5e1e"n'h cevi. razn:b nč^ar^iški^ i>^trebšč!in. 3^ kg b»wo?.na. 1 zračneo/i ter nrnega tesrti'(np.rf<» CPr^-^otni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) 14. deccniber. Na Ljubljanski borzi je danes deviza New-york ponovno nek o'i ko opustila, na porotno pa se je deviza London zoret nekoMko popravila. Cvrstejši sta tudi deviz i Amsterdam n Trst, dočim notira deviza Curih nadalje nespremenjeno. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda zaključena le za kaso po 255. Dolarski pap rji so za malenkost popustili in je prišlo do zaključkov v 8°/« Blairo-vem posojilu po 57 in v 7°/» za aranžma po 49. za kaso pa po 50, 49.75 in 49.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2278.04 — 2284.88, Brusen 783 86 _ 786.22 Curih 1097.85 «1o 110115. London 188 11—195 61. New vork 3609 93—5626.93 Pariz 221 10—221 76 Pra- ea 166.87 - 167.37, Trst 287 54 - 293.54 Zagreb. Amsterdam 227S.04—2282.88. Bruselj 783.86 - 786.22. London 188.11—195.61, Milan 287.54—293 54. Newyork kabel 5631.03 do 5648.93. Ne^ Vo^k ček 5609 93—5626.93 Pariz 221.10—221.76. Praga 166.87—167.37, Zfirich 1097.85—1101.15 Cnrih Beograd 9.05. Pariz 20.14, London 17.65. Newyork 513.25 Bruselj 71.40. Milan 26.35, Madrid 42.90. Amsterdam 207.40. Berlin 122, Sockholm 94. Oslo 93. Kobenhavn 94, Sofija 3 72. Praga 15.20, Varšava 57.55, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 254 — 256. za december 253 do 256, 7°/e investicijsko posojilo 62 bi.. 4" n agrarne 30 - 34. 8®/o Blair 54 — 57. 77o Bla r 49 — 50.50. 6% begluške obveznice 40.50 - 42. Beograd. Vojna škoda 252 — 257, 7°'o tn-vesticijsko 63 bi.. 4°/« agrarne 32.50 zakii, 6% begluške 42.50, 42.25 zaklj., 7n'o Blair 50, 49. 49.50 zaklj.. Narodna banka 4950 — 5050. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon tesa-tiega lesa. 2ITO + Chirago, 14. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za der ibor 54.50, za marc 55.125, za maj 57. za julij 56.375; rž: za maj 44375, za julij 44.50; kornza: za december 34.75, za marc 38. za maj 39.875. za julij 41.375; oves; za maj 25.75. + Winnipcg, 14 decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 59.75, za marc 62.875, za mai 63875. + Novosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 31 vanr. Pšenica: dolnjebaška, 79 kg, 2% 245 zaklj., Oves: baški, srom.. slavon. 125—1S0. Ječmen: baški. 64 kg 122.50 - 127.50. baški. sremski. pomladni. 67/68 kg 160 - 170. Koruza; baška, s kakovostno garancijo 58 — 60; b.i-naška z garancijo 56 — 58: sremska z garancijo 59 — 61: baška in sremska za cember - januar 62.50 — 65; za marc - maj 77.50 — SO; baška sušena 74 — 75; sremska sušena 75 — 77.50: banatska sušena 70 do 73; baška, okolica Šid, sušena 78 do 80. — Moka: baška in banatska postaja *Og« »n »Ogg< 360 380 »2« 340 300 »5« 305 315; *6< 255 2(15 *7« 190 200 »8« 122.50 - 127 50 Otrobi: baški in sremski 85 - 90; banaški 80 - 85 1 + Bndimpeštanska terminsba borza (14. t. m.) Tendenca za pšenico stalna, za ostaio žito slabša; promet živahen. Pšenica: za marc 13.75 — 13.77, za maj 14.68 — 14.69; rž: za marc 15.74 — 15.76; koruza: za mai 15 90 — 15.92. »SLAVIJ A< V MUKliJ/lKl. ?ačnik. Bohoričeva K. § Naporen slulmska p*, tetna železna talo praktika složljira postelja • tapeciran ia madracom — rraStitoa z* vsaka hite, otele, za put|i|uč« oso? b« in nolne aloibe. Sta« ne Din 3M.—. Razpoii* ljaa po J to m ia ielezm* coni po povzetju. Lesena »latinska patent. zeio • praktien« »10|. litra postela s tapecira« •im madracom. — Stao« Dia spatjni. patent fotelj stane Din isbd _ Liegeituhl praktitaa t* iežanie»ia ledenic. Sta« ~ »« Dia mL-, Po tem imam (isto to' hano perje k« po Dia «.— čisto belo gosje k* po Dia »•._ h. čisti pnh ki po Dtn 2M_ £ BROZOVIČ. ZAGREB Ilica »a. m. Kupujte le najboljše domače čewl je znamke Jfe^ / I Tovarna ^ TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 « C. Schmidl: 35 Mesto mrtvih v Jukatanu Pnmaa 'Najprej sva se dala zapeljati na Violino jahto. Ko sva stopila na »Palomo«, s^m takoj poiskal Joeja. »Tamle sto-ji .Eagle'.« »Meni je vse eno,« }e zagodrnjal. »NSti sliša-td ne maram več o njem.« »A če vas prosim, da fti me spremili na ladjo Neda Mortona, mi gotovo ne boste odrekli.« Iztegnil je roko. češ, nikar! Nisem s'j mogel odločiti, da bi mu povedal pravi namen svojega obiska: pregovoriti posadko »Eagla«, da b odplula. Bržkone mu ni bilo do tega, da bi se ameriške re-darstvene oblasti ukvarjale s slučajem Neda Mortona. A jaz sem ga potreboval, ker je bil na »Eaglu« znan in sem vedel, da mu bodo rajši verjeli kakor dvema tujcema. »Ali naj čakajo, dokler se ne vtakne v vso reč policija?« sem ga vprašal. To je pomagalo. Čez nekaj minut je ladinski strežaj žč veslal z nami proti »Eaglu«. Sprejeli so nas z neprikritim zanimanjem. Ned sicer gotovo ni bil odkril tem ljudem vsega svojega načrta; a toliko so bili vendar poučeni, da so ostrmeli, ko so videli nas tri žive m zdrave, med tem ko Neda Mortona in njegovih pajdašev še ni bilo. Joeju sem bil še posebej zabičil, naj nikar ne pokaže, da je Ned Morton sovražno nastopal proti nam. Mlad človek ne baš prikupltfve vnanjosti, nekam gizdalinski v svojih belih hlačah, belih platnenih čevljih in odprti, kletkasti srajci, nam je prišel naproti. »Dober dain, gospod San Augustim. Kaj vas je privedlo na našo ladjo? Neda ni tu. V notranjost je šel. Vsak dan ga pričakujejo.« Joe je najprej predstavil mene in Dicka; nato je malce negotovo dejal: »Ni vam treba več čakati, gospod Moller. Žal mi j2, da vam prinašam tako slabo novico. Ned je mrtev.« Dobro sem videl, kako se je Moller ustrašil. V prvem trenutku ja kar odrevenel in strmel v nas, kakor da ne najde besede. Nato mu je obraz poblbdel kaikor zid in ustnice so mu drgetale, ko je rekel: »Kako... pravite... kaj?« Tedaj sem se oglasil jaz. »Na žalost je resnica. Videli smo ga, mrtvega mad dvajsetorico mrličev, s strupeno puščico v prsih.« »Indijanci?« je vprašal. »Da. Nedvomno so jih zaskočili Indijanci. Le kaj je bilo gospodu Mor tonu. da je šel v prago z de?« Nezaupno nas je ošinil z očmi. Najrajši bi se ™u bil v obraz zasmejal! A nazadnje je sam pri sebi menda sklenil, da niti r.e slutimo, za kaj je šlo Nedu in njegovim ljudem. Z zoprno klavrnim obrazom je vzdihnil: »Dvajset življenj za eno! Svaril sem Neda, pa me ni hotel poslušati. Hotel je poiskati gospoda Osseesa, ki smo ga pred nekaj meseci izkrcali v Progresu.« Joeju se je poznalo, da bi se rad poslovil s tega kraja hinav-ščine in zločina; a nisem mu mogel ustreči, zakaj upal sem, da zvem še kaj več. »Morda vas bo zanimalo, da s^o imeli mi isti namen kakor gospod Morton. Sreča nam je bila bolj mila kakor njemu, čeprav se ne moremo pohvaliti, da bi bili rešili gospoda Osseesa. Ko smo ga našli, je bil že prost in na poti domov.« »Tedaj je bil vendar ujet?« je napeto vpraša' MoHer. »Da, tolpa mehiških potepuhov ga je bila napadla. Kajbrže jim je bilo do odkupnine.« »In kdo ga je osvobodil?« »Sam se je rešil. Mehičani so ga zaprli v podzemeljski prostor med razvalinami! A take vod in e so kakor lisičine in nimajo samo enega rova. Ossees je našel stranski izhod in pobegnil.« »Oh, hvala Bogu!« se mu je izvilo. Čeprav sem vedel, kaj pomeni ta vzdih olajšanja, sem vendar hitro pritrdil: »Jelite, kaka sreča!« »Da, da,« je zamrmral nekam zmedeno. Upal sem, da nas bo povabil v kajuto na okrepčilo; ker ni ro-kazal takega namfena, nam ni ostalo drugega kakor posloviti se. Videti je bilo, da mu je zelo odleglo, ko smo odšli. »Fej, kak hinavec!« je zagodrnjal Joe, ko naju niso mogli več slišati. »Nikoli mi ni bil po duši. Le kaj je videl Ned. /.« A zdajci je umolknil. Najbrže se je spomnil, da je bil njegov dragi bratranec še slabši od tega človeka. Opoldne je »Paloma« dvignila sidra in odplula proti severovzhodu. Dolgo časa sem se oziral nazaj proti deželi, kjer sem bil sprejel vase toliko novega in kjer sem bil pustil toliko upov. A zdajci sem začutil na svoji roki majhno, belo roko. Viola je stala zraven mene. Kratko sem jo pogledal. »Kje je Kamil?« »Spi,« je odgovorila. Cene ma/fm o^asom t Zenltve. dopisovanja, naznanita te- oglasi trgovskega, reklamnega iti posredovalnega značaja vsaka beseda l.— Din Pristojbina u titro i.— Dtn Slu/manjši znesek 10.— Din Ostah oglasi vsaki, besedo Sfl para Pristojbina ta ittro 1- Din Ce naj pove našlo* Oglasni oddelek •Jutra« je plačat' ie ortstoihino 2.- Dtn Prh itoibme fe v poslati obenem i naročilom Čekovni račun pn Poštni hranilci v Uv h liani 11R42 - Tetetor ifevitk* ?4Q2 Za od^ooor 2 Din "S •Naslove malih oglasov dobite lakot po izidu /ista o podružnicah „ Jutra * b «Mar«bcru, o €e/;u, v me«ta, 0 Vfboolioh in no Je«e«t'cah, kt sprejemajo 'um naročila na malt ogiase in i nserate. Šoferja ključavničarja ah meham ka. tovorni avto sprej lne EJ. Suppanz, Pristava. Začetnika 6e ne spre:me. 5S190-1 Učenca ali učenko dobrega računarja sprej jm-m v trg-ovin« mešanega Naga v Ljubi :ani. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 58-154-1 Mesto gospodinje fvrejrue tridesetletna inte Pgeotna goefia. Ponudbe r.i oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Samostojna«. 58470-1 Urar. pomočnika ki je že na. manj 3 leta delal Uo-t pomočnik, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "58590-1 Ekonom k; jo z dobrim uspehom d-nvriil poljedelsko šoto tT pfrfe.ktni' obvlada sin-ven^i in nemški jezik v govoru in pisavi, neože-rj<-n. z-drav jn prost vo-ščine, dobi takoj službo, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped značko »Zanesljiva moč 590«. 58386-1 Za večji hotel in restavracijo iščem: prvovrstno samostojno kuharico, blaga.iničarko. jelo-našo, natakar, vajenca in k»hi.nji?ko učenko. Reflek tiram le na prvovrstne in zanesljive rn^či. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Boljše »oči«. ' 5S619-1 Korespondenta dobrega s-tenegrafa. prvovrstno moč z večlc-tno prak so, veščega samostojnega dopisovanja v slov., srbohrvaškem. nemškem in po možnosti angleškem jeziku. spre:memo. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na oglas. oddel-ek »Ju-tra« pi>d »Agilen 30.000« 58670-1 Gospodinjo inteligentno, sprejme gospod v LjnM'fl-ni. Ponudbe '■s oglasni oddelek »J-u-tn«: pod »Stalno mesto 1032«. 58524-1 Prodajalko mlajšo ao6 sprejmem takoi za manjšo trgorvino na deželi v Savinjski dolini. Ponudbe s sliko pod šifro »GararoPskn pismo« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 58577-1 Brivskega pomočnika H je tudi dober bubi štti-rer. sprejme takoj Ivan r>or?ec. L'uMjana, Daima-U-iwva ulica 13. 58635-1 Darnsko frizerko prvovrstno meč. veščo trajnega W'dra n 'a iri vodne ondnVt*"':e. sr.re!me pod zelo n?"u — Gla-.-ni trg. 53675-1 Fiksum in provizijo nudimo p>tniikom za 01 >i=V privatnih strank za Ljub i:ano in okolic-o ter vso d-av«ko banovino ra manu fakturno blaso. Ponudbe na ojlas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in prn vizi5a«. SSGfig-o Zaslužek Zastopstvo z izključno pravico samo-prodaje za vsa mesta ia okrož;a vse.!; banovin (ra.z-Ven Dunavske) naSepa ko«E-m-etič-nega preparata za britje mila. brex britve in brez aparaita. o J 'ia m >. V poštev pridejo trsovci, ki delajo z lekarnami, droge-ri!ami in kozmetičnimi pro-da'alnami ter trgovinami in ki ima "o 5 do Din blaso na — Pismeno ponudbo stavite na naslov: »Ra.jwfix». skla-dišt-e i prola:ni iK-ed za kraljevinu Jugoslaviiu. Za-zreb. Radišina ul. br. t8. 58591-3 Dobra šivilja za vse. eve poceni šivat na d^m. XasTov pove o»l. oddelek »Jutra«. 58673-3 IL Koncesiooifarta OFERSKA §OL4 Oojko PiDenbacher Ljabliana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte ioformactie 57164 i Camfrnikova čofer«Wa «ola tubliana. Dunajska c. Jf lugo Kuto) telefon 2236 Prva oblast. koncesij-Miiran« 'r^spekt !5 tajanj — p! «t.» t»-vnjl 251 Službe išče Mesto vzgojiteljice i5če tridesetletna dama. Je vešča osnovno - šolskemu pouku klavirju: govori nemško, slovensko in srbsko. Ponudbe pod šifro: »Vestna in dobra« na oglasni odd. »Jutra«. 58469-2 Za 141etnega fanta iščem mesto učenca L vso oskrbo v biši. v špecerijski trgovini, pri ključavničar ju ali kaj sličnega. za ta koj. Danilo Gomol. Gra daška ulica 8. 5S6£6-2 Trg. pomočnik-Šofer vsestransko izvežban in 1 daljšo šofersko prakso, išče nam"ščenje Ponudbe pod »Energičen« na oglas, od delek »Jutra«. 58i90-2 Mlada ločenka vajena vseh hišnih del in kuhe, želi zaposJitev v Ljubi!ani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 58589-i Kmečki fant išče kakršnokoli zaposlene. Položi lahk" tudi 500 Din kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.-. 58R30-? 500—1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi pre skrbi službo v kaki trgo vini ali kaj primernega. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod .šifro »P.nfton in marljiv 1-30«. 58617-3 Edgar Rice BurfoughS; Tarzan, kralj Azumt Kerčak je vstopil. Greystoke se je mahoma zdrznil in planil pokonci Gotovo mu je kr»i oledenela ob strašnem prizoru, kl se je ponudil njegovim očem! Puške in samokresi so viseli na oddaljeni strani. Med vrati so stale tri opice_ trije veliki, močni samci. Za njimi se jih je približala cela truma... Koliko jih je bilo, ni nikoli pre-čteil Manufakturist dober proda;a'.ec, išče službo. — Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« po d šifro »Takoj«. 58654-2 Kuharica išie za takoj ali s 1. jan. službo v kaki gostilni. — Ivanka, Kotnikova ulica 8 58S42-2 Mizarski pomočnik samostojen. vo;aS5ine prost vajen furniranega in masivnega pohištva, išče primarno zaposleuje v Lnih ljani ali večjem kraja na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 5S647-2 Prodam Glinasto peč kompieftno, z grevno cevjo takoj prodam v Trnohranjens. od 20—50 hI vsebine, ea 12 komadov ugodno prodam. Naslov v *>£lasi;em oddelku .Jutra« 58IV.3 6 Puhasto perje čisto čohano kg po 48. Dio. druga »rsta kg po 38 Din čisto tie.lo gosj,-kg po 130 Din Iti 6isti puh kg \tn 250 Dir, raz pošilja do pošt povzetju L BR0Ž0VIC. ZAGREB. Ilio« 82. 22 6 Fotelj dobro ohranjen, poceni na prodaj na Rimski cesti 20 pritličje desno. Na ogled med 13. in 15. uro. 58332-45 Prodaja čevljev na obroke Kdor želi kupiti prima in moderne čevlje za gospode in dame. proti plačilu na obroke, naj ? dopisnico !avi svoj naslov na ime: Kozoglav Ivan. Ljub!:ana. Židovska ulica štev. 6/!. 58228-6 Steklena omara v&iika. s premikalnimi okni. poceni naprodaj v delavnici v Nunski ulici 3. 58634-6 Krasna božična darila v veliki izbiri po nizkih cenah, volnene šale za da me in gospode 17 Din ro kavic-e podložene Din. angleške volnene nogavice 25 Din. moSke kratke 4 Din. britvice 1 Din. grame fon«ke ploSče w po 15 Din *to;oča ura 25 Din Sapira Dunajska cesta ilte-v. 36 , 58664- 2 para drsalk noceni prodam. Naslov v og!asn»m oddelku »Jutra«. 58681 6 Kolesa Žensko kolo dobro ihranieno poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 5866(1-11 tj Suhe gobe kupuje 00 Din 55—65 Ku po kakovosti — ter lepa i^ndzna jabolkr razpošilja Peter S n ti na. Radeče 231 7 Marklin od štev. 2 naprej, dobro o.hranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod zuačko »Stavba«. ŠS5SS-7 Železen štedilnik rabljen, kupim. Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra« 585S4-7 Fotoaparat labljen — z dobro optiko, kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra«. 58607-7 Kopalno peč dobro ohranjeno kuni Ko vafiič, delikatesa. Miklošičeva cesta 34. 5S6S0-7 Briliantne uhane ali prstan z velikimi kamni kupim prot.i piačilu v gotovini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5S6-V-7 25.000 Din posojila tudi denarno vlogo, ali knjižico, rabim za 6 me secev. Večja garancijska vrednost. Plačam visoke obresti po dogovoru Do pise pod značko »Usodno« n3 oglasni oddelek Jutra. 58201-16 Kdor mi posodi 18.000 Din nroti primernim obrestim lobi lepo «o!nčno stano vanje v bližini glavnega kolodvora. Naslov pove iglasni oddelek »Jutra«. 58362-1« lO.noo Pin roso.i'la iščem nroti vknjižbi na hi šo brez dolga. Ponndh rvosim na og'asni odd»1^k »Jutra« pod šifro »10. 7 do 8 Din. do 3 m visoke 00 12 Din. dnstavlieno v hišo v Mariboru. Dan do «tavVan'a bi b" 21.—22. dec»m*>T9 1. Kot naroči lo »dostnje dopisnica. 58879-« brez dvoma boljši kakor nerodne kn.Hge »KARTOTEKA« Ljubljana Selenburgova ul. 6/! Telefon 33-33 297'* Ženska ali moški ki nudi do 25.WH) Din gotovine (lahko tudi denar n.o knjižico), dobi do smr ti popolno dobro oskrbo. Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni počitek v gorki sobi«. 58593-14 Parcelo aH hišo za Bežigradom ali v severnem delu Ljubljane k-.i pim. Ponudbe z navedbi cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sever« 58658-2 Pozor! Pozo'" Voealno parcelo na Prulah. v najlepši solnčni legi. katera meri 525 m1, naprodaj. Po'asni-la da'e Jančar. Sv. Petra cesta 27. 58348-20 Več hiš trgovskih, gostil^n in sta nnvan:?kih v mestu in na nerifei-i naprodaj po ze lo nizki ceni. — Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra ce-«ta št. 27. 5S340-20 V Št. Iliu v Slov. goricah, ob cesti in ob žekznici naprodaj dvoie posestev eno v izmeri Ž8 oralov. d-Migo v izmeri 7 oralov. N vtanč-n j pojasnila daje g. Tran-o Thaler, posestnik v St. * Iljll V SiOV. gerlrnh. 53678-20 Enodružinsko hišo novozidano. z lepim zem-IJHS-Vm poceni pro-dnT!. Po. 5-edovalec dobi 4 %. Mihael Kmetič. Studenci. To-borska cesta 7.1. 58676-20 Gostilno v okolici L;ubljane oddam v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5S367-17 Prometno gostilno na d"želi oddam takoj v na;cm. Dopise s priloženo znamko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep 58595-17 Gostilno na Viču" ali pri St. Vidu. t ne prervisoko najemnino vzamem v na!em. — Ponudbe na og'a*ni oddelek »Jutra« pod »Gostilnič.irka« 58671-''7 Dijajke sobe Dva dijaka (inji) spre:me učitel'ska družina sredi mesta. Strogo nadzorstvo i.n pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58648-'-'' 0 tanovanje Lokal iščem v centru mosta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t»od šifro »Točno plačilo 97«. 58497-19 Prav lepe prostore pripravne za delavnice event. tudi za stanovanje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 58475-19 Večje hipotečno posojilo proti vknjižbi na prvo me ato iščem. Sprejmem tudi vlogo od katere Ifnblian ■•kih bank. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobre obresti« 5S125-16 Družabnika » potrebnim kapitalom išče oščak — tujec, »peciia •ist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že posedn i" lepo in popolnoma ur«* ■eno tovarno. Tozadevne dopise na osrlasni oddelek •Jutra« pod šifro »Dru žabnik«. 58246-1« Parcelo ali pa tudi manjšo hišo kupim v Koloziji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Takoi 36«. 58481-20 Kupim parcelo v L'nbljanj ali okolici. Ponudbe z navedbo lege in točne cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »E. D.« 58310-20 Stavbni prostor ca 20.000 kv. metrov, na lepem solnčnem in idealnem kraju v več:om in dustriigkem mestu na Go rents&em prodam. Toza devne ponudbe pod »Redka* prilika 156« na oglasni oddelek »Jutra«. 5S217-20 Ako želite denar dobro naložiti. Sn pite trgovsko hišo v lepem kraju nj dobri točki. — Cenj. dopise na podrnžni-o »Jutra« v Cel'" pod značko »380.000«. 58600-20 Hi"o s trgovino gostilno, vinogradom, travniki niivami in gozdom, ob cesti poceni prodam Ponndbe pod ^Januar« na oglasni oddelek »Jutra«. 58504-?° Parcela 650 m!. vogelna, krasno ležeča ob Bohoriče-vi uiiei ngodno napreda'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 58624-20 Trgovino l železnino in barvami, do vpeljano, v večjem mestu Hrv Primorja prodam [»od zelo ilgodnimi pogoji. Kol začetni kapital potrebno R0—gO.OOO Din Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Železna«. 58276 Prostoren lokal zelo pripraven za mlekar no. d^likatoso. slaščičarno ali bnvnico oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku ».Tu'.ra*. 58671-19 Lokal pripraven za pisarno ali tre. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58637-23 Stanovanie sobe in kuhinje takoj od-dim v Rožni dolini, cesta 11/26. 58605-21 Fno^ob. stanovanje s shrambo, pralnico, drvarnico, dvoriščem in vrtom 7.1 320 Din takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58:566-21 Fnofob. stanovanie veliko, oddam s 1. janu-ar'em samo mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelkn ».Ttitra« Stanovanja Dvosob. stanovanje udobno, v mestu iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pivi »rd"b"0 75«. 58543-31/a Trgovsko hl*0 'celo) z dobro v pel 'n no fr govino fstaro firmoV t vsem inventarjem oddam 'ai(i; alt ka*ne'e v na'em v m«n:šem mestu Ponndbe r« odderfpV »Jutra« šifro »Kapital ,AA Diat. 58303-20 Smrekovega lubja čresla) zdrobi'enega pro dam več vagonov. Int-ere senti naj v ponudbah pi>d 5ifro »Čreslo« na oglasni oddelek »Jutra« navedejo tudi ceno. 58203-15 Veliko pekarno dve veliki peči. veliko delavnico in dve sobi stanovanie, vse pod eiim kliu*em in veMkl ulični lokal na naibolj n-ometnl ulici mesta dam v na'em. Informa cl'e daje lastn1.lt Pet»r Vrkljan. pek. obrtnik Zagreb, Ilica 110. 58437-17 iraiMiTiitrti Sobo lepo opremljeno. 8 posebnim vh".1oni oddam v Gra lišrn. Naslov pove oglasni lddelek »Jutra« 55573-23 Sobico lično oprem! ;eno in strogo parirano takoi oddani v •entru me«ta. Piizve se v gostilni »Grajska klet« — Mestn-i trg št. 13. 58298-23 Ooremltetin soNl oddam bojiši gospodični ali gospodu na .Jemejevi costi št. 8. pritličje, levo. 5SJ04-?? Pralno sobo oddam gospodičn1 v Stre-!iški ulici št. 7 dvorišče. 58601-23 Oorei"Mero sobo lepo m zračno z eifektriko t<-r rvOM-bo i m vhodom na *»l:o r tajtrkom oddam gospodu s 1. januarjem v-isloiv v oglasnem e^tfoiVn »Jutra«. 58018-73 2 Vra8"' «aSI solnčni t razgledom nj) vTt Iti ro:znvfl e»«to oo»ebnim vhodom, elektriko in parketom oddam na Mestnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 58270-23 ^ 15. decembrom oddam sobo 2 osebama ali zakonskemu r>aru. Naslov v oglasnem oddelku »Jnt»a« 58669-2 Dopisi Laško-Hrastnik Gospodi&na z dokumenti, v vlaku 14. dec.. naj pošlje naslov na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Književnost, fi;ozcfi;a<. 58623-S« Trajno ondulaciio z dolgimi lasmi za 80 Din napravi samo saloni Hešik. Ljubliana VII, Medvedova št. 38. 58603-24 Glasbila Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam Dajceneje in na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejfa izposojevalnica! \Varbinek, Ljubljana, Gregorčičeva tri. 5. 5S447-26 Kratek klavir in pianino, izborno ohranjena ugodno prodam. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 5S537-26 Črn pianino dobro ohranjen kupim. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 55558-26 Prvovrsten klavir kupim. Ponudbe pod šifro »Kratek« na oglasni oddelek »Jutra«. 58479-36 Pianino s krasnim glasom, črne barve, po izvanred.no nizki ccni na prodiNa ogled v trgovini na Glincab, cesta IX; 26. 5824S-2« Klavir za vaje po nizki ceni dnevno par ur na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58662-26 Pianino dobro ohranjen, predam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 58656-26 Živali Nutria-Bobre rodovitnih staršev, pri eni skotit vi 9 mladičev, v lepi temni koiuhovini, po zelo ugodnih cenah proda Valerija Cvenkel, Sv. Peter v Sav. liolini. 58592-27 Pes ovčjak se je zatekel. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58G29-27 /J 2 pisalna stroja za Din 1200 in 700 prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5S645-29 Pisalni stroj znamke »Undenvood«, najnovejši model, v prav dobrem in brezhibnem stanja ugodno prodam. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra«. 58077-29 Mizarski stroji na električni pogon, za obdelavo lesa, vsak čas mizar-em in strankam n» razpolago proti mali odškodnini.' — po nizki ceni suhe deske za stavbeniko in mizarje, tudi na obroke. — Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska ces+a. 58S1.1-20 Šivalni stroj nov, pogrezijiv. i<>fos Ii;a meseca kupljen za D:a 4000, radi selitve v Srbi.ii> za 2500 Din naprodaj v Zg. Šiški št. 204. 5?62>-53 Šivalni stroj rabljen — dobro ohranjen poce-ni proda A. Pavšek, L'ubl;a.na, Rimska cesta 20 dvorišče. 5S651-29 Informacije Izjava Podpisani izja-vljam. d.t Tovladijac-Novak, n!t; ko? drugi ni upravičen oddajati v najem lokal za vinotoč v Staničevi ulici št. 17 r Ljubljani. V izogib posledic opozarjam vsakogar, ki bi se vselil v ta lokal brez mojega pristanka. —• Mihael Mole, Ljubljana, Staniieva ulica štev. 17. 58055-?! Izgubljena Navidez poznanega gospoda ki j« v nedeljo v dolenjskem vofernem vlaku pomotoma vzel nahrbtnik —■ prosim, da ga proti dobn nagradi vrne v oglasni oddelek »Jutra«. ■ 586C>8-23 Ročna torbica »Singer« jo Kila izgubljena od Zg. Kmigote do opekarne Lajteršperk. Pošten najditelj se prosi, da j» proti dobri nagradi vrne v Mariboru, Krekova ul. 8/H 58677-33 Danes ob 10. uri javna dražba koiuhovine in krznarskih izdelkov pri krznarju Kneehtl, Celje, nasproti farne cerkve. 59026-32 Javna dražba finega damskega perila, šivalnih strojev, ter trgovske in stanovanjske opre. me se . vrši y ponedel jek ob 9. uri dopoldne na Starem trgu št. lla. 58487.33 oddam boljšemu goc r>od u. Vislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58672- »3 m Sobo v Celju iščem. Ponudbe na podraž nico »Jutra' v Celju ped »Dober plačnik«. 586:6-23a Priiazno sohlco išče mirna gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prosti vhod« 58031-23/a Obrtnik-ločenec se želi seznaniti z gospo dično ali vdovo ki ima nekaj gotovine, v svrho sknpnega gospodinjstva. — Ponudbe ,ia oglas, oddelek »Jutra«. pod »Ločenec«. 5S507-S? Gospodična stara ?8 let. s 50.000 Din. čiste preteklosti, želi zna nia z državnim uradni kom starjm 35 let. v ,»vr ho kasneje oorn^itve. (Ja nio resn^ d^pi*P na oj1« = . odd»1eli »Jutra« pod šifro »28-35«. 58628-25 Otvoritev. Naznanjam, da sem na novo otvorila deVk ateso z vtnotočem Pražakova ulica 8, ter se cenjenim odjemalcem najtopleje priporočam. 15462 Regina Plaper. i PRAKTIČNO DARILO VSAKEGA RAZVESELI Vrsta 240 čeveljčki za Vašo bebo iz enobarvne klo-bučevine in z mehkim podplatom. Za Vaše ljubljenčke, ko so v vozičku in za po hiši. Vrsta 205 Jako lahki in udobni domači čevlji iz klo-bueevine z usnjatim podplatom. Za Vašo udobnost po delu. Vrsta 7047 Za gospode smo pripravili udobne copate tnikada. Za prijeten odpočitek po delu. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile. Izkoristite naše znižane cene obutve za božično darilo. Opremili smo nase prodajalnice z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni, da Vas strokovno postrežemo in da Vam dobro priporočimo .Vrsta 2861-01, Gumaste deške snežke s toplo podlogo. Vašim otrokom vsekaso potrebne za blatno in deževno vreme. Vrsta 1075-25 Jako lahki in obenem topli zimski gumasti čevlji. Pozimi so Vam neobhodno potrebni. Najbolje Vam čuvajo zdravje. Vrsta 9817-61 Po največjem dežju in največjem blatu Vam bodo noge v njih vedno suhe. Prodajamo jih z jamstvom po samo Din 69.—. Vrsta 3661-00 Visoki čevlji iz finega bolcsa z gumastim podpetnikom. Imamo jih črne in rjave barve in v kombinacijah raznih barv. št. 9 = 1 \ 72 Vrsta 3762-22 Za živahnejše dečke čevlji iz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo nošo so najbolj pripravni ženski čevlji s spono, iz črnega boksa. Udobni so, imajo široko obliko in nizek podpetnik. ZA TISOČ ŽELJA TISOČ DARIL Vrsta 2851-05 Praktični čeveljčki iz laka ali rjavega telečjega boksa. Dovršeno se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobna. Vrsta 9315-03 Evo Vam za neverjetno nizko ceno lepih ženskih čeveljčkov iz klota. Za malo denarja velik luksus. Vrsta 9775-03 Vedno so elegantni in vedno moderni preprosti čevlji s spono. Imamo jih iz svilnatega črnega ali belega atlasa, ki jih barvamo v istem tonu Vaše toalete. Isti iz pa-volnatega atlasa ali žameta za Din 69.—. 229.- Vrsta 218 Po delu obujte te tople in udobne copate. Bodo Vam neprecenljive koristi za prijeten odmor. Vrsta 3657-00 Tistim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati ob vsakem vremenu, so te meltonke vsekakoi potrebne. Vrsta 3967-23 Evo za Vas neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe. Vrsta 9837-21 Elegantni moški čevlji šiljaste oblike. Čevlji iz laka so Vam potrebni za ples in za zabavo, iz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado za samo Din 199.—. naše izložbe. Tam dobite najlepša in najkoristnejša darila za vsakega člana Vaše družine. Da imate več udobnosti in več časa za izbiranje, je najbolje, da nas obiščete dopoldne. Vrsta 9977-27 čevlji iz finega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Pol?!ljasta oblika daje čevljem osobito eleganco. Nosijo se navadne dni in ob praznikih. Otrokom: Tople volnene copate Din 29. Gumaste snežke........Din 49. Usnjati čeveljčki z gumastim podpetnikom ,„......, . . Din 49. 3 pare skupaj a , DANES LAHKO OBUJEMO VSO DRUŽINO ZA DENAR, KI STE GA PRED DEVETIMI LETI MORALI DATI ZA EN PAR ČEVLJEV Din 127.— Mami: Tople mikade ...... Snežke iz gabardena . . . Čevlji iz Iastina..... 3 pare skupaj , • • . Din 39.—-Din 69.— Din 69.— Din 177.- Vr«o 3267-00 Model športnih čevljev iz rjavega dulboksa z močnim dvojnim podplatom. Ne propu-ščajo vode. Zlasti dobri za lovce in za vse vrste turizma. Očku: Copate za doma ....... Din 59.— Galoše...........Din 69.*— Čevlji iz boksa z gumastim podplatom ..........Din 169.— 3 pare skupaj . . . Din 297.— ČEVLJI Urejuje Davorin Bavljen. Izdaja a konzorcij »Jutra« AdolIRibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnam Franc Jezeršek. Za imjeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.