rosintr.« otafttn* ? gotovtaJ Loto LXXU.,st. 5a L|nVl|ana, sobota 7. ]anaarja I939 Cena Din i_zni.ja vsan dao popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petlt vrst a um 2 do u>u vrsi d Did 2 50 od 100 do 300 vrst I Din 3. večji inseratl petlt VTSts Din 4 - Popust po dogovoru, inseraini davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrača j o. UREDN1STVO IN ITPRA VXISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. Z. telefon st. 180 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Resen konflikt med cSR in Madžarsko: Na čsl.-madžarski meji grme topovi? Po alarmantnih poročilih iz Budimpešte je in madžarskimi četami blizu Mukačeva — Včeraj na vsezgodaj je vznemirila svet alarmantna vest, da je prišlo na meji med Madžarsko in Podkarpatsko Rusijo do krvavih spopadov ter da so v obmejnem sporu, pri katerem igra želja po skupni meji Madžarske s Poljsko glavno vlogo, spregovorile strojnice in topovi. Med dvema poskočnima čardašema je madžarski radio objavil poročilo, da je češkoslovaška vojska prekoračila mejo ter da s topovi obstreljuje Mukačevo, ki ga je morala po dunajski razsodbi Češkoslovaška odstopiti Madžarom. Madžarska poročila so zatrjevala, da gre za nenaden napad češkoslovaške vojske ter da je bitka v polnem razvoju. Madžarski radio je tudi že poročal o mrtvih in ranjenib ter pozival madžarsko javnost k odporu. Poročila je oddajala budimpeštanska radijska postaja tudi v slovaškem, nemškem, italijanskem, francoskem, ruskem, srbohrvatskem, rumunskem in španskem jeziku. Te vesti o krvavih spopadih so naravno izzvale v vseh evropskih prestolnicah, zlasti pa še v Pragi, Berlinu in Rimu ogromno pozornost, pa tudi zaskrbljenost, ker bi se mogel iz tega izcimiti resen mednarodni konflikt. Poročila, ki so o teh dogodkih prispela iz Prage, slikajo položaj docela drugače in prikazujejo ta dogodek kot nadaljevanje akcije madžarskih teroristov in revizionistov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dunajsko razsodbo in ki skušajo z neprestanimi incidenti znova usmeriti mednarodno pozornost na vprašanje Podkarpatske Rusije. Že samo dejstvo, da je prišlo do tega spopada v pravoslavni božični noči, ko je prebivalstvo Podkarpatske Rusije proslavljalo največji cerkveni praznik, govori po sodbi praških krogov za to, da je bil napad izzvan z madžarske strani. Madžarska vlada je zaradi tega incidenta izvršila demaršo v Pragi in izjavila, da smatra češkoslovaško vlado odgovorno za te dogodke. Češkoslovaška vlada si je pridržala odgovor do končane preiskave. V teku dneva je prišlo med Prago in Budimpešto do sporazuma v tem smislu, da preišče vso zadevo mešana češkoslovaško-madžarska komisija. Obenem so bile o teh dogodkih tako s strani Budimpešte kakor s strani Prage obveščeni nemška, italijanska, francoska in angleška vlada. Češkoslovaška poročila: Napad madžarskih teroristov in madžarskega vojaštva v sveti noči prišlo včeraj do krvavega spopada med češkoslovaškimi Cehi trde, da so spopad izzvali madžarski teroristi ChuSi. 6. jan. h, Podkarpatska vlada je o dogodkih na madžarski meji izdala naslednje poročilo: Davi ob 3.35 uri je oborožen oddelek Madžarov, o katerih se še ne ve, ali gre za znane madžarske teionste, ali pa za regularne madžarske čete, pri Rosvegovu prekoračil demarkaci jsdnih /apletljajev Nasprotno, ravno iMadžan so hoteli izkoristiti praznično razpoloženje ukrajinskega prebivalstva ter se niso vzd žali svoje terorist čne akcije niti na tako velik praznik Ko pa so uvideli, da jim bo to početje silno škodovalo v vsem mednarodnem svetu, so takoj razširili v svet lažne vesti, da je napad izzvalo češkoslovaško vojaštvo Jer da obstreljujejo Mukačevo celo « topovi. Podkarpatska vlada le trdno prepričana, da mednarodna javnost ne bo nasedla madžarskim izmišljotinam. Madžarske uradne trditve: Chust, 6. jan h Vojaški zastopnik pri podkarpatski vladi je o današnjem incidentu po izvršeni preiskavi objavil naslednje poorčilo: Trditve madžarskega radia, da bi bili češkoslovaški vojaški oddelki pri Mukače-vu napadli madžarske vojaške oddelke, so popolnoma neresnične Res pa je, da je bila davi ob 3.35 na službenem obhodu napadena z madžarske strani tričlanska češkoslovaška žandarmerijska patrola in je bil pri tem en žandar ranjen Prišlo je do obojestranskega puškarjenja, pri katerem so se madžarski oddelki posluževali tudi strojnic Ko je orožništvo dobilo oja-čenja obmejne straže, so se Madžari umaknili nazaj preko meje Na lice mesta je takoj odšla oficirska komisija..- ki je izvršila preiskavo Vse vesti da bi bila intervenirala češkoslovaška vojska in zavzela Mukačevo, so brez vsake podlage. Madžarska demarša v Pragi Praga, 6. jan. h. Zunanje ministrstvo je objavilo naslednje uradno poročilo: Davi je prišlo v okolici Mukačeva do resnejšega incidenta, ki je sedaj predmet skrbne preiskave Madžarski odpravnik poslov v I*ragi §e v tej zadevi Interveniral v zunanjem ministrstvu ter je ob 16.80 izročil zunanjemu ministru dr Chvalkovskega spo menico, v kateri dela madžarska vlada če-škoslov. vlado odgovorno ca te Incidente, češkoslovaška vlada bo odgovorila, čim bo izvedena podrobna preiskava. Izrecno pa si je pridržala pravico končnega sklepanja ° tem. s katere strani so bili tt Incidenti »zxvani. Madžarski odpravnik poslov je bil obveščen da ie češkoslovaški zvezni oficir stopil v stike z madžarskimi vojaškimi oblastmi v Mukačevu ter se z njimi sporazumel, da izvede mešana češkoslovaško-madžarska komisija podrobno preiskavo. čsl. vojska je s tanki in topov! vdrla na madžarsko ozemlje Budimpešta. 6 jan br. Davi ob 7. je budimpeštanski radio prvi objavil vesti o resnem incidentu, ki se je pripetil na madžar-ako-českoslovaski meji v bližini Munka-čeva Po prvih vesteh so češkoslovaške Čete prekoračile mejo in napadle madžarske Obmejne straže zaradi česar je prišlo do pravcate bitke. Madžarski radio je vsake pol ure dajal poročila o teh dogodkih, opoldne pa je bilo Izdano naslednje uradno poročilo: i Preteklo noč je prišlo na madžarski meji pri Munkačevu do incidenta Češkoslovaški vojaki in ukrajinski ustaši so napadli te del meje. Madžarska vlada je takoj obvestila zastopnike Nemčije in Italije v Budimpešti o tem dogodku Istočasno Je bila poslana tudi v Prago protestna nota madžarske vlade, v kateri Madžarska odklanja odgovornost za vse posledice, ki bi utegnile nastati zaradi tega incidenta, Službena madžarska agencija UTI Je kmalu zatem objavila še naslednje podrobnosti : V petek zjutraj ob 3.30 so trije češkoslovaški oklopni avtomobili skupno z rednimi češkoslovaškimi četami in ukrajinskimi teroristi prestopili demarkacijsko črto pri vasi Rosvegovo. Prodrli so tisoč metrov čez demarkacijsko črto vse do središča Rosvegovega to je 200 korakov od Munkačcva. Ti oddelki so bili oboroženi z dvema strojnicama in eno lahko strojnico. Madžarska obmejna straža je začela streljati na napadalce, za katerimi so prihajali vedno bliže trije češki vojaški oklopni avtomobili s češkoslovaškimi vojaki in ukrajinskimi teroristi. Ti vojaki so po-skakali z avtomobilov ter odgovorili s streljanjem. Madžarska obmejna straža je obdržala svoje postojanke. Prvi oklopni avtomobil je bil prisiljen zaviti v stran ter se je zvrnil v jarek ob cesti. Posadko so Madžari ujeli. Istočasne ie bila alarm r«r>-v Mukačevu policija in četa obmejnih straž nikov, ki je obenem z orožniki prispela na kraj spopada ter začela boj s teroristi in češkimi vojaki, ki jih je bilo vedno več. Po peti uri je redna češka artiljerija začela obstreljevati Mukačevo. Granate so zadele gledališko poslopje neki hotel, kinematograf in več zasebnih hiš. Na madžarski strani so bili ubiti štirje oficirji in pet vojakov. Trupla petih čeških vojakov in ukrajinskih teror stov leže na tleh pri Mukačevu. Cehi so na umiku odnesli s seboj več mrtvih tovarišev. Ob 9. dopoldne se je Še vedno slišalo v Mukačevem regljanje strojnic in streljanje s topovi. Topovski ogenj prt Mukačevem se je nadaljeval tudi še popoldne. Neki češki polkovnik in neki major sta zaprosila, da bi z madžarske strani poklali nekaj oficirjev, da se pogajajo. Madžari so nato poslali nekega podpolkovnika in nekega stotnika Voz madžarskh zastopnikov pa so Cehi začeli obstreljevati s strojnicami in je bil madžarski stotnik ranjen v glavo. Ponoven demanti Prage PRAGA, 7. jan br. Zunanje ministrstvo je davi izdalo komunike, v katerem ponovno zavrača trditve madžarskih uradnih poročil o incidentu pri Muka: vu. Praško zunanje ministrstvo ugotavlja, da so docela izmišljene vse vesti, da bi bila češkoslovaška vojska prekoračila mejo in vdrla na madžarsko ozemlje. Res je baš nasprotno, da so madžarski teroristi, katerim se je pozneje pridružilo tudi madžarsko vojaštvo, vdrli preko meje na češkoslovaško ozemlje in napadli obmejno stražo. V ostalem praška vlada mirno čaka na ugotovitve mešane preiskovalne komisije, ki bo brez dvoma ugotovila dejanski razvoj dogodkov. Madžarsko poročilo BUDIMPEŠTA, 7. jan br. Dočim mešana preiskovalna komisija o rezultatih preiskave še ni izdala nikakega poročila, je madžarska uradna agencija davi objavila poročilo, ki ga je izdala madžarska preiskovalna komisija. V tem poročilu ugotavlja, da so napadle madžarsko ozemlje češkoslovaške čete, ojačene s prostovoljci in četniki. To poročilo je bilo dostavljeno tudi nemškemu in italijanskemu poslaniku v Budimpešti. Neresnične vesti o mobilizaciji v ČSR Praga, 6. jan. h. Glede na trditve madžarskega radia in madžarskega tiska ugotavljajo uradno, da so popolnoma izmišljene vesti, da bi bila na Češkoslovaškem odrejena mobilizacija ter da bi bili v Podkarpatsko Rusijo poslani dve diviziji v okrer'tev tamošnjih posadk Res je baš nasprotno, da se pospešeno nadaljuje demobilizacija, ki je že skoraj zaključena. Preiskava mešane komisije PRAGA, 7. jan. br. Po sporazumu med Prago in Budimpešto se je včeraj popoldne sestala mešana češkoslovaško-madžarska komisija ter pričela preiskavo o dogodkih pri Mukačevu. V komisiji so češkoslovaški in madžarski oficirji in člani razmejitvene komisije. Začetek mednarodne hokejske sezone: Villacher S. V.: Ilirija Drevi ob 20. uri, jutri dopoldan ob 10.30 Bel jačani so že skozi dolgo vrsto let stalni gosti bel o zelenih. Jakost obeh moštev je bila vedno izravnana in so nudile te tekme zelo napete in izravnane borbe. Že pri današnji večerni tekmi pa bomo imeli priliko videti, kolik je napredek Ilirije napram lanskemu letu, v katerem so končala vsa srečanja le s tesno razliko enega gola, ali pa so ostala neodločena. Za to tekmo veljajo običajne cene in sicer: člani in dijaki na izkaznico Din 6.—, ostali pa Din 10.—. Poljska zopet v nemških vodah Berlinu se je posrečilo preprečiti zbližanje Varšave in Moskve PARIZ. 7. jan. r. V sredo sta se sestala v Berchtesgadenu kancelar Hitler in poljski zunanji minister polkovnik Beck. Razgovor, kateremu je prisostvoval tudi nemški zunanji minister Kibbentrop. je trajal nad tri ure. Uradno poročilo samo ugotavlja, da sta razpravljala o vseh zadevah, ki se tičejo obeh držav. V pariških diplomatskih krogih zatrjujejo, da je bil ta sestanek odločilne važnosti za nadaljni razvoj odnošajev v vzhodni Evropi. Poljska je bila na važnem razpotju in bi morala izbirati med prijateljstvom Nemčije in zavezništvom Rusije. Berrhtes-gadenski sestanek ;e odločil za nadaljevanje prijateljske politike z Nemčijo. To dokazuje dejstvo, da bo v kratkem obiskal Varšavo nemški zunanji minister Ribben-trop ter bodo pri tej priliki sklenili Se razne važne sporazume, dočim je bil za ta mesec nameravani obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova v Varšavi odpovedan. Po informacijah pariških krogov je bil slavni predmet berchtesgadenskih razgovorov vprašanje Ukrajine. Zdi se, da je v tem pogledu prišlo do sporazuma v smislu nemških želja. Varšava bo Ukrajincem najbrže v doglednem času priznala avtonomijo, zato pa bo dobila koncesije na Baltiku. Bilo je tudi govora o zadržanju Poljske v primeru konflikta med Francijo in Italijo. Poljska se je Berlinu obvezala, da bo ostala nevtralna. raiptca ffc srcu Ljubljana, 7. januarja V ponedeljek bomo obhajali rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, ki se je rodila pred 40 leti in ki jo ves narod spoštuje in ljubi, ker je kraljica tudi po srcu ter plemenitem čustvovanju. Ime kraljice Marije združuje v sebi mnogo več kakor le dostojanstvo ve; like ga, vladarskega poslanstva; po usodnih strelih v Marseilleu je dobilo poseben zvok, ki budi v srcih ne le ljubezen in spoštovanje do kraljice, temveč tudi občudovanje do mučenice, ki je z veliko moralno silo tiho prenašala bolečino; ime kraljice Marije je postalo simbol kakor majke Jugovićev. Toda svojo vladarico narod ljubi tudi zaradi tega, ker je mati kralja, ki bo vodil usodo mlade, močne in močnejše pa tudi srečnejše države. Kraljica Marija je mati v najboljšem pomenu besede. In ker je mati, je tudi plemenito čuteča žena, je kraljica po srcu. U dejstvu je se pri človekoljubnem dor lu iz pravega, globokega srčnega nagiba. Bolečina ji ni zakrknila srca; zdi se, da jo še tem bolj izpodbuja, da misli na bedne ter nesrečne, da jim skuša lajšati gorje ne le z darežljivost-jo samo na sebi, temveč z dokazom prave plemenitosti. Zato ob dnevu, ko posvečamo misli svoji priljubljeni kraljici, ni treba iskas ti velikih besed; čustvo samo narekuje besede in želje. Rojstni dan kraljice je eden najlepših, intimnih praznikov našega naroda, čeprav ga ne praznujemo pompozno. Prav zaradi tega je lep. To je praznik ljubezni do plemenite kraljice, ki si je pridobila srca naroda nevsiljivo kot mučenica in mati. Sestanek angleških in francoskih državnikov v Parizu PARIZ, 7. jan. br. Angleško zunanje ministrstvo je uradno obvestilo francosko vlado, da se bosta ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax na poti v Rim prihodnji torek popoldne ustavila v Parizu v svrho razgovora s francoskimi državniki. Sestanek bo v zunanjem ministrstvu, kjer bo prirejena čajanka. V francoskih vladnih krogih izjavljajo, da bo ta sestanek samo informativnega značaja in ne more ničesar spremeniti na stališču Francije do Italije. Francija ne bo sprejela angleškega posredovanja. Sestanek bo služil v prvi vrsti podrobni informaciji angleških državnikov o stališču Francije Zanimiv razplet na turnirju v Hastingsu V 5. kolu mer in Euwe sta igrala odklonjeni damski gambit. Bivši svetovni prvak si je kot črni kmalu ustvaril do-rninantn:) pozicijo. Po zamenjavi dam je dobil kmeta in forsira! končnico, ki jo je po kraUd borbi odloČil zase. Klein je kot črni sprejel nasproti Lamdau-u damski gambit, bil pa je že v otvoritvi nadigran in je moral hitro kloniti. Thomas in Mil-ner-Bajrry sta igrala otvoritev precej neobičajno. Raavila *e Je divja igra. Tno- mas je v ugodnejši poziciji prišel v hudo časovno stisko in se je z nekaj slabimi potezami tako poslabšal, da je moral prepustiti Milnerju zmago. Pire in Golombek sta igrala Retajevo otvoritev, v zaprti simetrični poziciji je Gotombefcu pošla po-trpežlrjivast. Žrtvoval je za prodor trdnjavo za dva kmeta, kar pa je Pire takoj izkoristil in brez truda zmagal. Sicilijanska med Sergeantom in Szahojejm se je po 31 potezah končala z zmago madžarskega mojstra. Prekinjena, partija 4. kola med Tavlorjem in Kleinom je bila remis. —V stranskem turnirju je nas mojster Konig, ki so mu napovedovali že sigurno zmago, nepričakovano podlegel Prinsu, s čimer je postalo vprašanje zmagovalca popolnoma odprto. V 6* kolu je poskrbel za presenečenje Landau, ki je prizadejal Emveju prvi po-poraz. Sergeant in Milner-Barry sta po napad po vrsti žrtvoval dva kimeta in figuro ter zavil v končnico, ki jo Đuwe »i mogel držati. Zelo težka je bila a-nglećka. partija, med Szabojem in Piroem. Z izredno precizno igro je madžarski mojster prišel v ugodnejši položaj. Igra Jo bila prekinjena in je pričakovati Pirčerv drugi poraz. Sergeant in iMlner-Barry sta po nezanimivi igri delila točko. Klein je po elegantni žrtvi porazil Thomasa, Golombek pa gladko T^rtorja. Stanje po 6. Kolu: Landau 5, Szabo 4 (1), Buwe 3 in pol, Pire 3 (1), Mitoer-Barrv, Golombek im Klein 3, Thomaa 2, Sergeant 1 in pol Tylox X. ■SJBJBBSIHI Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Moto, T. januar}« 1039. t- Cankarjev božiček na „zatožni klopi" Neke* potrebnih ugotovitev na »Slovencev" tepta Iz Maribora Maribor, 6. januarja £e bi na bilo nobenega globljega vzroka za na »top Cankarjevega božička v Mariboru, torkov >Slovenec t je v dopisu iz Maribora pod naoiovom >Nad 400.000 din za božične podpore. ..« to potrebo prekomerno utemeljil. Cankarjevemu božićku oslr. »Slov. Narodu« namreč očita, da »so pred prazniki pisali, da mestna občina Lie opravlja za božične praznike svoje socialne dolžnosti..« vKritika, da Maribor ni storil svoje socialne dolžnosti, pač gotovo ni na mestu.« Cankarjev božiček je torej prišel na javno zatožno klop. Ker gre za največje socialno vprašanje vseh naših mest. poglejmo ali morejo imeti javni obtožitelji mirno vesj s takimi obdolžitvaml. V ta namen nam služijo vse številke >Sloven. Naredav katerih sem razpravljal o tem vprašanju. Predvsem najdemo tu kratko objašnjen razlog za ustanovitev Cankarjeve socialne ustanove, ki se je — čeprav sele v rpo-četju — že skušala za božič pod naslovom >Cankar jevega b:žička« udejstviti na najpotrebnejšem socialnem polju pomoči vsem resničnim revežem, za kar se je nudil po-žič kot najlepša prilika. V spomin Cankarjeve smrti in osvobojenja Maribora naj bi bil Maribor za letošnji božič pred vsemi drugimi mesti nase države in pred našimi mejaši, ki so letos še prav posebno skrbeli za obdarovanje slehernega njihovega rojaka ob naši meji, doprinesel živ dokaz svojega dejanskega krščanstva in' socialne uvidevnosti. Prvič v zgodovini Maribora naj bi se v navzočnosti predstavnikov rr.esta izvršilo splošno obdarovanje v«eh revežev ne glede na njih pristojnost, narodno»t in veroizpoved. Ce bi ne bila mogoča skupna božićnica, pa naj hi se bila v tem smislu porazdelila. Kratkomalo, v Maribor bi za ta božič ne smelo bdti niti eno?a reveža, ki bi ne bil primerno obdarovan. To naj bi b!la tako rekoč zgodovinsko spominska d°žlčnlca I obmejnega mesta Maribora ob aOtotnici osvobojenja in ob 201 etnici spomina na Cankarjevo smrt. Ne gre za to, kdo je to božično Željo zamisli, marveč gre za vprašanje, ali ni to dovolj lepa, da naravnost idealno krščansko in člove&ansko zamišljena božična želja. Njen pobudnik se je celo tako daleo in globoko ponižal, da se je preko dolgoletnega, javno znanega osebnega nasprotja le stvari na ljubo obrnil tudi na g. župana dr. Juvana, od katere strani pa je bil odklonjen. Da se je po* svetoval tudi pri šefu mestnega soc. poL urada, to vsaj delema potrjuje tudi ^Slovenec« sam. Da je kolikor le mogoče objektivno povedal o veliki bo žičnici mestne občine za mestne reveže, to je razvidno iz več številk Slov. Naroda.« Pa še dalje je šel Cankarjev božiček. Ko je dozna J. da mestna ctočina obdaruj« le svoje reveže, je osebno poizvedoval tudi pii Katoliških dobrodelnih društvih, če morda ona prirede božićnico za vse v Mariboru živele, a ne pristojne reveže, Marsikdo Iz naprednih vrst se je začudil, da je »Slov. Narod« tako lojalno in z imeni društev doslovno priobčil zadevno poročilo, v katerem so brez vsake kritike le ponavlja izjava »Karitativne zveze« in »Vincencijeve družbec, da mora radi pomanjkanja sredstev cela božični ca izostati ter se omejiti le na podporo, dočim se je pohvalno omenila božičnica katoi. mladine. Taka v glavnih obrisih je resnica o Cankarjevem božićniku. Kar je bilo kritike, je bila le v dobrobit soc. pol. urada in tudi to le pri podpori vnanjih revežev zelo pogrešanega izostanka banoVuV*Kega bednostnega sklada. Izšla je pač posebna kritika o dvojniku Cankarjevega ^Hlapca Jerneja«, ki je o božiču na pol nag in raztrgan vzbujal javno pozornost. Toda tudi ta primer se je obravnaval z vso obzirnostjo napram mestni občini. Meidruštveni odbor za zaščito narodnega delavstva slovenski javnosti Maribor, 5. januarja. Meddruštveni odbor za zaščito narodnega delavstva je na svoji prvv seji soglasno sprejel naslednjo ugotovitev in sklenit da jo javno naslovi na vso našo javnost. Ugotovitev se glasi: »Ugotavljamo, da mora videti vsako pravilno narodno vzgojno in narodno obrambno delo zlasti na naši meji svoj cilj predvsem tudi v težnji ds se nacionalno aktivira mali slovenski človek, zlasti slovenski tvornički delavec m mali nameščenec, to je, da zavestno postane soustvarjalec na^e narodne samobitnosti in volje po svobodi, kajti največje jamstvo za naše meje vidimo v zadovoljnem malem človeku, predvsem v delavcu, ki se bo čutil enakopravnega tako v družabnem, kuiturnem kakor v gospodarskem življenju. Samo tedaj smatramo, da bo izgubil čustvo manjvrednosti in gospodarskega izkoriščanja, ki mu jemlje nacionalno odpornost in škoduje njegovi državljanski zavesti. Smatramo zato za svojo dolžnost: Ukreniti vse potrebno, da se bo slovenski, zlasti tvorniski delavec v Mariboru in ob vsej na5i severni meji zavedal, da se zamore opreti aa vso nacionalno javnost povsod tam, kjer b: radi socialno šibkejšega položaja prišel v stanje, ki bi bilo v kateremkoli oziru kvarno za njegovo nacionalno zavest &li kjer bi se celo skušalo zaliti nje-2< narodno čuvstvo. S pomočjo javnosti ob moralni podpori njegovi strokovni organizaciji Narodno strokovni zvezi hočemo delati na tem. da se ne bo nacionalno delavstvo in name-ščenstvo v svoji socialni pravni zaščiti, v kolikor mu je po zakonu dana, pnkrajše-valo. temveč se še po možnosti izpopolnilo. Skrbeti hočemo, da se to delavstvo pritegne čim bolj in da se čim tesneje priveze k slovenski kulturni in družabni skupnosti. V to svrho bodo zastopniki podpisanih nacionalnih društev na periodičnih skupnih sejah od časa do časa pretresali tozadevna v poštev prihaiaioča vprašanja ter kot taka enota storili potrebne korake ▼ olajšanje narodnega in socialnega puložata nacionalnega delavstva. Ciril Metodova družba, podružnica Maribor, Narodno strokovna zveza, podružnica Maribor, Zveza kulturnih društev v Mariboru. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru. Bran-i-bor. podružnica v Mariboru, Sloversko akademsko starešinsko društvo »Triglav« v Mariboru. SI akademsko društvo »Jadran« v Mariboru. Sokolsko društvo Maribor matica v Mariboru. Sokolsko društvo Mnnhor I. Sokolsko društvo Maribor 11. Sokolsko društvo Maribor III, Sokolsko društvo Tez no, Narodna odbrana, krajevna orennizacija v Mariboru. Zveza kmečkih fantov in deklet, okrožni odbor Maribor. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev ▼ Mariboru. Velik uspeh svečanega akademskega plesa čisti dobiček je namenjen gradnji koče Akademske podporne zadruge na Pohorju Maribor, 6. januarja. Snocnji svečani akademski ples je tudi letos zbral mariborsko elito, ki je dala prireditvi posebno slovesno obeležje. Dobrodelno prireditev naše mariborske akademske mladine, ki je organizirana v Akademski podporni zadrugi, so počastili s svojo navzočnostjo tudi številni mariborski odličniki, med njimi mestni poveljnik general C. Stanojlovič, francoski konzularni agent dr. Rapotec, zbornični svetnik Pinter, predsednik Združenja mariborskih trgovcev Miloš Oset. predsednik Tujskoprometne zveze inž. Slajmer, s. o. s. dr. Lenart, mestni svetnik B. Pogačnik, dr. Kovačec in J. Huttcr. ravnatelja dr. Tcminšek in Fink ter drugi odlični predstavniki mariborskih kulturnih in gospodarskih krogov. Na sporedu so bile številne plesne točke ob vnetem ter odličnem sodelovanju iz-bornega Adamičevega jazza iz Ljubljane. Uvodoma sta mestni poveljnik general C. ! Stanojlovič in vlsokošolka gdč. Skvarčeva otvorila kraljevsko kolo. Sledilo je sliko-! vito, prijetno in razgibano rajanje, Id Je i trajalo v najlepšem razpoloženju in naj-' udobnejšem počutku do ranega jutra Snočnja prireditev je bila dobrodelnega značaja, saj je čisti dobiček namenjen gradnji koče Akademske podporne zadruge na Pohorju, ki bo neke vrste okrevališče za naše revne akademike. Upamo, da bo snočnjl presežek znatno omogočil dovršitev gradbenih del. Iskreno priznanje in hvalo je treba izreči požrtvovalnemu damskemu komiteju in agilnemu pripravljalnemu odboru, ki sta storila vse, kar je bilo potrebno, da je tudi letošnji akademski plesni večer tako vsestransko in prodorno uspel Tako je ta tradicionalna vsakoletna elitna prireditev, ki Jo je sicer vsako leto uspešno organiziralo pred meseci razpuščeno društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, tudi letos potrdila in poglobila svoj sloves. Mariborske in okoliške novice — General Božovlč se Je poslovil od Maribora. V četrtek popoldne se je odpeljal v Stip na svoje novo službeno mesto general Marko Božovič, bivši poveljnik mariborskega 45. pešpoika. K slovesu so se zbrali predstavniki vojaške In civilne oblasti, med drugim mestni poveljnik general C. Stanojlovič, poveljnik 45. pešpoika polkovnik S. Radovanovič, poveljnik 32. topniškega polka polkovnik Kiler, poveljnik tukajšnje šole za rezervne oficirje podpolkovnik Gaščič, garnizonar podpolkovnik Maslac, sreska načelnika dr Siska in Eiletz, višji obmejni komisar S. Krajnovič. Mestno občino je zastopal magistralni ravnatelj Rodošek. Ob prisrčnem slovesu je svirala vojaška godba pod vodstvom kapetana Jiranka. Generalu Marku Božoviču, ki si je pridobil v Mariboru splošne simpatije, želimo na novem službenem mestu v Stipu čim lepše uspehe. — Zimski spori terja vedno nore žrtve. IS letni Dušan Bunc, stanujoč v Krekovi Ulici 8, si je pri smučanju zlomil levico. Zatekel se je v bolnico. — Nove ln črtane obrtne pravice. Seznam izdanih in črtanih obrtnih pravic v Mariboru v decembru 1938. Izdane obrtna pravice: salamon Franc, krojač moških ob-ek, Trubarjeva ul. 9, Dukarič Anton, pek, Smetanova ul. 51, Scheidbach Laura, trg-, s slaščičarskimi izdelki in kanditi ter južnim in domačim sadjem na drobno. Gosposka ul. 28, Venko Olga, bran jari ja v smoelu S 19/3 otrtrerja cakona, Glavni trg (stojnica), Pavokovič Anglela, mo-diatinja. Kopališka ul. 2, Batte.ino Vinko, podružnica izdelovanja umetnega kamna, mozaik-terazza in betonskih predmetov, Tomanova ul. 16, Hadži Ibrahimovič Meh-med, trgovina s preprogami in domačimi ročnimi deli. Trubarjeva ul. 7, Benei Alojzija, prevažanje blaga z motornimi vozili v ne rednem prometu preko mej občinskega okoliša, omejeno na cestne progo Maribor—Sv. Lenart, Maribor—Svečina in Maribor—Sv. Barbara v S'OV. gor., Grajski trg 1. Crtane: Gol Gabrijela, bra> njarija v smislu 8 19/3 obrtnega zakona, Trstenjakova ul. 22, Weltzebach Friderik, trg. z bencinom potom črpalke in oljem srn avtomobila in motoma kolesa na drobno, Aleksandrova c 86, J—Ih Milko, agen tura za nakup in prodajo kmetijskih m vinogradnikih pritokov vina tor splošnih gospodarskih potrebščin, Rotovški trg 8, Scheiber Vikin, trgovska agentura, Jurčičeva uL 5, Patarnolli Kurt, trg. s mešanim blagom. Gosposka ul. 18, Cerer Marta, trg. s mešanim blagom, Radvanj-ska cest«, 9, Welle Karol, trgovska agentura, Meljska cesta. 76, Kohnatein ArnoH. prodaja iagotovljenaga usnja, specijalnih usnjatih ln kožuhovlnastih predmetov kakor tudi čevljarskih potnebscin ter nakupa kož, Koroška c. 6, Kovifik Štefanija, branj arija, Meljska c. 41, fclahtič Avgust, trgovska komisijska razprodaja kemikalij, Vetrinjaka uL 16, Koiič Anton, gostilna, Korosčeva ul. &4f Schmidinger Ivan, urar, Aleksandrova c 26, Hvaleč Ivan, s odar, Trdinova ul. 18, Praprotnik Jakob, pek, Jezdarska ul. 5, Buto.en Regina, ir-harstvo in Izdelovanje kožuhovine, Loška ul. 16, Onič Alojz, trg. s tekstilnim blagom in konJekcšjo na drobno, Koroška cesta 10, Ketiš Eva, izdelovanje belega perila, predtiskanja in vezenje, Aleksandrova c. 45. — Badnjak so proslavili včeraj mariborski pravoslavci zelo svečano. Slavnostna povorka je krenila ob pol 14 iz vojašnice vojvode Putnika skozi mesto do Kazine, kjer je bil slovesen sprejem badnjaka. Na čelu številne povorke so jahali vojaki. V povorki je bila tudi vojaška godba in so jahali Sokoli jezdeci. Vozi so bili bogato okrašeni. Povorke so se udeležili skoro polnošteviLno mariborski častniki. Mariborčani so si slikovito povorko z badnjakom ogledovali s pozornim zanimanjem. — Krasen uspeh šahistov SK Železničarja. Pri »Novem svetu« je bil včeraj popoldne prvenstveni dvemateh med šahisti SK Železničarja in UJN2B, ki se je končal s prepričevalno zmago 7 in pol : pol točkami v korist SK Železničarja Posamezni rezultati so bili naslednji: Vido-vič (SK ZeU : Kuster (U) 1:0, Regoršek (Z) : Peče (U) 1:0, Knechtl (Z) : Ante (U), 1:0, Mohorčič (Zj : Marvin (U) 1:0, Babic (Z) : Mišura (U) 1:0, Albaneže (2) : Reins-berger (U) 1:0, Golež (2) : Lukež ml. (U) 1:0, dočim se je partija Ferenčak (2) : Stare (U) končala remis. Športne novice. Jutri v nedeljo 8. t. m. bo na področju mariborskega zimskosport-nega podsaveza takozvani klubski dan. Posamezni klubi priredijo v okolici Maribora in na Pohorju smuške tekme, za katere izid je precejšnje zanimanje. SK Železničar ima svojo prireditev v Radva-nju. Start bo ob 8. izpred Mandlove gostilne, cilj pa na Slauerjevem travniku. Seniorjl tekmujejo na 12 km, juniorji pa na 5 km. Trije najboljše plasirani bodo obdarovani s praktičnimi darili. — ISSK Maribor priredi v okviru klubskega dne v Ribnici na Pohorju tekmovanje v slalomu, Rapid na Mali kopi, smuški odsek SPD pa Ima svojo prireditev pri Senjor-jevem domu. — Studenske novice. V Cirilmetodovi ulici se je našel zlat prstan z rdečim kamnom Lastnik, oziroma lastnica ga lahko dobi pri studenški orožniški postaji. — Odprta noč in dan so groba vrata. V Linhartovi ulici 21 je preminila v 33. letu starosti soproga višjega sodnega ofi-ciala Marjeta Zorjanova. V Cankarjevi ulici 32 je UnirTHO letni ključavničarski mojster Mati Ja" Stiigger, v Slovenski ulici 40 pa je umrla zasebnica Marija Dobnik, stara 86 let. 2alujOčirri naše iskreno so-žalje! — Starokatoliška cerkvena občina v Maribora je imela včeraj dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor, ki Je bil prav dobro obiskan. O občnem zboru bomo še poročali. — Poroke. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Anton Kancler, učitelj, in Mira Cucek, učiteljica, Ljubno v Savinjski dolini; Avgust Marušič, ključavničar, in Helena Slanic, manipu'antka, Aleksandrova cesta 18; Ivan Meznarič, bolniški strežnik, in Cita Plavsfiak, šivilja, Trstenjakova ulica 2; Viktor Jamsek, magi-stratni uslužbenec, in Ljudmila Trstenjak, zasebnica, Cankarjeva ulica 5; GaSpar Goričan, čevljar, in Marija Kolman, delavka, Ribniško selo 27; Josip Krašovic. vlakovodja v pokoju, in Elizabeta Jelen služkinja, Meljska cesta 10; Teodor Pi-šof, tovarniški nastavljenec, Krčevina in Hedvika Angleiter, tkalka, Magdalenska ulica 33, Alojzij Kranjc, čevljarski pomoč nik, Mejna ulica 16, in Marija Drevenšek, tkalka, Mejna ul. 32; Štefan Breznik, ko-vinotiskar, Pobrežje, in Zofija Kopic, zlaga lka. B*»tr»nvska ulica 78. Obilo sreče! _ Iz davčne uprav«. V smislu čl. 107. t. 107 taksnega inpristojbinskega pravilnika (k tar. post. 101. zakona o taksah) *o dolžni VSi lastniki avtobusov In tovornih avtov, prijaviti pristojni davčni upravi tekom januarja vsakega leta, koliko registriranih avtobusov odnosno avtomobilov in koliko prikolic posedujejo. V prijavi je treba navesti znamko in številko motorja vozila, nosilnost istega, linijo odnosno kraje, v katerih se vrši prevoz potnikov ali blaga ter da li se vrši ta prevoz blaga obrt orna ali ne. pri avtobusih je potrebno r,a' esti tudi število prevoženih kilometrov v prejšnlem letu. Obenem se obveščalo tudi vsi lastniki vozil, ki se ne registrirajo pri policijskem oblaatvu, da morajo prijaviti istotako pri davčni upravi v secu Januarju število In vrsto vozov ter plačati obenem davščino za državni cestni fond v smislu čl. 10, t. 2, uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih (SI. 1. 55 1935 iz L 1036). Obenem s takso odnosno davščino za leto 1939 je treba plačati tudi takso sa Čas od 1. julija 1938 do 31.12. 1936. Ta davščina znaša za vozove na vzmeteh letno po din 50, za vozove brez vzmeti po din 40 In za dvokolnico po din 20. V izogib kazenskim posledicam se pozivajo vsi prizadeti, ki imajo vozila v območju mesta Maribora, da vložijo zadevne prijave pri davčni upravi za mesto Maribor v času od 1. do 31. Januarja 1939. Tiskovine za prijave se dobijo pri davčni upravi za mesto Maribor. — T Maribor pristojni brezposelni, ki so sposobni za ročno delo, naj ae v svrho zaposlitve Javijo, koMkor se še niso, ob uradnih urah na socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovski trg št. 0. — Kontrolnih ss> promet z zlatom. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Ministar financ Je pod štev. 64.256/VTH od 18. XTJ. 1038 odredU, da morajo vse osebe In podjetja, ki proizvajajo, kupujejo In prodajajo zlato ter zobarji voditi ud L Januarja 1939 knjigo na uradnem obrazen, v katero morajo vpisati podatke o proizvodnji, odnosno nakupu in prodaji zlata. Te knjige (kontrolnik) se dobi za ceno din 40 pri davčni upravi Maribor-okoHca za okoliš davčne uprave Maribor- mesto in Maribor-okolica. Pozivajo aa vsi prizadeti, da si ta kontrolnik čim prej nabavijo, ker ima navođenje ali neredno vodstvo te knjige za posledico kazen po zakonu o kazenskih sankcijah. — Drobne novice. S stavbnega odra je padel 28 letni delavec Štefan Pole iz Koroške ceste 26 in si poškodoval prsni koš. Zdravi so v bolnici, -e Radi prepovedanega povratka je aretirala mariborska policija 21 letno Irmo Mihalkovičevo. Ni JI pomagal ob aretaciji simuliran epileptični napad, prav tako ne poizkus samomora s prerezanjem žil na desnici. Oddali so jo v sodne zapore. — 19 letnega strugar j a Etbina Kodra iz Dobrovcev je na domačem dvorišču zgrabila svinja za rokav in ega je tako hudo obgrizla po levici, da se je moral zateči v bolnico. — Dvovprežni voz, na katerem je sedel hlapec Andrei Jakopanec s Pobrežja, je trčil v Kopališki ulici v avto avtoprevoznika Mirka Gcr-šaka, čigar vozilo je na karoseriji močno poškodovano. Geršak trpi okoli 800 din škode. — V Šmartnem na Pohorju se je 34 letni mesarski pomočnik Josip P. spozabil nad 16 letno deklico. Zadevo bedo obravnavali sodniki. — Mariborska policija je aretirala 31 letnega delavca Ivana Repoluska, ki je odnesel oskrbnici Katarini Kelbič iz Kamnice 690 din gotovine in razne druge predmete. Repolusk je pri zaslišanju dejal, da je kradel, ker je brezposeln. — V neki gostilni na Koroški cesti je nastala rabuka, ki se je končala ts-ko, da so krojaškega pomočnika Vrama Kosija treščili na cesto, kjer je obležal nezavesten. Kosi se zdravi v bolnici. Zadevo preiskuje policija. — Med dva voza je prišel prevoznik Matija Kresnik iz Tkalske ulice 5, ko je z dvovprežnim vozom prišel do Gledališke ulice. Obležal je nezavesten. Odpremili so ga v bolnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe. — 20 letni delavec Pavel Pušnik je po nesrečnem naključju prišel z levico v tekstilni stroj, ki mu jo je zmečkal. Pušnik se zdravi v bolnici. — 41 letni brezposelni Avgust Fras iz Adrijancev pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah jo je brez denarja primahal v Maribor. Prva 'ijegova pot je bila na policijo, kjer je skesano priznal, da je posestniku Jerneju Zimicu iz Cerkvenjaka v Slovenskih goricah odnesel zimsko suknjo in jo med potjo Dro-dal za 220 din. Zimic mu je posodil suknjo, da se je z njo pokril, ko je pri njem prenočil. Zjutraj pa je Fras odšel, ne da bi suknjo vrnil Policija }e pripravila Fra-su primeren prostorček v »hotelu Graf«. Odtod ga bodo izročili sodišču. — Nezakonski otroci, ločitve, kuratele. Pri mariborskem okrožnem sod5šču je bilo v letu 1938 skupno 169 ločitvenih proce-sev; razen tega se je sporazumno ločilo 40 zakoncev. Na področju mariborskega sre-skega sodišča se je rodilo v preteklem letu 609 nezakonskih otrok, in sicer 333 na desnem in 276 na levem bregu Drave Razen tega je mariborsko sresko sodišče v preteklem letu obravnavalo 1569 smrtnih primerov ki so bili prijavljeni v svrho zapuščinskih obravnavanj. Od nedavnega števila odpade na desni breg 853. na levi breg Drave pa 716 primerov. V letu 1938 je mariborsko sresko sod šče izreklo kura-telno odločitev nad 33 osebami, ln jicer 19 na desnem in 14 na levem bregu. Če primerjamo številke z lanskoletnimi, je razvidno, da ie število nezakonskih otrok nekoliko padlo Ločitve pa so znatno narasle. — Svinjski sejem v Mariboru (5. Jan. 1939). Prignanih je bilo 105 svinj, prodanih komaj 21. Cene so bile sledeče: 5 do 6 tednov stari prašiči po 90 do 110, 7 do 9 tednov 120 do 140, 3 do 4 mesece po 280 do 350, 5 do 7 mesecev po 360 do 480, 8 do 10 mesecev 490 do 560. 1 leto 780 do 1020 din. Kilogram 6 50 do 9, oziroma 9 do 11.50. — Poprava volilnih Imenikov. Od 9. januarja do 5 februarja 1939 bo ponisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6-1 uradno popravi jal stalne volilne imenike. Ves. ta čas se bodo v popi-sovalnem uradu sprejemale stranke le vsak delavnik od 10. do 12. ure. predpol-dne. — Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da bo služba božja tretji dan Božiča ob 9.30 uri v vojaški kapeli v Melju. — Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 9. januarja predava o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji dr. Mirko Lamer, docent ekonomsko-komerc. visoke šole v Zagrebu. — Označil bo zgodovinski razvoj poseganja inozemskega kapitala v gospodarstvo jugovzhodne Evrope in še posebej Jugoslavije. Prikazal bo posamezne nacionalitetne skupine inozemskega kapitala, razdelitev njihovih sil in moč inozemskega kapitala v posameznih gospodarskih panogah Jugoslavije Ob zaključku bo nakazal smernice bodočega razvoja Predavanje bo nedvomno vzbudilo interes širše javnosti, zlasti naših gospodarskih in pridobitnih krogov V petek dne 13 januarja predava dr Rudolf Kvovskv. sodnik iz Novega mesta o temi »Dvajset let srednje Evrope« s skioptičnimi slikami. _ Svojevrstno maščevanje. Posestnika Alojz Pečuh in Anton Majcen iz Rucman-cev pri Ormožu sta prijavila orožnikom, da jima je pred dnevi, ko je toplomer zlezel na 18 stopinj pod ničlo. 471etni poljedelec Martin G. spustil ponoči svinje iz hleva Imel je očividen namen, da bi zmrznile. Nekaj svinl je tudi zares na oosle-dicah mraza poginilo Osumljenega Martina G., ki sicer taji vsako krivdo, so orožniki ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu. _J 1 _ — ', — T>ve nesreči. Brezoosemi rudar France Fajfer iz Srj^dinie Dobrave je nasilna cesti patrono m toliko časa razbijal po njej, da mu je ekspl-dirala. Drobci so mu nevarno ranili eno oko, tako da je njespov vid v nevarnosti. — 181etni delavec Jože Jarc iz Zgor. »erravcev v Slov. poricah je delal v gram^enlcl. pa se je od trpala plast zemlje in era zasula. Dobil je te*ke notranje poškodbe. Oba ponea rečen ca tO prepeljali v bolnico .kamor je moral tudi Anton Bezjak, sin pesestnice iz Litom^-cev pri Sv. Andražu v Slov. goricah, ki ga, je nekdo- za vratno napadel in ga večkrat sunil v obraz. M^trib^rslco gledališče Sobota, 7. januarja, ob 20. uri: »Prevara«. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 6. januarja, ob 15. uri: »Vse za šalo«. Ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cone. '4 Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 7. Januarja se ob znižanih cenah od letošnjega repertoarja poslavlja zelo prisrčno sprejeta dtandekerjeva krneč ka igra »Prevara«. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne — posebno ugodno za okoličane — domači letošnji operetni šlager »Vse za salo«, zvečer pa. Can.#.jev izvrstni »Kralj na Betajnovi« ob znižanih cenah. Mariborska beležnica Dežurni lekarni: Albanežejeva na Fran-kopanovi cesti in Kbnigova na Aleksandrovi cesti. Društveno življenje: Drevi N: večer. Zadnja pst Franje Majerfeve Maribor, 6. januarja. Izdihnila je pbmenito žena. vzorna slovenska mati. Učakala je častitljivo starost 84 let, Franja Majerjova je bila markantna predstavnica naše starejše narodno zavedne ženske generacije. Nikdar ni klonila, kadar je bilo treba neustrašeno izpovedovati nnrodno znvest. Biln pa je tudi plemenita in dobrosrčna /.ona, na katero se ni nihče brez uspeha obrnil za pomoč. Njeno zlato sreo je do posledni-gn toplo utripalo za drage svojce. Včeraj pcpoldne smo jo spremili na njj-ni poslednji poti. Prišli so številni prijatelji in čestilci Majcrjcve rodbina, med drugiim bivši župan dr. Franjo Lipcold, dr. Boštjančič, mestna svetnika V. Grčar in J. Hutter, predsednik TujsKoprometne zveze inž. Slajmer. posebno številno je bila zbrana delegacija murib. ti-govstva s predsednikom tukajšnjega 'združenja M. Osetum. D Rosino, v. Wehtloni ter J. Kravosom. Trgovski | zbor je pred mrtvašnico zapel pod vodstvom jega zborovodje Cibica pretresljivo »Vi-gred«, ob odprtem grobu pa »Blagor mu . Pokojna Franja Majerjeva je bila iz znane ugledne narodne rodbine Doboviš-kovim pri Sv. Juriju pri Celju. S svojim pokojnim soprogom geometrom F. Majsr-jem je preživela najlepša leta v Rečici oh Savinji, pozneje v Celju. Dolgo vrsto let je živela v Radečah, pred pol leta pa je odločila, da se preseli v Maribor In da preživi jesen svojega življenja v dr rodbinskem krogu svojega ljubijc; na Franja Majorja, veletrgovcn in vn ga kulturnega delavca. Blagi ženi, plemeniti materi, navdušeni narodnjakinji, ženi soustanovitelja n-. skega Sokola Franja Majerja, ohranimo svetal spomin. Žalujočim ostalim sinu Franju, naše najgloblje sožnl'-- ! Iz Cella —c BiMJnji sprevod je krenil v petek, na pravoslavni badnji dan, ob 14. z dvorišča vojašnice kraja PeUa v celi ko okolico po badnjake. Sprevod je Otvorti oficir z državno zastavo na konju, sledili so oficirji na konjih, celjs'va železn ska godba ter podoficirji in redovi ni okrašenih saneh in vozovih. Na povratku so oddali badnjake v vodnici kralja. Aleksandra, v stanovanjih poveljnikov polka In vojaškeg/a okrožja gg. Mihajin-vića in Miljkoviča ter v vjjašmci kralja Petra. Po cerkvenem obredu na dv~ušču vojašnice kralja Petra ne Je pričela prijetna zabava v Oficirskem domu. —c GasHci bodo igrali. Kulturno | svetili odsek gasilske čete v Gaberja bo uprizoril v nedeljo 8. t. m. ob 16- v v Ud dvorani Narodnega doma FIn?^arje,To ljudsko igro ^Razvalina življenjaOp^ zarjamo na to predstavo. —c Cankarjcvo dramo »Potopljeni sv**t < bo uprizorila ljubljanska drema v potek 13. t. m. ob 20. v celjskem gled ' Predstava je za abonma. —c Golievo uspelo igro »Fetrč,:ove par slednje ^nje« bo ponovil podmladek .Jadranske straže na drž. dekliški in deSkl meščanski soli v nedelja 15. t. m. ob 16-v celjskem gledaJIMn« Vstopnine so v predaji pri podmladku. —c 121 društev je sedaj v Celju. Leta 1037. Jitt je bilo 118. leta 1936. pa 109. Vsa društva imajo sedanj 15.393 članov. Za Celje, ki ima 20.000 prebivalcev je sedanje Število društev pač previsoko. —c Umrl je v sredo v Medlrgu pri Celju 73'etni upokojeni železničar J ' £) Jazbinftfk. Istega dne je umrl v ce! «ki bolnici ?7tetrd Karel Terbovc, usk Milit posestva šolskih sester na Starem gradu. —c Nočno lekarniško »lužbo ima od sobote 1. t. m. do vStetega potka 13 .t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagttjc na Glavnem trgu. Težka nesreča Slovenjgradec, 6. januarja. S prihodom zime so stalno prizadete tukajšnje žage na vodni pogon, na čigar kolesih se nabirajo debele plasti ledu. ki ze?o otežkočajo redno delovanje žag-. Zato sta hotela včeraj dopoldne izrabiti nenadno južno vreme oba Žagarja na žagi g. Prane Tretjaka v Slovenjgradcu in očistiti mlinsko kolo od debelih ledenih plasti. Pred čiščenjem sta dobro podprla kolo in ga podsta\MJa, vendar se je sredi Čisčenia kolo nenadoma zasuka'o in potegnilo podse 46-letnega Žagarja Franca Kuheinika, ki je bil v kolesu. Kuhelniku je popolnoma zdrobilo nogo in so ga morali nemudoma prepeljati v slovenjgraflko bolnico. Vendar je prelom kosti tako močan, da zdravnik dvomijo, da bi mu mogli rešiti nogo. DrugI Žagar, ki je čistil kolo od zunaj, pa je dobil le lažje poškodbe na glavi ter se zdravi v domači oskrbi. Nesreča je toliko hujša, ker je bil Ku-helnik prav priden delavec in skrben družinski oče 6 nepreskrbljenih otrok. Iz škcfle Lcke _ Povezimo po slovanskih ilustracijah in revijah! ftkofja Loka Je dsnes mesto, kjer skušajo v javnih Ickal'h post reči 20-stom tudi z ilu^racijami in reviiami. \\\ bi ne bilo lepo. ko bi n~.šli na mizah tudi kaj el:vanskeg-a štiva? Poleg naših jugo-sIoven£(kih, Imajo tudi bratje Cedil lepo vrsto ilustracij (Pestri teden, OJmevi, Zdra-vodaj in druge, ki bi jim lahko kar brez Škode za bratsko skupnost posvečali kaj več pozom-sti. Izgovor, da jez;k ni razumljiv je pa res samo izgovor. Malo dobre volje — pa gre! DOBER HIŠNIK — Kaj se je zgodilo ko so te skozi zadnja vrata vrgli na cesto? — Vstal sem in zabrusil hišniku v obraz, da je govedina in da ne ve, kako je treba ravnati s takim človekom, kakor sem jaz, ki je iz ugledne rodbine. — No, kaj je pa dejal hišnik na to? Nič. Zopet me je zgrabil, odnesel nazaj v hišo in me vrgel skozi glavna vrata. ^■'■^■■■■■■■■■SSSSSBBSS^BSSSSSn