Leto XXII., št. 155 Ljubljana, petek 10. fcKjn 1942-XX Cena cent. 89 Upraraitevoi LjuDiam, hiccioljen ulica J, Telefon ta. J1-22. J1-23. 31-24 taseratni addeleks Ltubluoa. Pocdnfleva oIV a i > Ielefoo ta. il-23 31-26 Podiužmca Novo mesto > Lroblianska cesta 43 a ljubljansko pokrajino po poStr.o-ickomeai ca vodo ta. 17.749. t* ostale kraje Italije Servizm Con« Cort Post. No 11-31 LIKLJUCNC. £AMOPSTVO q oglase a Ks. Italije in Inozemstva troj Union. »»nhhlicitJ Italian* S. /L MILANO I z h a i • f lik dao cazeo ponedeljka Naročnina znaša mesečno tit 18.—v v ta inozemstvo pa Lir 22.80_ O red oi It v o: Ljubljana, Pncanijeva alica he». 3. telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24_ Sokopiai se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet to pob- blicita di provenienza italiana ed estera: CJnione Pubbliciti ItaUana S. A. MILANO Novi uspehi v Egiptu Angleške čete prisiljene k umiku — Dve sovražiti podmornici potopljeni na Sredozemskem morju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 9. julija naslednje 772. vojno poročilo: Na področju pri E1 AJameinu so motorizirani in oklopni italijansko-nemški oddelki po daljših borbah, kronanih z uspehom, prisilili sovražne elemente k umiku z izgubami in so si pri tem zagotovili posest nekaterih važnih postojank. Letalstvo je v velikih skupinah napadalo središča britanskega zaledja ter zbirališča čet in vozil, povzročajoč sovražniku pomembne izgube. Osem letal britanskega letalstva je treščilo na tla po dvobojih z osnimi lovci. Oporišči Mikaba in Luka sta bili predmet številnih akcij naših in nemških bombnikov. V zraku nad otokom je bilo uničenih v boju 10 letal. Eno naše letalo se ni vrnilo. V Sredozemlju so lažje edinice in pomorska izvidniška letala, ki so spremljala neki konvoj, pravočasno lokalizirala dve sovražni podmornici, ki ju je kasneje potopila torpedovka »Pegaso« pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Francesca Actona. V Londonu prevladuje pesimistično razpoloženje Stockholm, 9. jul. d. Švedski dopisniki javljajo iz Londona, da so v angleških vojaških krogih še zmerom skrajno rezervirani v tolmačenju vojaškega položaja v Egiptu in je mogoče dobiti le prav redkobesedna pojasnila o bitki pri E1 Alameinu. V londonskih vojaških krogih zatrjujejo, da je vse še v razvoju in da ni mogoče napovedovati, kako se utegne sedanji položaj v bedoče razviti. Vsi dopisniki britanskih listov v Kairu brez izjemo ponovno svare britansko javnost, naj ne presoja pre- več opitimistično položaja in naglaSa jo, da osovinske čete neprestano prejemajo nova ojačenja in da je opaženo utrjevanje sedanjih njihovih postojank najbrže le pretveza, za katero se pripravljajo nove ofenzivne operacije. Kakor javljajo švedski dopisniki, poskušajo britanske sile »z motil-nimi operacijami« preprečiti utrditev položaja osovinskih sil. Doslej se po izjavah švedskih dopisnikov položaj pri E1 Alamei-mu ni mnogo izpremenil in borbe so glede na topniško obstreljevanje in delovanje letalstva bolj patrolnega značaja. V londonskih vojaških krogih računajo, po poročilih švedskih dopisnikov, da se bodo v kratkem operacije na egiptskem bojišču obnovile v velikem obsegu Posamezni angleški listi, med njimi tudi »News Chro-nicle«, pozivajo glede na nesporno osovin-sko premoč, naj bi general Auchinleck sam pričel protiofenzivo, toda splošno prevladuje sodba, da za kake ofenzivne akcije nima na razpolago dovolj čet in orož;'a. Vojaški dopisnik »Daily Telegrapha« ugotavlja v zvezi s takimi načrti, da so imeli v zadnjih bitkah v Libiji in Egiptu Britanci mnogo večje izgube kakor pa sile osi. V londonskih vojaških krogih računajo preoptimi-stično tudi z možnostjo osovinskega umika proti zapadu, vendar pripominjajo, da bi se osovnske sile za tak umik odločile le v primeru, če bi jim prinesel koristi, v prvi vrsti olajšanje oskrbe, toda niti v takem primeru v londonskih vojaških krogih ne računajo z možnostjo, da bi general Auchinleck skušal slediti osovinskim četam, Londonski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« ugotavlja, da so trenutki optimizma, ki so nekaj časa trajali v Londonu, minili in da se sedaj tudi tamkaj zavedajo, da je prav za prav vse odvisno od tega, kdo bo prej dobil ojačenja v četah in vojnih potreščinah. BITKA OB DONU Severno ed Orla je bilo uničenih $89 sovjetskih tankov — 980 sovjetskih letal sestreljenih v dveh tednih e • amensice V juliju so potopitve lose* na morju e višek Rim, 9. jul. s. List 3>Daily Mail« objavlja vest svojega washingtonskega poročevalca, po kateri so izgube zavezniškega brodovja v mesecu juliju najhujše, kar jih svetovna zgodovina pomni. Samo pretekli teden je bilo ob ameriški obali potopljenih 20 zavezniških ladij. List objavlja v zvezi s tem tudi poseben uvodnik, v katerem zahteva, naj bi bila napovedana razprava o vprašanju tenaže čim prej. List je mnenja, da so te izgube, o katerih angleška admiraliteta tako nerazumljivo in trmasto molči, tako ogromne, da Anglija ne bo več mogla pod-vzetj nobene pobude na morju, ako se vrzeli, ki so v njenem ladjevju nastale, takoj ne zakrpajo. Skratka, angleška javnost zahteva od admiralitete, naj objavlja čim prej poročilo, ki bo povsem odgovarjalo resnici. IVIadrid, 9. jul. s. List »Arriba« objavlja članek o delovanju osnih podmornic, v katerem opozarja na strahovite izgube anglosaškega ladjevja, ki so neprimerno večje, kakor jih navajajo italijansko-nemške objave. To je razvidno tudi iz odkritij angleškega poslanca Mac Governa v zvezi z objavami britanske admiralitete na tajni seji spodnje zbornice. Iz vsega tega sledi, da je pomorski položaj Anglije in Zedinjenih držav zelo kritičen in da so izgledi za brodovje obeh velesil kitr najslabši, morda celo usodni, ako se upošteva razlika med uničenim ladjevjem in gradnjo novih ladij. Medtem ko je namreč po doslej znanih podatkih treba računati s približno tremi potopitvami na dan, zgrade severnoameriške ladjedelnice tri nove ladje na teden in bi se ta položaj mogel zboljšati v smislu Roo-seveltovih napovedi proti koncu leta. In čeprav bi anglosaški velesili odpravili to razliko in bi vsak dan zgradili prav toliko ladij, kolikor jih os potopi, bi si s tem ne mogli nič pomagati, kajti os se zelo naglo razvija in njene podmornice ter njeno letalstvo sta že doslej prekosile vse optimistične nade v pogledu uspešnega potapljanja sovražnega brodovja. Istočasno se z zmanjšanjem tonaže pri nasprotniku vedno bolj veča njegova potreba po dobavah in oskrbi, ki je tem težja, čim daljše so razdalje, po katerih se ta oskrba razvija. Stockholm, 9. jul. s. Posebni poročevalec švedskega lista »Dagens Nycheter«, ki se trenutno mudi v Zedinjenih državah, je poslal svojemu listu članek o ameriškem življenju v vojni. Dopisnik piše med dru-gim: Praznik ameriške neodvisnosti je potekel skoro neopaženo in v tvomicah niso praznovali. Tudi znameniti umetni ognji so letos izostali iz strahu, da bi svetloba razsvetlila sovražnim podmornicam new-yqrško luko, ki je vedno zatemnjena. Mesto New York je bilo kakor izumrlo in po ulicah ni bilo videti drugega kakor tu in tam kako kolonsko družino, ki je prispela v mesto v svojih kričečih oblačilih. Pomanjkanje bencina se čuti od dne do dne bolj. Opaziti je mogoče dolge vrste avtomobilov, ki čakajo pred razpečevalnicami bencina na onih nekaj litrov goriva, ki ga smejo do-b::ti. Medtem so oblasti že napovedale nadaljnjo zmanjšanje mesečnega obroka in istočasno zvišanje cen becina. One redke osebe, ki se vozijo z avtomobilom na delo, morajo jemati s seboj še druge osebe. Ukrepi o zatemnitvi in o raznih omejitvah so močno prizadeli tudi kopališča in gledališča na prostem. Glede potopitev zavezniških ladij ob ameriški obali se novinarji izražajo zelo odkrito in ne prikrivajo resnosti položaja ter nezadovoljstva javnosti zaradi pomanjkljivih vladnih ukrepov. Sedmi seznam oseb, ki so pri teh potopitvah izgubile življenje, je zbudil pravo ogorčenje med prebivalstvom. Kakor znano, se je šte- vilo smrtnih žrtev pri teh potopitvah povzpelo že na 11.000. Buenos Aires, 9. jul. s. Iz Washingtona se doznava, da je državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull izjavil, da je pomanjkanje cisternskih ladij vedno bolj občutljivo in da bo treba zaradi zboljšanja položaja takoj podvzeti stroge ukrepe za racionalizacijo na vsem področju, ki je navezano na dobave po morju. Lizbona, 9. jul. s. V luki Horti na Azo-rih je pristal čoln s 17 rešenci z norveškega parnika »Taranger«, ki je plul pod severnoameriško zastavo in je bil torpediran nedavno na Atlantiku. Dve ladji potopljeni ob vzhodni Afriki Ankara, 9. julija d. Iz Kaira javljajo, da sita bila po informacijah iz Durhana torpe-dirani in potopljeni dve nadaljnji britanski Ladji ob vzhodni afriški obaii. Po prvih podatkih je treba računati, da je bilo ob tej priliki precej smrtnih žrtev. Berlin, 9. jul. Po današnjem poročilu vrhovnega poveljništva nemške vojske se zapadno od Dona nadaljujejo hudi boji, pri katerih sodelujejo močne skupine letalstva, ki napadajo sovražne čete, skladišča in železnice. Severno in severnozapadno od Orla so bili odbiti sovražnikovi napadi in je imel nasprotnik hude izgube. Uničenih je bilo 589 tankov. Obroč okoli obkoljenih sovražnikovih oddelkov se vedno bolj stiska. V odseku pri Volhovu je sovražnik napadel neko mostišče, bil pa je odbit in je izgubil 17 tankov. Včeraj je bilo sestreljenih 45 sovjetskih letal, dočim je nemška vojska izgubila le dve letali. Od 23. junija do 6. julija je sovjetska vojska izgubila skupno 980 letal. Izmed teh jih je bil sestreljenih v spopadu v zraku 837, protiletalsko topništvo jih je uničilo 99, vojska na kopnem 2, ostala pa so bila uničena na tleh.' Nemške izgube so znašale v tem času 89 letal. V Egiptu je bil sovražnik vržen nazaj in je utrpel hude izgube. Letalstvo je bombardiralo podnevi in ponoči letališča in pristaniške naprave na Malti. Angleži so izgubili 11 letal. Angleška letala so preteklo noč bombardirala zapadno Nemčijo, predvsem stanovanjske okraje v Wilhelmshafnu. Sestreljeni so bili trije angleški bombniki. Nemški brzj čolni so ob angleški obali napadli velik konvoj. Potopili so 6 ladij z 19.000 br. reg. tonami. »led potopljenimi ladjami sta bili dve petrolejski. Poškodovana je bila še ena ladja, ki se je bržkone tudi potopila. Od začetka vojne so Angleži izgubili nad nemško obalo 400 letal. Tiinošenko v stiski Stockholm, 9. jul. d. Sovjetski porazi ob razvijajoči se nemški ofenzivi na vzhodnem bojišču povzročajo zmerom težje skrbi pri sovjetskih zaveznikih v Londonu. Londonski listi se zmerom obširneje bavijo s položajem umikajočih se sovjetskih čet, ki postaja glede na nezmanjšani nemStsi pritisk zmerom težavnejši. Pod naslovom »Timošenkove nevarnosti« objavlja »londonski »Daily Mail« uvodnik, v katerem naglasa, da je general Timošenko danes v enako obupnem položaju, v kakršnega Je teden prej zašel britanski general Auchinleck na egiptskem bojišču. Ako Timošenku ne uspe prav naglo zaščititi ogroženih Dokov njegovih čet, mora računati s hudim porazom. Čim se nemškim silam posreči utrditi in razširiti teren, ki so ga osvojili v dosedanjem poteku ofenzive, bodo Timošenkove sile brezpogojno prisiljene k umiku globoko proti spodnjem toku Dona in Volge, ako si bodo še hoteli ohraniti kako obrambo za obrambo kavkaškega področja. Napad na Kavkaz mora postat! za sovjetske oborožene sile usodnega pomena, ker bo vsak nadaljnji nemški prodor proti vzhodu sovjetske sile na severu odrezal od petrolejskih izvirkov, ki so življenjskega pomena za bojevanje z moto- Nova japonska oSenziva v čekiangu Popuščanje odpora čangkajškovih čet šanghaj, 9. jul. d. Na dan pete obletnice izbruha japonsko-kitajskega konflikta so čete japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem pričele nove obsežne operacije proti čungkinškim oddelkom v kitajski pokrajini čekiang. Te japonske očiščevalne operacije pomenijo zaključek borb, ki so dovedle do osvojitve približno 270 milj dolge železniške proge Čekiang-Kiangsi. Kakor javljajo japonska poročila, ki so dospela semkaj v sredo ponoči, so japonske čete ponovno napredovale tudi južno od Lisuhuia. Japonski oddelki so tu zasledovali preostale čungkinške oddelke navzlic veliki vročini, ki še povečava napore japonskega vojaštva. Po izjavah številnih čungkinških ujetnikov, ki so pri teh operacijah padli v japonske roke, se na bojnem področju v čekiangu morala čungkinških čet zmerom bolj maje. V centralnem delu pokrajine Kiangsi so po zadnjih poročilih iz japonskih virov japonske čete zaposlene z ofenzivnimi in obkoljevalnimi operacijami proti drugi in tretji čungkinški diviziji. Tokio, 9. jul. s. List »Niči-Niči« doznava, da so oblasti v čungkingu prejele poročilo kitajskih generalov, ki so poveljevali premaganim kitajskim četam v pokrajinah čekiangu in Kjingsiju. Poročilo ugotavlja med drugim, da kitajske čete ne razpolagajo z zadostnim orožjem in da niso uživale primerne podpore ameriških prostovoljnih letalcev. Ako bi ti letalci nekoliko bolj učinkovito podprli kitajske edinice, bi prav gotovo ne doživele tako hudih porazov, a tudi tedaj, ko je ameriško letalstvo nastopilo, je prišlo vselej prepozno. Zaradi tega poročilo svari kitajsko vrhovno po-veljništvo, naj ne zaupa preveč ameriškim pilotom in naj se ne zanaša preveč na sodelovanje ameriškega prostovoljnega letalstva. Azijski tisk o vlogi Italije šanghaj, 9. jul. s. Na vsem zasedenem ozemlju Kitajske objavljajo kitajski, japonski in drugi lokalni listi uvodnike ob peti obletnici kitajsko-japonske vojne. Mnogi izmed njih opozarjajo na vlogo, ki so jo igrale Zedinjene države m Britanija v pod-pihovanju konflikta, medtem ko sta Italija in Nemčija zavzeli zelo umerjeno stališče, prizadevajoč si, da bi se vojna omejila. Listi še prav posebno poudarjajo, da Italija vedno podpira mirovna prizadevanja nacionalne kitajske vlade Vangčingveja v Nan- kingu, ki so že dovedla do dobrih rezultatov, kakor se kažejo zlasti v vedno bolj uspešnem kitajsko-japonskem sodelovanju. Po mnenju omenjenih listov je sedanja vojna na Kitajskem predvsem vojna proti Angležem in Američanom, njen glavni cilj pa je vzpostavitev novega reda na vsem vzhodnoazijskema prostoru. Veliko pozornost so listi posvetili poslanici italijanskega veleposlanika markiza Talianija, ki poudarja med drugim, da je fašistična Italija tudi ob peti obletnici konflikta, prav tako kakor ob prvi, združena z Japonsko v skupni želji, da bi se med Kitajsko in Japonsko dosegel popoln sporazum za dokončno pomirjenje vzhodne Azije in njeno vključitev v novi svetovni red, kateremu je japonski imperij že položi svoje nezlomljive temelje s svojimi sijajnimi zmagami. Obnova kitajskih bank v Šanghaju Sanghaj, 9. ,juL d. Mešani kitaj sko-japonski gospodarski odbor v Šanghaju Je sklenil, da se bosta v naslednjih dveh mesecih zopet odprli poslovalnici Kitajske banke in Čungkinške prometne banke, ki se bosta v bodoče vodili kot podružnici Centralne kitajske banke. Kitajska banka in Cungkinška prometna banka v Šanghaju sta bili takoj po izbruhu vojne na Daljnem vzhodu zaseženi po japonskih vojaških oblasteh. Kitajsko-japonski gospodarski odbor je določil, da se bodo postopno odprle tudi podružnice omenjenih dveh kitajskih bank. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo v prvi vrsti posvečena skrb denarnim naložbam pripadnikov tistih držav, ki so v prijateljskih odnošajih z Japonsko in nacionalno Kitajsko. Novi sovjetski poslanik v T ©kiju Tokio, 9. julija d. Uradno objavljajo, da je japonski cesar sprejel včeraj v avdienci novega sovjetskega poslanika pri japonski vladi Jakoba Aleksandroviča MaLika, ki mu je ob tej priliki izročil svoje poverilne listine. V njegovem spremstvu je bilo ob navzočnosti japonskega zunanjega ministra ši-genorija Toga sprejetih še 13 drugih članov sovjetskega poslaništva. Japonsko uradno poročilo pravi, da je sovjetske diplomate kasneje sprejela tudi japonska ccsarica. riziranim orožjem. Prav tako pesimistično kakor »Daily Mail« gledajo na položaj Ti-mošenkovih sil na južnem delu vzhodnega bojišča tudi vojaški komentatorji drugih londonskih listov. Edino tolažbo, ki jo listi servirajo svojim bralcem, je nada, da je sovjetsko vojno poveljništvo pričakovalo sedanji razvoj in ukrenilo potrebne varnostne ukrepe, s katerimi naj bi sovjetske sile bile kos sedanjemu težavnemu položaju. Vojaški sotrudnik agencije Unned Press ugotavlja, da bo imel padec Vorc-neža težke posledice za sovjetsko vojno silo. Listi končno tudi priznavajo, da so nemške sile na mnogih točkah prekoračile reko Don in da na nemški strani posegajo v borbo zmerom nove ogromne tan-kovske skupine. Ankara, 9. jul. s. Maršal Timošenko Je naslovil na sovjetske čete značilno dnevno povelje, v katerem opozarja sovjetske vojake, naj se povsod rajši umaknejo, Kakor da bi v borbah tvegali obkolitev. Dnevno povelje izrecno poudarja, da je za obrambo sovjetske vojske neprimerno važnejše prepustiti sovražniku ozemlje kakor pa dopustiti prehude izgube. Predvsem Je treba paziti na to, da ostane fronta strnjena. Zato morajo vse edinice skrbno paziti, da vzdrže povsod stik s sosednimi. Poveljniki posameznih edinic ne smejo kazati svojega samoljubja v tem, da ne prepuste sovražniku niti pedi zemlje, temveč samo z uporabljanjem praktične metode elastične obrambe, ki zahteva, da vsakemu umiku sledijo protinapadi. Osvojitev važne strateške postojanke Ankara, 9. jul. d. Sovjetsko vojno poročilo, ki je bilo objavljeno snoči, priznava izgubo strateško važne postojanke Stari Oskol ob železniški progi, ki veže severne sovjetske pokrajine z jvžnim delom sedanjega frontnega področja. Berlin, 9. jul. d. Mestece Stari Oskol, ki so ga nemške čete zasedle v začetku tedna, leži približno 100 km jugozapadno od Voro-neža, ki so ga nemške čete že prej zasedle. Mestece Stari Oskol je po mnenju nemških vojaških krogov predstavljalo enega izmed temeljnih kamnov v skupini sovjetskih postopank jugozap. od Voroneža, s katerih so sovj. čete zadnje dni poskušale razbremeijitvene protinapade v bok nemškim oetam. ki so zabile pri Kursku ofenzivni klin proti reki Don. Sovjetsko poveljništvo je na Stari Oskol polagalo prav posebno važnost, še sovjetsko vojno poročilo od srede opoldne govori bitkah na tem vojnem področju in glasilo sovjetske vojske »Krasnaja Zvezda« je še v sredo zjutraj pisalo, »da so oči naroda uprte v borbe pri Starem Oskolu«. Sedaj priznavajo tudi na sovjetski strani padec tega mesta. Sovjetsko uradno poročilo od srede ponoči pravi, da so se sovjetske čete morale iz tega mesta umakniti na nove postojanke. V nemških vojaških krogih na osnovi vseh navedenih dejstev upravičeno sklepajo, da so se tako zvani »krajevni uspehi«, ki so jih sovjetska poročila javljala v zvezi z vestmi o sovjetski razbremenitveni protiofenzivi, izpremenili v sovjetski poraz, ki je razviden iz izgube ofenzivnega oporišča Stari Oskol. V nemških vojaških krogih pripominjajo nadalje, da se iz padca Starega Osko-la tudi razvidi, da je nemškim silam uspelo prodorni klin, ki je dosegel Voronež, razširiti sedaj v večjem obsegu tudi v južni smeri. Napadi nemškega letalstva Berlin. 9. julija d. S pristojne nemške vojaške strani so snoči objavili, da so skupine nemških bombnikov v torek izvršile več napadov na sovjetske postojanke v severnem odseku vzhodnega bojišča. Vesti z bojišča jugovzhodno od Ilmenskega jezera javljajo. da so nemška 'letala v okviru teh ofenzivnih akcij učinkovito napadla postojanke sovjetske pehote, ki se je utrdila v globo>-kih rovih na obronkih neprehodnih močvirij ter v posameznih v trdnjave pregrajenih kmečkih hišah na tem vojnem področ;u. Sovražnik je pri tem utrpel zelc ^hvde izgube. Prav tako so skupine nermk;h bombnikov uspešno napadale zbirališča sovjetskih čet v sovjetskem zaledju. Hud udarec za oskrbo sovjetske vojsl K uničenju angleško-ameriškega konvoja na Severnem ledenem morju Berlin, 9. julija s. Štiri nadaljnje ladje J pa drugega bojišča ne moremo improvizi- .1 "1___ __•»!____1_____• 1 • L:J —4-! Tn.Urv Mruf«nk<od-dajo« je treba vpisovati obutev, ki se odpošlje ali izroči, in sicer še istega dne. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 25. januarja t. 1. z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Izreči se sme tudi začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Cene za tipizirano obutev Smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za tipizirano obutev, izdelano v pokrajini ali uvoženo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o cenah za tipizirano obutev, ki je objavljena v »Službenem listu« 8. t. m. in Je s tem dnem stopila v veljavo. Maksimalne cene za tipizirano obutev, ki se uvaža iz drugih pokrajin Kraljevine, se določajo v spodaj navedeni višini. K cenam, določenim za prodajo na drobno, se smejo prišteti še: a) stroški carinjenja, b) eventualno dejansko plačani davek na poslovni promet, c) dejansko plačana mestna trošarina. Nizki ženskj Sevlj) * lesenimi podplati Maksimalna prodajna cena za nizke ženske čevlje brez podloge z gornjimi deli iz govejega ali konjskega usnja, strojene-ga rastlinsko ali rudninsko,- ali iz skorje, z lesenimi podplati, znaša pri proizvajalcu 15 lir za par, pri prodaji na drobno pa 23 lir. Civilni čevlji za ženske Vrsta A. Maksimalna prodajna cena za ženske civilne čevlje z gornjimi deli k klobučevine ali iz dvojne ali položene tkanine s podplati iz lesa, gume, regenerirane gume, sintetične smole ali druge primerne tvarine, 2 opetjem ali oprstjem iz trdne Prodaja netipiziranih tekstilnih izdelkov med trgovci Z okrožnico z dne 20. maja 1.1. je Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino pojasnil, da ie promet z netipiziranim blagom od 16. aprila naprej med grosisti prepovedan, ob enem je izdal prepoved prometa z netipiziranim blagom med detaj-listi. Dovoljen je le še promet s tem blagom med detajlisti in obhodnimi prodajalci, vendar obhodni prodajalec ne sme v nobenem primeru prodajati netipiziranih tekstilnih izdelkov dražje, kakor ga prodajajo detajlisti s stalnim obratom v kraju, kjer vrši prodajo obhodni prodajalec. Pač pa je nadalje dovoljena prodaja tipiziranih izdelkov v medsebojnem grosistovskem in deta jlistovskem prometu pod pogojem, da ostane nespremtijena prodajna cena za potrošnika. Z novo okrožnico od 5. t. m. sporoča Visoki komisarijat, da je medsebojni prenos netipiziranega blaga med grosisti in medsebojni prenos med detajlisti dovoljen v primeru, kadar trgovec, ki proda netipizlrano blago, opusti svoje poslovanje ter položi v občinskem uradu svojo obrt-nico, če proda blago po lastnih nabavnih cenah, zaračunajoč si kvečjemu prevozne stroške do svojega skladišča. " Pošiljanje blaga po slih Ponekod imajo dobavitelji navado, da pošiljajo svojim odjemalcem detajlnim trgovcem blago neposredno po svojem osob-ju, in sicer v manjših partijah proti odvzemu ene same nabavnice za vse blago. Ta način dostavljanja je povzročil nepri-like v pogledu kontrole. Zato odreja Visoki komisarijat, da se morajo dobavitelji, ki hočejo na ta način dostavljati blago, preskrbeti matično knjigo, vidirano od sindikalne organizacije, v katero vpišejo predpisane podatke. Kopijo, ki jo iztrgajo hs matične knjige, mora sel pri prenosu imeti s seboj. Original pa mora biti shranjen v matični knjigi tudi potem, ko je knjiga izčrpana. KULTURNI PREGLED Pedagog govori mladini Ni vselej lepo in lahko biti mlad! Oni nauk o mladosti kot najsrečnejši dobi človeškega življenja je samo legenda, in to napačna legenda, prevara čarovnika spomina. V mladem človeku še vs>e vre, ni si še na jasnem o svetu in življenju, o sebi in o svojih zmožnostih ter s tem o mestu, ki ga bo mogel in moral zavzemati kot zrel človek v občestvu. Glede vsega tega niha med skrajnim optimizmom in skrajnim pesimizmom. 2e zato je v mladosti mnogo mučnega. Drugo, kar povzroča mlademu človeku mnogo muk, pa izvira iz dejstva, da je mladost mnogo bolj izrazito prehodna doba človeškega življenja kakor so to zrela leta ali starost. Medtem ko je namreč starost samo plačilo za delo, opravljeno v zreli dobi, je pa mladost kJjub temu, da ima tudi svoje posebne pravice in svojo posebno vrednost, v prvi vrsti vendarle priprava za resno delo, ki čaka vsakega človeka v njegovi zreli dobi. Vsako novo leto. ki ga mlad človek doživi, mu prinaša nove in večje dolžnosti. Da je delo zrele dobe človeškega življenja težko ter polno odgovornosti in zatajevanja samega sebe, in zato zahteva vestne, temeljite in dolgotrajne priprave, m vse to v tem večji meri, na čim vidnejšem, odgovornejšem in vodilnejšem mestu kdo v občestvu kot zrel človek pozneje stoji: to je nekaj, česar marskateri mlad človek ne more zlahka uvideti. Prav tako je za marsikaterega človeka neljuba resnica, da se bo v bodočnosti, najsi bo v podrobnostih kakršna kali že, dalo vedno manj živeti na račun drugih, marveč zmeraj izključneje samo od lastnega uspešnega občepotrebnega in občekoristnega dela. Da bi kdaj prišel gospodarski in socialni red, v katerem bi se dalo tako živeti kakor v pravljični Indiji Koroni and i j i. to je bila, je in ostane prazna utopija. Vse v sedanjem svetu je usmerjeno k temu, da se razširi, poveča in povzdigne pomen dela in vse nove stroje poudarjajo vedno večjo odgovornost posameznika nasproti skupnosti, občestvu. Zato naj se mladina ne da mamiti od E raznih upov in naj je ne marajo težave, i so v nji sami in v časovnih razmerah 1 Vedno naj ima pred očmi, da mladost ni samo doba veselja in uživanja ali morda celo doba odločanja v življenjsko važnih ob cest ven i h vprašanjih, temveč je v prvi vrsti doba vestnega pripravljanja na težavno delo resnih let! Edino tedaj bo mladima res koristila narodu, državi in vsemu človeštvu. Potem pozneje ne bo imela ničesar obžalovati, ničesar si očitati in ničesar se kesati, ko bi bilo tako in tako že prepozno in zato zaman. Prof-č. ZAPISKI Popravi! V včerajšnjem članku »Zoisova korespodenca« je tiskarski škrat v tretjem stolpcu spačil stavek, ki se glasi pravilno: »Tako je vojna neusmiljeno segla v udobje njegovega vsakdanjega življenja in prekinila dodobra skrb za znanstvena vprašanja.« V četrtek stolpcu čitaj v stavku »Drugače je bilo z mladim Kopitarjem«, ali »v socialnih potresih nemirnega (ne nemškega) časa ni mogel ničesar zgubiti.« D'Annunzio in »kavkaška Diana«. V »Corriere della Sera« z dne 7. t. m. je poročal pariški dopisnik lista o pripravljajoči se izdaji D Annunzievih pisem kavkaški Dia-ni«, Nataliji Gubilevi« poznejši »Donatelli Cross, zagonetni lepotici, ki je bila pesnikova intimna prijateljica in navdihovalka v letih ko je v Parizu pisal drame »Saint Se-bastičn«, »Pisanella«, »Parizina« in esejsko prozo »Contemplazione della Morte«, Francoski pesnik Pierre Pascal, ki je bil rojen v talij* m kaže živahno zanimanje za italijanske zadeve, je poznal D Annunzievo prijateljico v zadnjih letih, ko je kot izčrpana starka, na kateri je res docela zabrisal nekdanjo lepoto, zašla v bedo in skoraj že v beračijo. Donatella je umrla lansko leto dne 1. novembra in Pierre Pascal je tej trudni starki, nekdanji Muzi velikega pesnika zatisnil oči. Iz njene ostaline je rešil okrog 500 D'Anunzievih pisem iz let 1903 — 1924. Pisma bo izdal v knjigi, ki bo nedvomno tehten prispevek k življenjepisu predstavitelja moderne italijanske poezije. V »Corriere della Sera« objavljeni primer kaže, da so pisna zagonetni Rusinji več kakor samo ljubezenski izlivi nemirnega in stvarjalno razvnetega prijatelja: v njih je pesnikova intimna izpoved o njegovem notranjem življenju spisana ponekod v obliki, ki ne zaostaja za pesmimi v prozi. Pripravljajoča se pariška izdaja teh D"Annun-zievih pisem vzbuja v italijanskih literarnih krogih veliko pozornost. R. M. Rilke v italijanskem prevodu. V najnovejšem »Meridiano di Roma« piše Car-lo Martini o enem največjih pesnikov sodobnosti R. M. Rilkeju v zvezi z novi izdajo italijanskega izbora njegove lirike in obsežne študije iz peresa Vincenza Erran-ta. Ta prevajalec, znan zlasti po najnovejšem nenavadno uspelem prevodu Goetheje-vega »Fausta«, je danes najpomembnejši italijanski prevajalec nemških pesnikov. Iz citatov, ki jih navaja v svojem poročilu Martini, posnemamo, da je Erranti prevedel Rilkejevo zelo rahlo in težko dostopno poezijo sicer brez rim, vendar je ohranila v teh prevodih izvirni ritem in izredno mnogo svoje pesniške lepote. Videti je, da je Erranti kos tudi Rilkejevemu simbolističnemu jeziku, kakor je zadosti obvladal klasično trdnost in močno idejno-čustveno zgoščenost Goethejevih verzov. Martini sklepa svoje poročilo o Rilkejevem italijanskem izboru z besedami: »V njem čutimo, prav kakor pri največjih pesnikih, drget Večnosti. Rainer Maria Rilke je božanski sorodnik Giacoma Leopardija.« Moderna revija Goethejevega »Fausta«. Goethejeva dramatska velepesnitev »Faust« je velno zastavljala režiserjem težke naloge, če so hoteli dati na odru njen kolikor mogoče celotni tekst, že sama uprizoritev prvega dela je zahtevala najmanj štiriurno predstavo in uporabo premnogih sceničnih sredstev, ki jim je komaj kos šele sodoben vrtilni oder. Tem težja je uprizoritev drugega dela »Fausta«, ki silno povečuje scenične in igralske zahteve, tako da je slehern poizkus z njim pravi gledališki dogodek. V »Piccolo di Trieste« z dne 5. t. m. je poročal Vittorio Franquilli v dopisu iz Berlina o nekaterih značilnih uspehih moderne nemške režije, posebej še o najnovejši uprizoritvi drugega dela »Fau- stac v berlinskem Schauspielhausu v režiji Griindgensa. Franquilli sodi, da ima ta uprizoritev odrsko najtežjega dela »Fau-sta« evropski pomen. Zadnjič je bil ta del Goethejeve velepesnitve uprizorjen v Berlinu pred desetimi leti v Lindemannovi režiji, ki je bila polna dekorativnih klasicističnih elementov. »Z Griindgensom« piše sodelavec »Piccola«, je bila tragedija prikazana v vsej svoji poeziji, v privilu magično fantastičnega favstovskega popotovanja, v spojini naravnih in metafizičnih prvin, v čudoviti antitezi med nebom in zemljo, med človeškim in božanskim svetom. Scenične prijeme je Griindgens žrtvoval zato, da je tem bolj povzdignil duhovni smisel tragedije. Mogočna naloga režije se je zgostila in pristno po goethejevski razvila v načelo, ki obvladuje vso tragedijo: »Am farbigen Abglanz haben wir das Le-ben«. Naše življenje je sestavljeno iz senc in barvitih podob. To načelo zanikuje v bistvu realnost in jo spreminja v navidez-nost, v minljivo prikazen.« Pisec na to v nadaljnjem delu svojega zanimivega sestavka podrobneje razelenja uprizoritev najbolj mističnega »Fausta« in kaže Griini-gensovo rešitev posameznih problemov te- * Za beatifikaeijo Klotilde Savojske. Pred dnevi je v Vatikanu zasedala kongregaci-ja za obrede, ki je razpravljala o uvedbi postopka za beatifikacijo Klotilde Savojske, vdove po Hijeron:imu Napoleonu, članice terciarnega dominikanskega reda, ki je umrla leta 1911. * Nov finski poslanik v Vatikanu. Vlada republike Finske je za svojega diplomatskega predstavnika v Vatikanu imenovala dr. Jurija Achatesa Gripinberga. Novi posla nik pripada eni izmed najuglednejših rcd-bin finskega plemstva. Njegov oče si je pridobil mnogo zaslug v borbi za neodvisnost proti carski Rusiji. Dr. Gripinbert ima za sabo uvaževanja vredno diplomatsko kariero in je svojo domovino doslej zastopal v Buenos Airesu, Riu de Janeiru, Santiagu, čile ju in Londonu. * »Veliki prostori v svetovnem redu«. Med slušatelji italijanskih univerz, ki so italijanski, nemški ali japonski državljani, je razpisanih 6 nagrad po 2000 lir za najboljšo razpravo pod naslovom »Veliki prostori v svetovnem redu«. Razprave naj bi obdelale »sile in potrebe nacionalnega in supernacionalnega življenja v velikem evropskem odnosno azijskem prostoru«. Nagrajene razprave bodo objavljene v posebni knjigi. * šolsko leto v Dalmaciji se je zaključilo zelo svečano. V glavnem mestu in v manjših središčih so bile svečanosti, ki so se jih udeležile vse hierarhije in zastopniški šolskih oblastev. V Sebemcu se je okoli 2.000 otrok in 1.400 dijakov srednjih šol zralo pred spomenikom pisatelja Tomma-sea, kjer je škof najprej bral mašo, nato pa so prepevali domovinske pesmi in pesmi fašistične revolucija. * Obmorske kolonije za dalmatinske otroke. Fašistična zveza je v okolici Zare uredila 3 kolonije, namenjene za obmorsko letovanje dalmatinske mladine, včla^ njene v fašističnih organizacijah. * Smrt viteza železnega križa. Pri hudih bojih iužno od Ilmenskega jezeda je padel vodja' napadalnega oddelka SS Ludvik K o c h 1 e, ki je bil odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. * Vsakdo mora pozdraviti spomenik Neznanega junaka v Berlinu. Nemško vr- »hovno vojno poveljstvo je izdalo naslednjo zapoved: Za vsakega pripadnika nemške vojske je po sebi razumljivo, da pozdravi svoje padle tovariše, kadarkoli gre mimo spomenika Neznanemu junaku v Berlinu (Unter den Linden). Kdor gre po pločniku mimo spomenika, mora salutirati, kdor pa vsfori v kapelo, mora sneti pokrivalo in dvigniti roko k nemškemu pozdravu. * Vas z najvišjim številom otrok. Sloves največjega obilja otrok si letos v Nemčiji lasti vas Freisheim pri Koblenzu ob Renu. Na 250 prebivalcev pripada 156 otrok in mladostnikov izpod 20 let. Pred četrtsto-letjem je imela vas Freisheim 160 prebivalcev, torej komaj toliko, kolikor ima danes otrok. * Sledovi rimske davnine na Portugalskem. Pod razvalinami nekega samostana pri Evori, znanem rimskem mestu na Portugalskem, so našli okrog 5 kvadratnih metrov obsežen mozaik iz rimske dobe. Mozaik, ki je odlično ohranjen, bodo shranili v domačem muzeju. * Madžarska propaganda v italijanskem radiu in na knjižnem trgu. Poročevalec Renato Caniglia je v rimskem radiu ob vsa-kotedenski madžarski uri predaval o svojem potovanju po Madžarskem. Pred predvajanjem in po njem je radio oddajal madžarski plošče. Poleg tega je iz?šla v Rimu 120 strani obsegajoča knjiga z dokumen-taričnim gradivom o dogodkih, ki so do-vedli do vstopa Madžarske v vojno proti Sovjetski Rusiji. Objavljena so madžarska uradna vojna poročila in oficielni komentarji. V uvodu opisuje italijanski publicist Lauro Mainardi, kako Madžarska od leta 1919. dalje pobiia boljševizem. * V Budimpešti so zabeležili potres. V torek ob 5.12 so seizmografi budimpeštan-skega observatorija zabeležili potres nihalnega in valovalnega značaja. * V Rumuniji so odkrili ležišča zlata. V Rumuniji so odkrilj ležišča zlata in srebra, katerih obseg in pomen doslej še nista do kraja raziskana. Rumunska vlada je domačim rudniškim družbam poverila izkoriščanje najdišč. * Pet milijonov obrtniških delavcev v. Nemčiji. Leta 1939. je bilo v Nemčiji 1.60 milijona obrtniških podjetij, ki so v celem zaposlovala 5 milijonov delavcev. * Pošta za vojake na ruski fronti. Na prt gtojnem mestu so odredili, da se bo pošta za vojake na ruski fronti v bodoče odprem-ljala z letali. S tem bodo pisma, ki jih dobivajo vojaki od doma. v mnogo krajšem Času v njihovih rokah. Da prevoz pošte ne bo preveč obremenjen, je poštna uprava opozorila, občinstvo, na-; bodo pisma za vojake na fronti čim lažja. » Pet smrtnih obsodb. Pred posebnim sodiščem na Dunaju je trajala dva dni razprava, pri kateri so se morali zagovarjati delavci po imenu Jožef Przybzl, Jan Wojcyk, Adam Miotta, Gašper Radecki in Franc Oartzarz. Obtoženi so bili, da so letos v januarju in februarju večkrat vlomil v skladišča neke spedicijske tvrdke, od koder so odnesli precej obleke, perila in raznih drugih predmetov. Ko so bili žavnega odrskega oblikovanja magičnih stvari in pojavov. Razstava nemške umetnosti v Monako, vem. Dne 3. julija je propagandni minister dr. Goebbels otvoril v Domu nemške umetnosti v Monakovem tretjo vojno razstavo upodabljajoče umetnosti. Po Hitlerjevi odredbi so se letos izmed dospelih del izbrala samo Usta, ki v največji meri predstavljajo današnjo nemško plastiko, slikarstvo in grafiko. Kljub strožji izbiri obsega razstava 1254 del iz vseh nemških dežel. Zastopanih je 680 umetnikov, med njimi jih je 56 iz alpskih in obdonavskih dežel, 242 iz južne Nemčije, 158 iz zapalne Nemčije, vključno Porenje, 152 iz severne Nemčije, 61 iz srednje Nemčije in 10 iz češko-mo-ravskega protektorata. Polovica razstavljenih del pripada slikarstvu, 333 je plastik, 243 pa grafik. Najstarejši razstavljalec je 78 letni berlinski slikar Kari Leipold. Mnoga dela obravnavajo aktualne teme, kakor n. pr. zbiranje zimskega perila in obleke, zelo mnogo jih je posvečenih vojni in njenim dogodkom; le-ta potekajo delno od s Vikarjev, ki so se sami udeležili bojev na fronti. Najmlajši slikar na razstavi je 22-letni vojni poročevalec Ernst Krause. prijeti, je policija pri njih našla še precej plena. Vrednost vsega plena je znašala 5000 mark. Bili so obsojeni na smrt. Soobtoženec Julijan Pasciak. ki je bil le v majhni meri soudeležen, je bil obsojen na štiri leta poostrenega kazenskega taborišča. * Verižništvo v zaklonišču. V Budimpešti so detektivi presenetili bivšo trgovko s perutnino Jožefino Ungarjevo, o kateri so zvedeli, da je z vednostjo hišnice, kjer jc stanovala, uredila v zaklonišču skrivno verižhiško trgovino. Tam je kupičila in prodajala presno maslo, meso in sir, seveda po prav mastnih cenah. Detektivi so zasegli 32 kg presnega masia, 50 kg tele-tine in 20 kg sira. ženo so takoj odvedli s seboj, obenem pa so povabili v zapor tudi hišnika in hišnico. Jožefina Ungarjeva je pred sodnikom vse priznala. Hišnik in hišnica pa sta se zagovarjala, da sta Un-garjevi dovolila samo shranjevati živila v zaklonišču. Ungarjeva je bila obsojena na 10 mesecev ječe, hišnik je b:l opreščen, hišnica pa bo plačala 400 pengov globe. * Zločinka iz navade obsojena na smrt. | Pred posebnim sodiščem v Gradcu se je zagovarjala 321etna Alma Marija Gulde, ki je prišla lansko pomlad v Radgono in je v službi pri nekem trgovcu grdo zlorabljala zaupanje. Pokradla je več ko 500 mark gotovine in za kakih 2900 točk oblačilnih nakaznic. Prisvojila si je potem različno obleko. Ker je bila zaradi tatvine žs večkrat kaznovana, jo je posebno sodišče obsodilo na smrt. — Tiskovni urad graškega sodišča je obenem objavil, da je bila smrtna kazen izvršena nad Janezom Maitzem,, ki je bil zločinec iz navade in je v poštni službi kradel zavoje, namenjene vojakom na fronti. * Iz drvečega vlaka je vrgel prazno steklenico ln ubil človeka. Potniki imajo pogostokrat nepriporočljivo navado, da ostanke popotnega brašnja odmetujejo skozi okna drvečega vlaka. Takšen način higienske vneme prav lahko nudi priliko za nesrečo. V nedeljo je neki potnik vlaka, ki je vozil od Firenze pr< | Bologni, pri nekem predoru odvrgel prazno steklenico, pri tem pa je v glavo zadel miličnika Mattea Sannita, ki je stal ob progi na straži. Miličnik je dobil tako močno poškodbo lobanje, da so ga morali prepeljati v vojaško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan rani podlegel. * Usoden padec iz četrtega nadstropja V Budimpešti so bili pasantl neke predmestne ulice priče razburljivega dogodka. V veliki stanovanjski hiši se je na oknu v 4. nadstropju igrala 61etna hčerka tovarniškega delavca, Ivana Buri-Kissova. Naenkrat je omahnila in padla na ulico. Ko se je opeijala v bolnišnico, je izdihnila v materinem naročju. O pravem vzroku njene smrtne nesreče je uvedena policijska preiskava. * Zatiranje verlžništva na Madžarskem. Budimpeštanski večerniki poročajo, da sta se črna borza in verižništvo močno razbohotili v okolici Budimpešte. Razni predmeti so docela izginili s tržišča in se dobe le po zvišanih cenah. Na delu so baje židovski kupčevalci in agenti, ki donašajo živila iz vasi in jih prodajajo po povišanih cenah. Kupci v budimpeštanski okolici, ki so najbolj prizadeti, so zahtevali ostrega nastopa policije. Zdaj se dnevno vrstijo racije in je policija doslej spravila v zapore že polne avtobuse prekupčevalcev,, zasačenih pri kupčevanju ali pri »poslovanju« v kavarnah. IZ LJUBLJANE u— V spomin Janezu šaleharju, ki je umrl 5. julija, smo prejeli naslednje spominske vrstice: »Ko smo se pred kratkim razšli, smo vsi upali, da nas bo ob prihodnjem svidenju vsaj toliko, če ne več. Kako zelo smo se v svojih željah varali, nam je pokazala Tvoja Izguba. Da Te bo usoda iztrgala iz naših vrst sredi mladostnega hrepenenja po življenju in delu, nismo pričakovali. Vedeli smo, da koščena roka ne izbira, a nismo mislili, da bo izbrala ravno Tebe. Dvajsetleten si zapustil svoje starše, domače in prijatelje. Bil si fant na mestu, vzoren dijak, prijeten sošolec in najboljši prijatelj. Tri leta skupnega šolskega življenja so nas povezala v neraz-družljivo skupnost, v kateri bi težko pogrešali vsakogar, najbolj pa Tebe. Ko v duhu stojimo ob Tvojem svežem grobu, še vedno se moremo verjeti, da si nas za vedno zapustil, dragi Janez! Nismo Ti mogli zapeti ob odprtem grobu, nismo mogli obsuti Tvojega zemeljskega počivališča s cvetjem, nismo mogli vreči prsti na Tvojo krsto, a naše misli so pri Tebi, dragi Janez! Naj Ti bo rahla zemlja domača! — Tvoji sošolci ki sošolke!« u— Nova grobova. Po težki bolezni Je umrl g. Lojze Počivavnik, mestni računski inšpektor. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto ob pol 4. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je ga. Marija Krečeva, vdova po deželnem tajniku. Pogreb blage pokoj niče bo v soboto ob 3. popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno so-žalje! u— Iz življenja naflfti Invalidov. Kakor čitamo v »Vojnem invalidu«, bo invalidsko vprašanje v Ljubljanski pokrajini v kratkem dokončno urejeno. Ko bo začelo poslovati vrhovno Invalidsko sodišče v Ljubljani, čigar ustanovitev je že dovoljena, bodo prišli na vrsto vsi oni vojni invalidi ln ostale vojne žrtve, ki že več let čakajo na končno rešitev svoje zadeve. Važno je dejstvo, da bo zdaj začela poslovati ustanova, ki bo imela polno pravico, zahtevati akte od bivšega vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu. Ti akti morajo namreč biti vrnjeni v Ljubljano, da bodo tu izdane izvršne odločbe in da pridejo tudi te vojne žrtve do svoj Ji pravic. Pri bivšem vrhovnem invalidskem sodišču v Beogradu je ostalo 597 invalidskih predmetov, to se pravi: 303 več nego iz Ljubljane. Težko je vedeti, koliko teh je že rešenih in koliko ne. To bo ugotovilo vrhovno invalidsko sodišče v Ljubljani, ko prejme akte vrnjene iz Beograda. u— Razstava Rajka Slapernika In Nikolaja p5rnata v zgornji dvorani Obers-nelove galerije je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 3. do Pol 7. Razstava vzbuja med umetnost ljubečim občinstvom živo zanimanje, zato ne smete zamuditi prilike. Pirnat razstavlja obsežno kolekcijo risb, med katerimi vzbuja pozornost zlasti ciklus »Zgodba lepe Ančke« in pa pestra množica tipov iz ljubljanske vsakdanjosti, Slapernik pa je zastopan s 33 oljnatimi slikami. Posebej naj opozorimo na uspelo »Cesto na Rožnik« in »Ribe«. u— Poloina vročina je v sredo čez dan še nekoli narasla in je živo srebro doseglo 31.5° C, največ v dosedanjem poletju. Medtem ko je bilo v sredo dopoldne nebo skoraj brez oblakov, so se kmalu popoldne spet nakopičili in jc zavladala mučna soparica. že smo mislili, da se bo na večer pripravilo k nevihti, a spet je potegnil prijeten veter, ki je nekoliko ohladil ozračje in čez noč pometel oblake. Tako smo v četrtek spet imeli krasno jutro. Jutrnja temperatura je bila normalna, in sicer 14.5° C. Vse dopoldne je bilo nebo jasno in vročina znosna. Ob takem vremenu lepo zori žito,, v splošnem pa je zemlja že spet žejna. u— Kaj je novega v kuhinji? Receptov za uporabo zelenjave ni nikoli dovolj, zlasti ne v teh časih. Tako pravi Cita Hribarjeva v glasilu sadjarskega in vrtnarskega društva, kjer objavlja nekaj prav koristnih kuhinjskih receptov, ki ustrezajo naslovu; »Preprosto, poceni, pa vendar dobro.« Seveda so okusi različni, zato mora gospod nja vsak recept prilagoditi željam svojih domačih. Dodala bo te ali one začimbe, ali pa to ali ono — kar misli, da njenim domačim ne ugaja — iz recepta izpusti. Ker ima vsaka gospodinja v začetku meseca dovolj riža, povzamemo naslednji recept, ki nam pove, kako se pripravi »turški riž«. Za družino 4 do 6 oseb je potrebno: pol kg riža, steblo česna, pol gomolja zčlene, 3 do 4 korenčki, 2 čebuli, sol, paprika in maslo. Dobro sesekljano ze-lenjad pražiš v razbeljenem maslu. Ko je že precej popražena, dodaš očiščen in opran riž ter vse skupaj še malo popražiš, priliješ 3 do 4 skodelice vroče vode, dodaš še sol. zeleno in papriko. Vse skupaj dušlš 40 minut. u— Ali je še čas za setev mangolda? Pred kratkim je neki časopis močno priporočal gojitev mangolda. Ali je še čas za setev? Na to vprašanje nekega vrtnarja odgovarja strokovno glasilo: Mangold se-jemo navadno pomladi. Lahko ga pa sejete še sedaj v juliju, da boste dobili zgo-den spomladanski pridelek. Ce ni hude zime, mangold na planem kar dobro pre-zimi. Da pa boste imeli mangoldovo ze-lenjad tudi pozimi, spravite nekaj močnejših korenin jeseni v klet. Jeseni bo imel morda marsikdo, ki nima pripravne kleti, preveč mangolda, pa si lahko tudi pri sosedih naberete dovolj močnih korenin. Lete posadite v pesek, kjer ni pretemno, tam bodo kmalu spet začele odganjati in tako boste imeli mangolda za spremembo tudi v zimskem času. u— Kako in kdaj spravljamo pridelke z zelenjadnega vrta? Na to vprašanje nam odgovarja znani naš vrtnarski strokovnjak inž. C. Jeglič, urednik »Sadjarja in vrtnarja« z daljšim poučnim člankom. V glavnem so njegovi nasveti naslednji: Le s pravilnim spravljanjem pridelkov si lahko ohranimo polno vrednost kvalitetne zelenjave. Držimo se pri zelenjavi načela: prvo in glavno je dobra kakovost, šele nato naj odloča čim večja množina pridelka. Glavnato solato pobirajmo v zgodnjih urah, najbolje §e v rosi. Če režemo ob hudem soncu, upade tudi najlepša glava in izgubi skoraj vso vrednost. Kolerabico (z listjem) spravljaj z vrta Naše gledališče drama Petek, 10. julija ob 15.: Vdova Rofilinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 11. ob 17.30.: Poročno darilo. Red A Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na BetajnovL Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoL Ponedeljek. 13.: zaprto. Ivan Cesar bo igral v petkovi predstavi Golarjeve »Vdove RogHnke« prvič v letošnji sezoni vlogo Rožmanovega Janeza. Cesar je imel že pred nekaj leti z njo enega izmed svojih največjih igralskih uspehov v stroki karakternih mladostnih vlog. Ostala zasedba je sledeča: Rofilinka — Pol. .Juvanova, Manica — Vida Juvanova, Tončka — Sancinova, Balantač — Kofiič, Jer-nejec — Bratina, Gafipar — Raztresen, Tinče — Podgoršek Režiser Fran Lipah. OPERA Petek, 10. ob 17.: Krišpin in njegova botra. Red B. Sobota, 11. ob 17.: La Boheme. Izven. Znižane cene od 15 nr navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Krišpin in njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdoL. Ponedeljek, 13.: zaprto. Abonente reda B opozarjamo, da bodo imeli danes, v petek ob 17. predstavo opere »Krišpin in njegova botra«. Delo poteka iz dobe neapelske operne fiole. Njegova avtorja sta brata Riccija, Lulgi in Federico, libreto je napravil M. Piave. Peli bogo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlo-var, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan, Contina — LipuSček, Bortola — Si-mončič, Aneto — Mlejnikova, botro — Go-lobova, Lizetto — Polajnarjeva. Dirigent A. Neffat, režiser R. Primožič, zborovodja R. Simoniti. v dopoldanskih urah, ko listje ni preveč vodčno in se torej ne lomi. Najbolje je poprijeti glavico od spodaj, tako se manj okvari listje. Pri cvetači je treba paziti, da se rože lepo razvijajo in da ostanejo bele in čiste. Karfiolo odrežeš, dokler je roža še popolnoma sklenjena, pustiš Ji pa še dovolj listov, ki naj varujejo rožo. Pri zelju in ohrovtuje pravšen čas za spravljanje, ko so glave trde in še ne pokajo. Grah obtrgavaj le ob suhem vremenu. Zrna v stroku še ne smejo začenjati zoreti, strok pa naj bo mlad, še nežen, svež in lepo zelen. Na vrtu ga oberi po potrebi 3 do 5krat. Stročji fižol obiraj takisto ob suhem vremenu, ko že ni več rose. V vlagi nabrano stročje postane rado pegasto. Zgodnje korenje se prodaja na trgu navadno do srede julija z listjem, potem brez listja. Korenje, ki ga hočeš shraniti za daljši čas, ne sme biti prezrelo. Iz Novega mesta n— šolska vrata so se zaprla. Te dni ;'e mladina vseh novomeških šol — osnovne meščanske, trgovske in srednje — zaključila šolsko leto. V vseh šolah se je pouk končal v najlepšem redu in so mogli učitelji in profesorji v redu obdelati do konca leta predp!sano učno snov. Za zaključek šolskega leta se je mladina v prazničnih oblekah in prazničnem razpoloženju zbrala v razredih, da iz rok svojih razrednikov prejme spričevala. Letos je bil zaključek tak, da so z njim zadovoljni otroci, učitelji in starši. Dvcjk ;'e bilo kar malo in le redki se bodo morali še čez počitnice poglobiti v knjige, še manjše je število tistih, ki bodo morali naslednje leto sesti na šolske klopi s svojimi mlajšimi tovariši. Zaključni izpiti so bili doslej končani le še na trgovskem učilišču, kjer so dali prav zadovoljive uspehe, dočim se na meščanski šoli in gimnaziji še vrše. n— Modras ga je usekal. Na sončnih jasah v topliških gozdovih je nabiral jagode 91etni posestniški sin Marijan Jagodic iz Vrščevja pri Toplicah. Ko se je na poseki sklanjati za jagodami, ga je usekal modras v boso nogo. Fantka so takoj prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je že I izven nevarnosti. n— Pomočnl-ški izpiti so bili te dni v poslovalnici Skupnega združenja obrtnikov v Novem mestu. Vseh 11 vajenccv je opravilo izpit in pokazalo prav zadovoljivo znanje. Pomočniki so postali: v živilski stroki: Grabrijan Marica, Vovko Marija, Kobe Pavla, Žibert Danica in škrbe Dora; v frizerski stroki: Pečarič Jožica. Sajevic Ela, šetina Zofija in Mulej Danica; v avtome-hanični: Jurečič Ježe in Knafeljc Jože. n— Nesreče. Pri obran u lipe se je odlomila pod 241etnim dnmarjem Janko Bezen-gkom iz Porečja pri Trebelnem veja in je Bezenšek tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil desno nogo in ključnico. Zdravi se v kandijski bolnišnici. V Gaberju je spravljal drva iz gozda 231etni Janez Ko-lar. Na ostrem ovinku se je voz prevrnil in pokopal Kolarja pod seboj. Kolar je dobil hude notranje poškodbe in si je zlomil levo nogo. Na paši je llletni Mariji Pin-tarjevi iz Hodovega pri škocijanu zdivjala krava in zabodla dekletce v trebuh; prizadejala ji je nevarno poškodbo. Pri igranju je padel na dvorišču 61etni Jožef Lavren-čič iz Kronovega in si zlomil desno nogo v gležnju. V Starem trgu ob Kolpi pa je padel pri popravljanju strehe 391etni krovec Franc Vrhovnik s strehe in si je polomil več reber in levo nogo. n— živinski sejem. Na ponedeljski živinski sejem je prišlo na Loko izredno ve'iko število kupcev, posebno iz Stične in št. Vida. Zaradi manjšega števila prašičev so se občutno dvignile cene. Trgovanje je potekalo kar po mestnih ulicah, saj so kupci vozove s prašiči kar oblegali. Tako so 6 do 8 tednov stari prašiči tokrat dosegli ceno 400 lir. Govedi in konj ni bilo. S Spodnje štaferske Ob zaključku pouka na ženskem učiteljišču v Mariboru je bil prirejen poslovilni večer, ki so se ga udeležili razni predstavniki in predstavnice. Pozdravil jih je ravnatelj dr. Schocklitsch. Z vsem učiteljskim zborom so šli gostje in dekleta na dvorišče, kjer so se zbrali ob zastavi. Tu so se dekleta poslovila od svojega učiteljskega zbora, še posebej pa od voditeljice njihovega doma. Marlslkotera huda nesreča se zgodi v poletnem času pri tem ali onem kmetijskem stroju. Za svarilo k previdnosti poročajo štajerski listi o naslednji nesreči, ki se je zgodila v vasi Dorfla na Srednjem štajerskem: 13-letna kmečka hči Marija Koller-jeva je pomagala pri stroju napravljati rez. Stroj je na električni pogon. Po usodnem naključju so prišle dekletove kite v stroj, ki je takoj pritegnil dekle k sebi in ji posnel kožo z glave. Krvaveče dekle so pripeljali v bolnišnico, kjer ji upajo rešiti življenje. Zahvala za ovratne rute. Mariborske nemške žene so priredile veliko zbirko rut, da jih bodo vojaki nosili za ovratne šale. Generalni major Julij Ringel je zdaj poslal mariborskim ženam daljšo pismeno, zahvalo, kjer pravi, da so rute vojakom v veliko veselje in v prijazen spomin na Maribor. Na Kapeli pri Ljutomeru so odprli prvi dekliški kmečki dom Heimatbunda. Za otvoritev je bila prirejena jutranja svečanost. Prišle so predstavnice spodnještajerskega ženskega vodstva. Popoldne je bila prireditev za širši krog prebivalstva. Dekleta, ki opravljajo obvezno delovno službo, so vprizorila dve igrici ter so prepevala. O delu Heimatbunda v trboveljskem okrožju obširno poroča mariborski dnevnik ln pravi, da se je 7641 ljudi učilo nemščine. Izobraževalni urad je razen tega priredil 9 predavanj, 10 pestrih večerov, 5 večerov komorne glasbe, 2 simfonična koncerta in koncert dunajskih malih pevcev, 2 ljudska koncerta in 8 gledaliških prireditev. O brambovcih pravi poročilo, da se vežbajo po vojaško in da jih je na stotine, ženski urad v trboveljskem okrožju ima 5202 članici. Sestre pomočnice so obiskale 2.017 mater, v zdravniške posvetovalnice za matere pa je prišlo 4.017 mater in dojenčkov. Doslej je bilo urejenih 9 otroških vrtcev, v katerih je 450 otrok, v dveh mesecih pa bo v vsem trboveljskem okrožju 18 otroških vrtcev s 700 otroki. življenje in smrt. Na poročnem uradu v Brežicah je bilo v času od 21. do 30. junija prijavljenih 8 porodov. Umrl je Anton Kralj. — V Središču je bilo v vsem juniju 7 porodov in samo 2 smrtna primera. ) K W €t H1 k 3 ŠPORT Tu In tam po svetu Nove številke in nova imena s športnih terenov O novem svetovnem rekordu švedskega rekordeja Gundarja Hagga, ki ga je postavil tudi pri svojem drugem startu v stadionu v Stockholmu, smo že pisali — toda po prvih virih brez številk. Izpopolnjujemo torej še naslednje: Gundar Hagg je pretekel 2 milji v času 8:47.8 in je s tem za 5.4 sekunde izboljšal dosedaj veljavno svetovno znamko Finca Taista Maki ja (8:53.2). Njegov večni rival Arne Andersson je bil tudi to pot drugi in je s časom 8:51.4 prav tako prišel na cilj pod prejšnjim svetovnim rekordom. Dunajsko moštvo Favoritner AC, ki je v soboto gostovalo in izgubilo tekmo v / Mariboru, se je na povratku ustavilo v Leibnitzu, pa tudi tamkaj ni imelo najbolj srečnega dneva. Z velikim naporom so Dunajčani dosegli neodločeni izid 4:4, potem ko so bili domačini do odmora s 3:1 v vodstvu. V nedeljo, 12. t. m. bo v Sofiji mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Bolgarijo. V bolgarski prestolnici vlada za to srečanje ogromno zanimanje, med nogometaši pa se vrše mrzlične priprave zanj. Tudi Nemci bodo pred odhodom v Sofijo odigrali dve poskusni tekmi v Berlinu, v splošnem pa je razumljivo, da si zaradi izida tega srečanja, ki je bolj ali manj propagandnega značaja, ne delajo prevelikih skrbi. Prvi start nemških teniških igralcev v Ankari se je končal s sijajno zmago nemškega tenisa. Nemška igralca Koch in dr. Eggert sta prišla v singlih do finala, v katerem je Koch zmagal nad Eggertom s 6:4, 6:2, 6:3 in si tako priboril dragoceni ankarski pokal. Tudi v ostalih nastopih sta žela oba nemška mojstra same uspehe. Nemški gostje so se iz Ankare odpeljali v Carigrad, kjer bodo še enkrat nastopih proti Turkom. Kakor smo že zapisali, se je teniški dvoboj za rimski pokal med Hrvatsko in Madžarsko v Budimpešti končal neodločeno (3:3), kar je vsekakor zelo laskavo za Hrvate. Ker smo zadnjič ostali na dolgu za podrobne izide, jih ponavljamo pri tej priliki: Branovič-Gabory 6:4, 6:3, 3:7, 3:6, 6:3, Pallada-Szigety 6:2, 2:6, 5:7, 6:1, Mi-tič-Pallada : Asboth-dr. Mayer 3:6, 6:4, 6:3, 9:7, Szigety-Katona : Branovič-Wurth 6:2, 6:3, 6:2, Katona-Šarič 6:4, 6:1, 6:2 in Asboth-Mitič 6:3, 6:2, 6:1. Hrvatski veslači so v nedeljo startali na veliki regati na stari Donavi na Dunaju in so se postavili z nepričakovanim uspehom svojega osmerca iz zagrebškega Gusarja. Po ostri borbi z dunajskimi in berlinskimi tekmeci so prišli na cilj kot prvi y času 4:43.4. V kolesarskem dvoboju med Nemčijo in Madžarsko v Vratislavi so v skupni oceni zmagali Nemci z 22:15 točkam. Na prvi italijanski prireditvi v maratonu, ld je bilo zadnjo nedeljo na 42.195 m dolgi progi v Šesto San Giovanni, je zmagal neki Roccati v 2:45:32.3, naslednji dve mesti pa sta zasedla z majhnim zaostankom neki Fanelli in Balbusso. Vredno je zabeležiti, da spadajo vsi ti trije najboljši maratonci med starejše »bajte«, saj je zmagovalec Roccati star 34, Fanelli pa 36 let, pa tudi Balbusso že precej dolgo nosi svoje tri križe, še bolj zanimivo pa je, da imajo vsi ti trije najbolje plasirani vsega skupaj 14 otrok, in sicer Fanelli 6, ostala dva pa vsak po 4. Ta maratonski tek je bil torej res tek pravih »papanov«! Radio LftiMfana PETEK, 10. JULIJA 1942-XX« 7.30 Poročila v slovenščini. 7.43 Pesmi in napevi — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.20 Trio Ambro siano. 12.40 Duet harmonik Golob-Adamič. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Narodne in -omanze in pesmi. 13.50 Komorna glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec. 17.50 Pisana glasba. 19,30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščina. 20.30 Vojaške pesmi 20.45 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. sodeluje tenorist Andrej Jarc — pesmi. 21.20 Koncert pianista Bojana Adamiča. 21.45 Koncert mezzosopranistke Bogdane ŠtuTm-Stri-tar. 22.15 Orkester vodi dirigent Zeme. 22.45 Poročila v italijanščini. Iz Hrvatske Razstava nemških in hrvatskih vojnih slikarjev. Dne 22. t. m bodo v prostorih Strossmajerjeve galerije v Zagrebu otvo-rili razstavo nemških vojnih slikarjev, ž njimi pa bodo razstavili okrog 20-' svojih del tudi hrvatski tovariši. kx so se nedavno vrnili iz Bosne. Nemški slikarji so s svojo razstavo obiskali doslej Pariz, Rim, Madrid in Helsinke, kjer so povsod dosegli lepe uspehe. Mestna knjižnica v Brodu ob Savi bo v kratkem ustanovljena. Brod ima mestni muzej, ki je bil ustanovljen leta 1933 in se je lepo razvil. Osnovo je dal brodski meščan Julij Hoffman, ki je poklonil svojo veliko in dragoceno zbirko denarja ter še razne druge predmete. Sam je tudi vodil muzej in je zbral mnogo lepih starinskih predmetov iz Broda in okolice. Zdaj dobi muzej posebno mestno knjižnico in čitalnico, ki je že dolgo potrebna. Za organizacijo pomožnega dela, oziroma za obvezno civilno službo je izdal hrvatski notranji minister poseben pravilnik. V delovno službo za izvrševanje gospodarsko važnih del se lahko vDokličejo moški državljani od 18. do 60. leta, v kolikor niso v državni ali drugi splošno koristni službi. Obnovitev železniškega prometa med Sarajevom in Višegradom. V nedeljo 5. t m. je bil obnovljen železniški promet med Sarajevom in Višegradom, ki je bil več mesecev prekinjen, ker so četniki porušili mostove in poškodovali večji del železniškega tira. Z obnovo železniškega prometa se bo normalno razvijal tudi poštni promet. Zapuščena pokopališča se spremenijo v sadovnjake. V Mostarju zavzemajo stara pokopališča, kjer že cela desetletja niso nikogar pokopali, mnogo dragocenega prostora. Zato so muslimanski krogi sklenili, da bodo vsa stara pokopališča, ki so v najlepših delih mesta, posadili z žlahtnim sadnim drevjem. Tako se bodo dohodki vakufa sčasom povečali, mesto pa bo dobilo lepšo obliko. Sadovnjaki bodo tudi zmanjšali silo burje in bodo koristni zdravju. Ob veliki bolnišnici na Rebru pri Zagrebu bodo zgradili tudi prosekturo ter župno cerkev in župnišče. V ta namen je določenih 2 in pol milijona kun. Nova bolnišnica na Rebru, kjer postopno odpirajo posamezne oddelke, spada med največje zdravstvene zavode v južnovzhodni Evropi. Neizkoriščena bogastva Velebita. »Hrvatski narod« opozarja prebivalstvo na neizkoriščena bogastva, ki jih krijejo v sebi hrvatske planine. Gospodarsko stanje li-škega kmeta bi se mnogo zboljšalo, če bi se smotrno lotil nabiranja zdravilnih rastlin, ki rastejo po velebitskih planinah In gozdovih. List priporoča ureditev naljira-lišč po vaseh pod okriljem šole, ki jih naj bi vodili učitelji in ki naj bi dalje od-premljala nabrane rastline. S tem, da bi po pravični ceni odkupovala zdravilna zelišča, bi država izločila zasebne špekulante, ki nakupujejo lekove na svoj račun in pri tem kmete dobro peharijo. Podobna organizacija se priporoča tudi za nabiranje malin, ki jih je Velebit izredno bogat. V Bosni pričakujejo dobro letino. Kakor poročajo iz okolice Travnika, kažejo polja zelo dobre izglede za letošnjo letino. Po oceni gospodarskih strokovnjakov so kmetje na področju velike župe Lašva in Gla* jeseni in spomladi posejali okrog 30 odstotkov več zemlje kakor kdajkoli doslei. Žetev se je deloma že začela. Zelo dobro kaže koruza, ki se v teh krajih največ prideluje, na trg pa prihaja tudi mnoso povrtnine in mladega krompirja. Dobro so obrodile tudi slive, hruške, jabolka ln orehi. Povečanje tobačne tovarne v Travniku. Še ta mesec bodo nadaljevali dela za razširitev tobačne tovarne v Travniku. Strokovnjaki hrvatskih državnih monopolov so pregledali ureditev tvornice in odredili, da se takoj nadaljuje dogradnja, za katero je odobrena vsota 4 milijonov kun. Se letos bo poslopje pod streho in vsaj del njega bo že izročen svojemu namenu. Pogozdovanje dalmatinskega krasa. 2e pred leti so bili storjeni mnogi koristni ukrepi za pogozditev golih kraških sten v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji. Premagovati je bilo treba velike težave, zlasti na pobočjih proti morju, ki so strma in izpostavljena burji. Novo pogozdovanje krasa v hrvatski državi se ugodno razvija. V okolišu Dubrovnika so posadili 20.000 mladih borov. Mali oglas 9' t Službo dobi Beseda t —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L }.—. Frizerko izurjeno moč, sprejme salon Godlna, Sv. Petra cesta 3. 9145-1 Kuharico za vsa domača dela iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9141-1 Boljša služkinja z dobrimi spričevali za vse, zdrava, mlajša moč, dobi takoj službo. Plača in oskrba dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9140-1 Dve natakarici pridni, za pomaganje od 17. do pol 21. ure sprejmem. Marinšek, Prečna ulica. 9127-1 Kavarniško kuharico ln pomivalke sprejme kavarna »Emona« v Ljubljani. Javiti se dnevno od 10. do 12. 9136-1 Trgovskega sotrudnika ali sotrudnico specerijske stroke, kakor tudi učenca ali učenko z znanjem italijanskega jezika sprejme koloni-jalna trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobnost«. 9133-1 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, dobre mame, stare mame in tašče, gospe MARIJE AHČIN kakor za poklonjeno cvetje — se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. prof. dr. Demšarju za duhovno tolažbo in tolažilne obiske, gg. zdravnikom dr. Merčunu — primariju, dr. Cibru, posebno pa dr. Logarju za vso požrtvovalno pomoč v bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pohiteli v pomoč blagopokojni ob bolezni in končno vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 9. julija 1942. ŽALUJOČI OSTALI Dotrpel je danes in nas za vedno zapustil naS dobri, skrbni mož in oče, ljubljeni brat, stric, svak, bratranec in zet, gospod POČI V A VNIK LOJZE mestni računski inšpektor po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto 11. julija ob % 4. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. julija 1942. i Žalujoča žena MARIJA s hčerko TATJANO In rodbine POCIVAVNIK, FABIANI, VVOHEVZ, SEŽUN Heieda l —.50. taksa — .60. ta daianie naslova ali za _(ilro L 2.—._ Stoječo Wertheim- blagajno kupim. Droge-rija Ivan Kane, Nebotičnik. 9080-7 Meseca t — .o*. - oc 'j daianie naslova ali « «ifro t • Ratno šteto ako morate vrniti kakemu zavodu ali privatniku, Vam pres-krbim. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 9143-15 he»eca l —.60, tafcsa —.60. za daianit naslova al) za