OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo In napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 30.— posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo ln upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 1. mar? a 19S4	Štev. 5.
(pred o&tnibkitn p\a$ni&otn
Leto za letom proslavlja isdioven^ko obrtništvo svoj' praznik. Praznik dela, etanovsike zavesti, solidamosti in vere v svojo moč in isposdbtnost. Tudi1 letos se ipriiipravll|jajo naše obrtniške edinke, da ga dostloijno proslave. Po visej prostran)! dlraVsIki banovini ise bodo na Jožefovo sešlli zaledni in delavni naši obritnišikli možje, da medsebojno utrdijo etanovteklo 'zavest in poglobe vero v Ibodjjšlo bodočlnost obrtniškega istamiu.
Letos prihaja to obrittaišfco prazinova-n(je še do posebnega izraza, Iker so za nami uispešho zaMjtučemai deda. Z njimi je dovršena prva etapa organizacijske konsolidacije. Vsak preudaren in resen naš stanovski tovariš ise raduje z nami. Zal da so idejni pogledi v razpravljanju važnih stanovskih vprašanj razdelili naše složne in strnjene obrtniške vrste, že tretje leto tečfe, ko giuibimo eSle na dlveh frontah. Ali je nam to lkomiis,tno? Kdo potegne dobiček in (kdo se bo smejal? Neverjetno nedostlopna je samovolja činateiljev, ki vodijo isvolje isomišllje-nike v nepreračunljive posledice. Vsak-dlo, ki mu je na srcu blagodat našega stanu, si mora le zastaviifti vprašanje, kakšen bo konec.
Na naši strani je dovolj dobre volje, dovolj čuta,, isaimiozatajevanlja in minogo Idejlne etorpniosti ter šircfcogruidtnosfti. ČJut čllovekove vrednote pa narekuje, da se mora mlnogOlkrat podrediti velikemu vprašanju. In ker se prav dobro zavedamo, da je bodočnicst našega Obrtništva v goispodarisiki skupnosti, nočemo zamuditi1 initi danes te prilike, da1 ji ne daimio izraza v svoji dobri voljli.
Razsodnost in treznost obrtniške javnosti naj spregovori, zato smatramo letošnji obrtniški praznik najprimernejšim. Dcvoillj je cepUjenja, potrebna so mam dejanja. Naijvažnejlša 'doba je ravno ta, din. gorje, aklo gre 'brez vidnejših uspehov mimo nas. Zalto ne zamudimo prilike in jo porabimo, ko je še zadnji čas-!
Pri tem pa 'strnimo svoje vrste! Tovariši! Ne bojimo s» bodočnosti, ker se lahko zavedamo poštenja svojega dela. Mogočno in silno raste naša armada v strah in bojazen vsemu onemu, ki grozi, da pokvari in zruši delo dolgih desetletij. Prepojeni z najčistejšo in pošteno voljo koristiti svojemu bližnjemu, pomagati in jačiti nase vrste, korakamo naprej z razvito zastavo obrtniške samozavesti in tovariške skupnosti! Okoli nje je mesto vsakomur, ki misli in želi pošteno!
Delo Zveze obrtnih društev
Po dolgem času se je včeraj zopet vršil sestanek Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v prostorih Zbornice za TOI, ki je bil prav za prav napovedan kot občni zbor, a so se medčasno pdjaVilH pomisleki o praviillnean sklicanju in je bilo odločeno, da se bo isti vršil 25. marca 1934 olb 11. uri v Celju kot izredni občni zbor.
Kalko veililko zanimanje vlada med našimi' obrtniki za to prepotrebno našo obrtniško ustanovo, naim jasno dokazuje izredno šftevillna udeležba. Med drugimi so bili navzoči tudi gg. častni predsednik te najmočnejše prostovoljne obrtniške organiizacije Jakob Zadravec, zaslužni obrtnik in baniski svetnik iz Središča ob Dravi, dalje nairoldni poslanec Hajdinjak, predsednik celjskega Okrožnega odbora Miloš Hohnjec, predsednik ljubljanskega O. o. Filip Pristou s tajnikom Šubicem, predsednik novomeškega O. o. Malcvič, podpredsednik ZTOI Rebek s tajtnlifcoim dr. Pretnarjem, banski svetnik Krulej, zlasti pa pcudairjamo, da so zaistopr/kil najagil-nejišiih obrtniških društev prašili iz najbolj oddaljenih krajev banovine, med katerimi naj omenimo iz Lašlkega gg. Goleša in Šipka, iz Hrajstnika g. Do-linšlka, iz Radovljice1 gg. Paitika in Ambrožiča, iz Zagona g. Vincingerja, iz Trbovelj gg. Planiinca, RoKiina in Flo-renilnija, iz Kranja g. Novaika, iiz Celja g. Žabkarja, iz Novega mesta gg. Win-discherja, Mattovica ih Klemenčiča, iz Zg.^ Šiške gg. Perka in Černeta, iz Ormoža g. Vivodo, iz Velikih Lašč g. Lenarčiča, iz Gorenje vasi g. Šorlija, z Vranskega ig. Kotlarja im Praprotnika ter iz Ljutomera gg. Verbnika in Mar-šela poleg številnih najuglednejših ljub-ljamiskiih obrtnikov. Zastopanih je bilo 18 najvažnejših slloveniskih krajev, ki so s tem pokazali vcUjo za delo in energično zahtevo, da se delo Zveze obrtnih društev za dravsko banovino čim prej oživi v korist in napredek našega obrtništva.
Ker omenjeni sestanek n'i imel značaja pravega oibčinega zbora, bomo o delu in ciljih Zveze poročali obširno in izčrpno šele po določenem izrednem občnem žhom v Celju, dočim se bomo za sedaj omejili le na nekatere ugotovitve, kii naj bi bile pri bodočem delil in pri izrednem občnem zlbonu po možnosti upoštevane.
Naše obrtništvo, ki v svojih organizacijah zaradi zastoja v delil Zveze v zadnjih letih, žal, ni' napredovalo toliko, kolikor bi to bila naša želeja in želja vsega obrltni&trva, ne želi več, da ga kdorkoli moti pri njegovem delu. Kdor misli odkrito in pošteno, naj dela za
stečaji
in predavanja
Avtogenski tečaj v Ljubljani. Zavod PO Zborlnice TOI priredi' v polovici meseca marca it. 1. v Ljubljani 12-dnevni tečaj: za avltogeno varemjje za začetnike in za že izvežbane varilice zaradi izpo-poMtve. Pozivamo vse interesente, obrltnilke in pomožne delavce, da se nemudoma najkasneje do 2. marca t. 1. prijavijo po dopisnici z navedbo imena | poklica in bivališča na naslov: Zavod PO Zbornice TOI v LjUbiijani. Uondna za tečaj bo za mojlsitore 120 Din, za pomožne delavce polovico. Onim, ki so revirni alli brezposelni, pa 'tečaj redno in uispešho obiskujejo, ise 'bo uenftna na posebno prošnjo ali znižala ali pa popolnoma odpustila. Materijalne stroške za udeležence nosi zavod' sam.
Zagorje. V soboto 24. februarja se je vršilo pri nas lepo in številno obiskano predavanje žbonniiičinega podpredsednika g. Josipa Rebeka. Gospod predavatelj je v pdlijudnem in obširnem poročilu podal lepo sliko o gospodarskem položaju našega obrtništva. Prav zanimivo je bilo poročilo o davkih in novih predpisih glede pavšaiiramjja malega obrtništva. Naša doina preživlja najtežje čase. Obrtniki so zelo slabo zaposleni in kar še narede, se težko plača, ker je prebivalstvo močno obubožalo. Davčni predpisi so sidrno visoki, dasi sta proizvodnja in zaposlenost padli za več ko 80 odstotkov. V zadnjem času pa obrtniki in podjetniki prejemajo prizive državnega zastopnika pri davčtni upravi, kjer se predlaga višja ocena. Davkoplačevalci pa ne zmorejo tolikšne obremenitve in se boje, da jim bodo prodali na dražlbi poslednje imetlje. V pavšalizacijl davkov si nadejajo boljših ugodnosti kakor je bilo to doslej.
obrtniško stvar iskreno in odkrito, a ne ribari v kailmem, kar ne more nikomur prinesti zaželenih koristi. Dejstev dane,3 ne moremo spremeniti, niti ne smemo obrtniško vodijo potvarjati. Ogromna večina našega preudarnega in zavedfnega obrtništva se je izrekla za skupni gospodarski sistem naših zbornic in je vsa energija posameznih proti temu dejstvu le zapravljanje obrtniških sil in žuljev in krčenje normalnega poteka dpi a, ki ga zahtevajo današnje težke razmere mnogo bolj sedaj kakor kdajkoli prej.
Nihče med nami ni nikdar želel motiti drugih, dokler je bila ^tvar v stanju odločitve, a smo zato tem bolj sedaj Upravičeni zahtevati mir iln solidnost v borbi, ki nima nobenega cilja več, ker je skupnost zbornice dejstvo, ki ga nihče več ne more spremeniti Ob tej priložnosti naj naglalsilmo, da so nam mnogi naši tovariši iz krajev, ki jim gospodarijo lbčeine obrtniške zbornice, čestitali neštetokrat, da se nismo prehiteli v svojih odločitvah, nego da smo trezno in miimo razsojali položaj in se odločili za najpametnejše, t. j. za gospodarsko skupnost, ki naj ostane nedotaknjena, kar edino more biti v korist Vsemu našemu obritnišltvu. Vsi tisti, ki sedaj nasprotujejo ogromni večini obrtniške volje in hočejo ustvariti zaradi svoje osebne ambicije ali morda koristi nekajj nasprotnega, so škodljivci obrtniške stvari in ne smemo mirno prezirati njihovega razdiralnega dela. Obrtništvo si želi sloge, ker se dobro zaveda, da je v njej moč iln da bo le po tej polti prišlo končno vendar enkrat iz sedanjih obupnih razmer, ki zaradi nedelavnosti postajajo še slabše, mesto da bi se kolikor toliko izboljševale.
Na novem občnem Zboru, ki se bo vršil Kolt izredni v Celju, je treba razsodno gleda,ti na slabe denarne razmere našega malega obrtnika in mU z najnižjo članarino omogočiti članstvo. Zveza ni ustvarjena zaradi nagamilenja denarja ali zaradi dobička, nego iz čiisltah in ide-
Kriza mizarjev
Beograjska »(Politika« že nekaj časa objavlja zelo zanimive članke o življenju posameznih obrtnih panog. Nekatere od teh fflamlkav bomo v prevodu objavili, da ibi naši slovenski obrtniki dobili vpogled v način dela in življenja svojih srbskih tovarišev.
V razpravah »Politike«: Profesije v današnji krizi so prišli do beeede beograjski mizarji. Tudi pri njih se približno tako, kakior pri nedavno opisamih opančarjih z usodnimi posledicami udejstvuje splošno obubožanje najširše okolice. Tragedija mizarjev pa je v gotovem pogledu še večja, kajti baiš pri njih se je bridko maščevalo veliko zaupanje v povojno prosiperitebo.
V predvojni Srbiji se je pričela mizarska obrt povoljno razvijati zlasti pred balkansko vojno. V delavnicah so se pojavljali že stroji. Pred svetovno vojno so bile v Beogradu že tri ali štiri strojne mizarske delavnice. Največ mizarskih mojstrov je bilo v zvezi s stavbeniki, ker so izdelovali vrata, okna in drugo. Pohištvenih mizarjev je bilo manj. Sposobni pohištveni mizarji so iskali zaslužka preko meje in so že mnogi leta 1910. dobro zaslužili v Budimpešti, na Dunaju in v Berlinu in celo v Parizu, kjer so uživali sloves vestnih in spretnih delavcev. Po vojni pa je z naglim razvojem Beograda pričela tudi za mizarja velika konjunktura ta je prišlo v Beograd tudi mnogo mizarjev iz prečanskih krajev. Mizarski mojstri so si v zaupanju na prosperiteto pričeli nabavljati raznovrstne stroje in so mnogi te investicije izvedli na kredit tudi pod težkimi pogoji. Do leta 1927. je bilo v Beogradu že okrog 40 velikih strojnih delavnic, v katerih je vsak stroj nadomeščal večjo število delavcev. S tem naglim razvojem ,pa je šla roko v roke tudi vedno ostrejša konkurenca. Ko so se poja-
alniih namenov, da koristi vseimu obrtništvu.
Sedež Zveze, ki je bili dcslej v Celju, bo prenesen v Ljubljano, kair bo gotovo ugodno vplivalo na razvoj bodočega dela, ker razpolaga Ljubljana z mnogo večjim številom odličnih moljlstirov in javnih delavcev kakor mallo Celje, ki pa ‘kljub temu zasluži za svdje delo in napore za obrlbnilšlko štvar največjo pohvalo in priznanje in ki nam je dalo mnogo najodličnejših obrtniških borcev. Zlasti zasluži priznanje in jatvno zahvalo tajnik Zveze g. Žabkar, ki se je na sestanku odrekel vseh svojih honotrar-jev, na katere je upravičen, im vseh drugih povračil stroškov, razen efektivnih, kar bo razbremenilo blaigajno Zveze za nekaj lepih tisočakov, ki bodo lahko porabljeni v prid obrtništva za novo delo, ki naj bo blagoslovljeno in ki naj prinese obrtnikom vse tisto, kar so v svojem zaupanju od Zveze upravičeno dcslej pričakovali.
Vse osebnosti morajo biti pozabljene. Zveza potrebuje delavcev in naj pristopijo k delu visli1, ki žele koristiti svojim obrltništkilm tovarišem na deželi, ki jim delo ni tako lahlko omogočeno kakor mestnim. Ako se bo s poitoim razumevanjem pričelo novo delio in alko bodo pozabljeni vtsii stari denarni in osebni računi, potem smemo verjeti, da bo nova Zveza obrtinih društev dravske banovine ilzpoMla v polni meri Vse svoje težke naloge.
Pozabimo pomisleke in prepire. Posvetimo svoje., moči popolnoma novemu dellu in novemu duhu, ki naj zavlada v naši Zvezi, a to je nemotena skupnost in največja povezanost v delu. S polnim zaupanjem v novo bodočnost in nov način dela želimo Zvezi uspehov, ki bodo koristili našemu izmučenemu in marsikdaj izstradanemu obrtniku, da bo ipak še doživel boljše čase, ko bo njegovo pošteno delo dajalo zopet pošten zaslužek.
vili prvi zastoji v stavbinski delavnosti, je postala konkurenca še hujša. Ko pa je prišlo do splošne krize, se je ta na mah v največji meri občutila v mizarski obrti, kajti investicije s0 ostale na dolgu neizkoriščene in obrtniki, ki so pred nekaj leti prišli iz notranjosti države v Beograd, niso mogli več nazaj, kajti v njihovih krajih tudi ni bilo bolje.
V	velikih delavnicah pokriva sedaj na debelo prah razne stroje in tudi priprave za ročino delo. Manjšim mizarskim obrtnikom je še hujše. Lastnik delavnice, ki obstoja že 50 let, plačuje n. pr. na mesec po 600 najemnine, ne zasluži pa niti 400 Din. živi od posojil in čaka na konec svoje stare obrti. V velikih delavnicah že davno ni več pomočnikov, mojster si pomaga z napol izučenimi valenci, v malih delavnicah pa tudi vajencev ni več, ker ni kruha niti za mojstra. Mali mojstri so prepričaati, da so krizi v prvi vrsti krivi stroji. To je do gotove meje tudi res, pristavit* ,pa je treba, da je bilo krivo preveliko zaupanje v toliko hvaljeno prosperiteto. -Iiz vasi nimajo beograjski mojstri že dolgo nobenega zaslužka, kajti še ono delo, ki se tam izvršuje, opravljajo nekvalificirani ljudje. Pravi mojstri v Beogradu so popolnoma odvisni od onih. ki si v sedanjih težkih časih še gradijo in urejujejo lastne domove.
brezposelnost mizarskih delavcev je fantastična, šestdeset odstotkov mizarskih delavcev sploh ne more dobiti dela. Od onih 40 odstotkov, ki sploh še žive od svoje obrti, pa jih komaj 30 od 100 dela relativno redno. Zaslužki so znižani pod vsako mero. Ko se je v dobi konjunkture plačevalo na dan do 120 Din, najmanj po 60 Din, je delavec sedaj že zadovoljen z zaslužkom od 15 do 30 Din. Tako slabo plačani delavci apijo seveda kar v delavnicah Ui v že davno izpraznjenih skladiščih, me<’ njimi pa razsaja tuberkuloza.
Lep živi jenski jubilej
Nič nas 'talko ne veseli kakor če moremo čestitat tl Ikalteremmlkoffi našemu rojaku, ki se ije italkorekoč iz nič s svojo pridnostjo in vztiraijhosltjo povzpel med naše vidlne in zaslužne može. Skoraj visi naši .najslavnejši' možlje so iselflmadema-ni lin talko s.i je tudli naš naroldič brez tuje pomoči v boju z neštetimi sovražniki v silno kratkem času zgodovine priboril s isvojo mlado kullturo tak ugled, da ga Evropa smatra za pomemben faktor. Prav ta naigell in velik napredek našega naroda pa dokazuje njegovo isilo in moč in !ta naša svežost je najboljša garancija za lepšo bodočnost.
Josipa Mačka so naprav® slavnega njegovi politični naisproltniki, ko so ga zafrkljivo imenovali »den wellt|beriihm-ten tam za vodo«. S tem, da so ustvarili: iiz njega tip, so nehote priznali, kako velik pomen imajo v naši politični zgodovini Ibaš mali, skromni, a vestni delavci. Za našega jubilanta je gotovo nad Vse časten ta vzdevek, saj je v resnici vedno pomagal naprednim slovenskim vrstam k zmagi, čeprav se nikdar ni silil v ospredje, pač je pa vedno storil svojo dolžnost brez fraz in bahavosti in je zagrabil z vsemi! svojimi močmi, kjer sta bila potrebna njegova trdna roka in jpožrltvlovalnošt. K sreči smo takih mož imeli več!
Josip Maček jle bil dojen na današnji dan 1. 1864 na Polici pril Velesovem na Gorenjskem. Razumni oče je dečka dal v šolo v Cerklje, kjer je tedaj v mladini budil narodno zavest učitelj in skladatelj Vavken, nato se je pa fant šolal še v Kranju. Za tedanje čase je bil kmečki fanlt torej nenavadno izobražen, a vendar ga je oče namenil iza dolm. Jožeta pa ni dolgo držalo dloma im že 1. 1882 ga maj|demo v sloveči ljubljanski trgovini pri Lukmanu, kjer je isedaj glavna pošta. Naglo je napredoval in na Novega leta dan 1890 je že otvordl lasten obrat na Mestnem 'tirgu, kjer je zidaj Ljubljanski oblačilni bazar. Tako priden, podjeten im varčen je bil mladi obrtnik, da je že čez 13 let lahko kupil hišo »Itarn za Vodo«, kjer še sedaj' vodi isvojo, vsej Ljubljani im deželi znatno goštilno, kamor zahajajo gostje iz prav vseh krogov ljubljanskega prebivalstva.
Jubilamlt se pa ni zanimal isamo za obrt, temveč je s svojimi prijatelji,^ pokojnim veletrgovcem Ivanom Bonačem, pokojnim Jako Zalaznikom im drugimi' marljivimi tovariši Ustanovili kolesarsko društvo »Ilirija«, ki mu je bil ves čas blagajnik. Njegovo ime najdemo tudi na častnem mestu med ustanovitelji ;pevslkih idrUštev »Slavec« in »Ljubljana«, kjer je Itudi upravljal blagajno. Seveda je bili pa mož tudi pri gasilcih, ki so tedaj imel najhujše borbe za slovensko poveljevanje. Na slovenski strani je bil s starim Rebekcm in z našim »atom Živili« in bil s tema vred zaradi zahteve slovenskega poveljevanja ttidi 'izključen iz drulštva. Tedanji župan Ivan Hribar je pa slovenske gasilce podpiral in ijclm pomagal do končne zmage. Ko je 1. 1899 Šlo za sa-moisloveniske ulične napise v Ljubljani, so vročekrvnega Mačka hoteli aretirati, vendar se pa ni pustil. TUdi to neprijetno zadevo je narodni župan Hribar končno izglaidil. Takih zanimivih drobtin iz njegovega življenja bi lahko navedli polno, a vse pričajo, kaikb odločen slo venškii naprednjak je bil naš jubilant
tudi v najnevarnejših časih. Občinski svet mu je zasluge za slovensko Ljubljano že 1. 1899 priznal s tem, da ga je izvolil za meščana, pozneje pa tudi v meščanski odbor, ki upravlja meščansko imovino. Na tem častnem mestu med ljubljanskimi paltriciji je sedel nekdanji kmečki fant do zadnjega, a tudi težko isllužbo Ubožinega očeta, je opravljal' vso vojlno dn tja do 1. 1927. Njegova goštiilna je bila vedno trdnjava napredne mislil, kjer je Mio 'sproženih in rešenih prav mnogo važnih vprašanj.
Les v stavbarstvu in cementni kartel
Gorenjec je Maček oštal do zadnjega, da ne more obstati med mestnim zidovjem in porabi vsako priliko, da se na-vžije lepote naših travnikov, gozdov in veda. Bil je strasten kolesar, še stlrast-nejši je pa lovec in ribič, prt tem pa seveda vedno dobre volje an največji šaljivec. Vjel je neznansko velikega sulca z dvema repoma, že prej je pa ustrelil tudi dilvjo raco, ki je imela perje z — veteranskega 'klobuka. Čeprav so ga preganjale hude bolezni, je še danes tako mlad In krepaik, da ise podpeške perice ozirajo za njim in mu mežikajo. Nič ne rečemo, da bi j!ih tudi on ne pogledal! In iko ise Vrne iz Podpeči, potegne isvojo tobakiro itn zasuče štikano gostilničarsko kapico v stran, da dovtipi Skačejo izpod uje kalkor Sislkre, Ampak Vse je resnično in »ispošteno«! :
Splošno Spoštovanemu meščanu še mnogo veselih dni in uspehov tam Podpečjo !
SLAVIJA
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
sprejema
zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti, in zavarovanje za pogrebne stroške.
Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12.
Telefon 2176 in 2276.
Odondod
u— Tat navadno kriči: držite tatu in se obenem spretno umika, da ga ne bi zadela roka pravice. In tisti, ki niso nikdar trpeli in ,sipllolh ne vedo, kaj je prav za prav trplljenlje, postajajo v zadnjem času ulbogi preganjani mučeniki, ki naj se smilijo, celemu svetu. Taki so nekako našli prijatelji odonldod, ki so v zadnji številki svojega glasila zagnali krik in vik, kaJko da so nedolžni in dla so drugi začeli ponovne polemike med pristaši skupnih in ločenih zbornic, a oni nikakor ne, nego so bili jako kulanitmi in sploh sila obzirni.
S prijatelji odonldod je pomenek težak. Alko jim dokazuješ, da je apno be-
lo,	ti bodo hiteli zagotavljati z vso vnemo, da je apno črne ibarve in da drugačne ni bilo nikdar in nikakor ne. lin afco govorimo splošno o prilikah in he-prilkah odonldod, dvigne zdaj ita in zdaj oni pnst, da očitki lete na njega in nikogar drugega in da je sumničenje v zvezi z njim jalko krivično in ni prav, da mu kdorkoli 'kaj prizadene. Razliko med osebnostmi in splošno-stmi dokazujeta že naš list in tovariš »Obrtnik«.
Pri nas je namreč vsaka osebnost izključena in se nikdar 'nihče osebno v našem listu ne oglaša. Beležimo pač kot kronisti ipotelk dogodkov po svoji dolžnosti, dočim prijatelji odonidOd kažejo s prstom Zdaj na tega in zdaj na onega iz naših vrst. Toda nismo pri nas take vpste, nego prav radi' odpuščamo vsakemu, Iki se je Skregal z zdravo logiko in prelepo doslednostjo. Ker je ves nesporazum ravno v zdravi logilM, moramo danes dragim oldonidodovim prijateljem spregovoriti par logičnih besed. Po vrsti bomo šli, kalkor je apreltino urejena zadnja številka »Obrtnika«, ki ni na nobeni strani pozabil 'spomniti se nas in nam napraviti malo reklame, za katero smo mu od srca hvaležni.
Prvi stavek »Obrtnika«: »Odprto in nerešeno je obrtniško Vprašanje«, je menda uvodna nelogika v celo nelogično številko. Obrtniško vprašanje za dravsko banovino je rešeno po vseh zdravih državnih in 'človeških zakonih. Rešili' so ga obrtniki 'sami in jih nihče v njihovem mtnenjU in glasovanju ni oviral. Ako »Obrtnik« Idanes trdi nasprotno, je docela jasno, da se je sprt z zdravo logiklo in da ne priznava najvišjih odredb, ki so jasn'0 določile obliko najvišjega gospodarskega pariamenta naše banovine. Negirati dejstvo ni le nelogično, nego je
Kakor menda po vsem svetu, so tudi pri nas državni dohodki padli pod dopustni nivo. Ker pa država mora imeti toliko dohodkov, da more svoj aparat vzdrževati, ji ne preostaja drugega — vsaj doltJlej, da se bo gospodarstvo pričelo Zdraviti s pravimi zdravili — kakor da si z novimi davščinami zajamči potrebne dohodke.
V	zadnjem času je bila uzakonjena vrsta novih, deloma direktnih in deloma indirektnih davščin. Predvlsem naj omenimo državno trošarino na cement. Vsak obrtnik, industrije c, trgovec, kakor tudi vsi OElta'1'i sloji, ki bi bili po tej uvedbi trošarine na cemeinlt direktno ali indirektno prizadeti, bi le pozdravili ta ukrep Vlade, če bi se bilo istočasno že tudi dokončno odredilo, da to davščino plača v celoti producent, t. j. cementni kartel.
Znano je, da je cementni kartel večinoma v rokah tujega in celo nam neprijaznega kapitala. Običajno zna svoj ogromni zaslužek, ne da bi ga budno čuječe clko vestnega davčnega uradnika moglo v celolti videti, prav spretno spraviti v varno zaveltje. Brez dvoma bi- cementni kartel, četudi M na novo vpeljano trošarino plačal sam, še vedlno zaslužil mnogo več kakor pa jie po zakonu dovoljeno.
Ali bo to davščino plačeval cementni kartel ali komzument, se danes še ne more reči. Samo cb sebi je umevno, da bi država ne dosegla povoljinega uspeha, ako bi1 to davščino prevalila na konzu-menta, katerega kupna moč bodisi tega ali onega sloja je že davno in daleč padla pod eksistenčni minimum. TUdi bi bilo nasprotno smislu deflacije, ki: se to-čaisno izvaja, dopuščati, da se cene produktom dvigajo.
Če pa bi se ta davščina konično le prevalila na konzumenta, pa četulddl ne v celoti, bi se bilo treba v izogib podra-ženja gradb, osobilto staniovainjlslkih in industrijskih, v večji meri treba pričeti posluževati že daVino preizkušenega gradbenega materijala, t. j. lesa.
Les kot gradbeni material je preživel že tisočletja in se je izkazal kot jako prikladen, zdrav in tudi odporen v vseh vrstah zgradb. Ker je naša zemlja tako bogata, in sicer na kvalitativno visoki stopinji stoječem lesu in ker je v tem času elksipomt lesa. minimalen, naj bi merodajni činiteljl pričeli misliti, da se v kolikor mogoče večji meri prične zopet uporabljati les koit gradbeni materijah
Ako bi se v večji meri pričelo uporabljati les kat gradbeni materija!, bi Mio s tem v veliki meri pamagano tesarski obrti' in lesni inlduisltlrijii, katera je že popolnoma propadla, zaposlilo bi se precejšnje število goizidriih delavcev in naš kmet bi stiržill za prodani les vsaj za najnujlnejša plačila. Z večjo uporabo 'lesa v stavbarstvu bi se ilsito mnogo pocenilo, kar M povzročilo ožMIjenje stavbarstva in s tem omillljeiije brezposelnosti. Narodnemu gospodarstvu pa bi bilo to zqpeit v veliko korist, ker M denar, izdan za les, osital ves doma in prišel v rolke malega človeka, ki bi ga za svoja nujna plačila prav hitro izdal, kar bi' zopet pospešilo hitrejši obtok denarja in kolikor toliko omililo pomanjkanje istega. Denar, izdan za cement, koristi splošnoisti bore malo, ker le neznatni del istega preilde v roke malega človeka, večji del pa ostane v rolkah tujega ve-
lekapitala in je tako rekoč odtegnjen kroženju, kolikor pa ga ostane tu, pa kroži mnogo počasneje.
Država bo Imela svoje direktno predvidene dohodke od trošarine na cement zajamčeno l:e, če odloči, da plača isto producent ali pa se ji indirektno nadoknadijo, če se prične v večji meri uporabljati les kat gradbeni materijah To indirektno nadomestilo za predvideno trošarino bi izviralo o'd večjega prometa v stavbarstvu, oživljemja tesarskega obrta in lesne inldUsltirije, od zaslužka goZdmih delavcev in kmet bi lažje izpolnjevali Svoje obveze. Kupna moč malega človeka bi se pričela polagoma dvigati.
Za dosego večje uporabe lesa v Stavbarstvu pa je nujno potrebno, da se projektant resmlo prične baviitii z mislijo, da da iz utemeljenih razlogov in narodno gospodarske potrebe lesu zopet tisto mesita, ld mu tuldi danes kljjUb raznim neutemeljenim pomislekom še vedno pripada. Tudi učna snov arhitektonskega in gradbenega oldldellka na tehniški fakulteti ter tehniški srednji' šali M se moraila preusmeriti talko, da M absolventi iisitih, 'ko stopijo v praktično življenje in v katerih rokah bo hodeče projektiranje zgradb, bili zadostno seznanjen! z lesom kat gradbenim mate-rijalom, z uporabo in lastnostmi isitega in da bi se jim za časa študija skušalo do leisa kot praproldlhkta domače gruide irn izdelka domačih rek ustvariti tisto ljubezen, ki jo imajo danels po večiini do betona in do žellezobetona.
Državna oblalslt pa naj bi za dosego večje uporabe lesa v stavbarstvu pred dvema letoma izdani gradbeni zakon, ki je za gradbe v lesu preoiZkogrulden, nekoliko omilila višaj za podeželske kraje in predmestja.	K.
Delo le upravičenim mojstrom
Zbornica za TOI se je obrnila na ministrstvo za trgovino in industrijo s pred-stavlko zaradi oddaje gradbenih in drugih rokodelskih del s strani samouprav in države nekvalificiranim osebam. Dobila je na svojo predisltavko sedaj rešitev z dne 21. februarja 1934 m. 5543, v kateri pravi minisltrlstvo sledeče:
»V odgovoru na vašo predsItaVko štev. 1485 od 1. II. 1934 ministrstvu za trgovino in industrijo čast je Obvestiti vas, da je ukireihilo potrebne korake v pogledu zaposlitve legalnih obrtnikov in delavcev potom direktne pogodbe od strani državnih podjetij pri ministrstvu vojske in mornarice im prometnem ministrstvu.
Od mimistrlsitlva vo jske in mornarice — inženjersko tehničnega oddelenja v Beogradu je dospel Ukt I. G. tar. 1740 od 15. t. m., v katerem omenjeno ministrstvo obvešča, da je v tem pogledu izdalo potrebne naloge komandantom iin ustanovam.
Prometno ministrstvo je s svojim aktom St. 2615 od 5. t. m. zahtevalo, da se mu dostavijo konkretni slučaji, da bi mogli o ukreniti potrebne korake proti favoriziranju nekvalificiranih delavcev.
Mojstri,
ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 2.
celo smešno, dragi prijatelji! Ali morete imcirlda zanikati rezultate zadnjih občinskih volitev, ki bistveno niso prav nič drugega, od teh za skupno TOI zbornico? In morete li podreti dom, ki so si ga zgradili obrtniki sami s isvojo svobodno vdljo in neovirani od kogarkoli?
In končno, če bi že vse to, kar smo pravkar omenili, bilo vsaj malo v sorodu z Zdravo človeško logiko, ne moremo niti pri najboljši volji najti vsaj najmanjšo doslednost meld prvim člankom in '»INajlnovejšim z Iga«. Poznamo sila številne podružnice gospodov odonldod, ki imajo v nekaterih svojih pastorkah ravno zadostno število za gg. predsednika, tajnika in Magajmika, dočim jih za odbor že primanjkuje. iPoznamo vse podružnice, ki že životarijo po naših krajih in tuldi tiste, ki jih gospodje še skrbno nosijo v svojih srcih. Kakopak nam je znana tudi podružnica na Igu. ker smo o dogodkih pač boljše obveščeni od gospodov odondiod, ki se jim je po dolgih mesecih šele posrečilo zvedeti, da imamo v Ljubljani 'budi neki Vajeniški dom.
Gospodom odonldod ni všeč, alko povemo svoje mnenje in pojasnimo našemu obrtniku prednosti in sistem dela naše škiuipne zbornice. Naziva nas z razdiralci, frazerji in še celim občestvom
takih izbranih besed, ki so pač poceni,
kakor še kaj drugega — kaj ne,
tovariši? In kaj ste potem vi, ki želite razdirati z vašim delom naše gospodarske ustanove, katerih Obliko je določilo od vas nadmločho obrtništvo? Prijatelji ste obrtnikov? In dosledno znate misliti! Zahtevate v svojem uvodnem članku, 'da vas v vašem delu za ločeno Zbornico nihče ne moti. Zakaj potem s pamfleti motite vi 'drugega v delu, ki vam osebno sicer ni vlšeč, a je v korist obrtniške splbšnoSti ? Poznate li logiko in morete li sipiloh biti svojim izvajanjem dosledni ? Vlsaj vi, ki se vedno trkate na prsi, da ste talki in talki, privoščite tudi dlrugemu obrltniku, da pove svoje mnenje in se ine norčujte iz njega v vašem glasilu, ako nočete, da se palica obme na vašo lastno pamet. Za vas je delo skupne zbornice predpustni žegen. A kaj Ste poltem vi? Ne otroci predpusta, nego puisttni otroci, ker pust ne pozna logike in doslednosti, kalkor je niti vi nočete poznati.
Trmi in niti najmanj dostojnim besedam Albina Kunstlerja sploh več ne odgovarjamo, ker potvarja dejstva in mi zmožen korištine polemike. Na predavanju ljubljanskega župana je Mio raz-pravljano o občinskem gospodarstvu in ne o gospodarstvu Vajenskega doma.
3$ naliti krajev
i——uii in» um inna ■■■■—............
— Spremembe v zakonu o neposrednih davkih, taksah in trošarini je nedavno senalt usvojil.
— Avala demantira. Naša novinarska agencija Avala poroča: vse vesti o odstopu. bivšega ministrskega predsednika dir. Srškioa v zvezi s finančnimi zalkoni, M jim je dr. SrŠkič sicer res nasproto-vail, so popolnoma neutemeljene.
— Samomor je izvršila soproga narodnega poslanca Millorada Koisitica. Vzrok ni znan.
— Stol sedmorice v Zagrebu je poitr-diil razsodbo, s katero je bili znani morilec Amldrej Mali olbsojen na smrt, nlje-gova Ijulbica pa na 12 let ječe. Vise spise so sedaj otdidali pravosodnemu mini-sitlrsltvu, M bo odločilo o Malijev! uisodi.
— Proti aferam in korupcijam je priredila demonstracije sarajevska omladi-na. Do neredov ni prisilo in so se omlla-dinei' mirno razšlli.
— 240 milijonov dinarjev porabijo letno v Jugoslaviji žene iza šmfm/ke. Od te Vsote odpade 30 milijonov na puder.
— 3 milijarde 800 milijonov tujega kapitala je investiranega v Jugoslaviji, kakor poroča Ekonomlisohe Rundschau.
— V enem dnevu šestnajst parov je stopilo pred oDtar v malem srbskem Ora-šju. Zanimiva je pripomba srbskih časopisov, da kljuib svatom ni prišlo do tepeža, ka>r pomeni, da slo ga sicer ob takih prilikah navajeni.
— Avstrijsko-jugoslovenska meja je bila za časa neredov v Avsltriji zaprta in je bili potniški prtomeit zelo otežkočen.
— Najmlajši župan v naši državi je 'Svetozar Milovanovič, ki slo ga občani grdeliSke občine v vardairski banovini iz-vollilli v njegovem 26. letu za svojega župana.
— Deputacija akademikov iz Ljubljane je obiskala Beograd in intervenirala zaradi zgradbe univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
— Vsaka četrta oseba umre v Zagrebu oid jetike. 70 odstotkov lljuidskošol-skih otrok do 10 leta je jeti činih.
— 160 samomorov je bilo lani izvrše-nii'h v Beogradu, a umrlo jih je le 66.
— Italijansko grofico Viktorijo deli Maeistro, ki je živela v Bamljli Lulki, so zaradi defetlisltlifine akcije izgnali iz naše države.
— Intendanti gledališč jjZ Beograda, Ljubljane in Zagreba so sklenili, da bodo poživeli čim tesnejše medsebojno sodelovanje.
— Za pokojnega belgijskega kralja Alberta, ki se je na izletu smirltnio ponesrečil, so tudi v vseh krajih Jugoslavije bral svečane maše zadušnice.
— 2000 steklenic tihotapljenega saharina so finančni organi zaplenili v Splitu. Vtihotapljen je biill iz Solite.
— 10 milijonov dolarjev bo baje podedoval po sivo jem v Ameriki ulmlriem sorodniku kmet Blaž Jurišič iz Stare Gradiške.
— Ljubljanska policija je zasledila ponarejevalce naših 50 dinarskih kovancev in odkjnila tudi njihovo kovačnico.
— 300.000 dinarjev je poneveril šef davčne uprave v Kuiršuimllijli Miličevič, ki ao ga seveda takoj zaprli.
18 prašičkov je skotila neka svinja jorkšiirske pasme v Velikem Gradlišt/u.
Veliko število beguncev prihaja vsak dan iz Avstrije v Jugoslavijo. V Mariboru so uisitanovilli odbor za njihovo prebrano in nastanitev.
Občni zbor Obrtniške Samopomoči v Ljubljani
VajenlslM dom ni last oibeine, nego mu je olbčina le naklonila podporo, ker jo je zaslužil in ker ^ je to v korist našega obrtniškega naraščaja. In g. župan ni niti slkrtbnik Vajenskega doma, niti njegov policaj, da bi moral nadzirati deilo. Zakaj potem naslavljati taka vprašanja j na našega g. župana, ko vemo Vsi, kldo tam^ gospodari in kdo more dati najboljša pojasnila. Take zahrbtne trike odklanjamo, ker odgovarjamo le možem, a ne godrnjačem, ki ne vedo, kaj kam spada. Nihče ni' postavil vprašanja, zalkaj da je občina dala Vajenskemu dom/u podporo, daisS bi edino tako vprašanje bilo umestno naslovljeno na g. župana, dočim vprašanje o internem gospodarstvu Vajenskega doma ne spada na njegov naslov, nego na drugega, ki pa se ga initerpelanlti zaradi pomanjkanja logike in zaradi v naprej pripravljene teindencijloznositi niso spomni-
li.	Na napačno naslovljena vprašanja g. župan sploh ni dolžan pojasnila, nego kvečjemu more pomilovati interpelante, ki ne poznajo dolžin osti mesltne občine! Nismo hoteli doslej razpravljati o umestnosti tega vprašanja, ker nismo hoteli omalovaževati tovariša obrtnika, da-si gospodje odfcmdod to prav radi store, kakor smo malo prej dokazali. Pojasnjujemo zaradi tega umestnost tega
V	nedeljo, dne 25. februarja 1934 ob 9. .uri dopoldne ise je vršiil v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ijjulblljani XII. občni dboir »Obrtniške Samopomoči1«, katerega udeležba je ibila precej povolj-na. Občini izbor je pozdravil kot prvi predseldnlik g. Hribar, ki je smatral za posebno dollžnošt, da je naslovil svoj pozdrav iselkretarju g. Šinku, kakor tudi g. Franidheitltiju kot 'ustanoviteljema ■»Obrtniške Sam/opomoči«. Omenili je, da se ne sime prezrelti Vseh dobrih nasvetov, Ikialkor itiuldi! podpore od strani gosp. ■sekretarja Šiinlka, kakor tudi naklonjenosti g. Dristou-a, to jo je izkazal ustanovi za časa njegove funkcije kot likvidator. Ravno talko se je zahvalil celokupnemu odboru za njih požrtvovalno delo. Izrazil je tuldi isvoje zadovoljstvo, da ise je članlstvo »Obrtniške Samopomoč kljub vsem težkočam znatno dvignilo, kar je znamenje, da uižliva ustanova zaupanje pri obrltnlikih. Omenili je dalje, da ise je z ozirom na Itežflri gospodarski položaj znižala vpisnina za obrtnike, ki žele na novo pristopiti. Važna sprememba je odlok kr. banske uprave, s katerim ise poisitavlja vsem regilstirovamim pcmožlnliim blagajnam v svrho nadzorstva vladni komilsar.
Po preglednem Ibflagajlniškem poročilu, ki ,ga je podal g. Slovniik kot blagajnik ustanove, je bilo stanje koncem leta 1933 sledeče: V preteklem leta je imelo društvo 134.898.66 Dim dohodkov, članairilna, pristopnine iln mesečini prispevki so aniašali 59.713 Din, drugi dohodki 4678.18 Din, za posmrtnino je izplačalo društvo 47.839 Din. premoženje
koncem lelta 1933 znaša 60.438.56 Din in je ipupilarno varno naloženo pri' Poštni hranilnici im pri drugih zavodih.
Iz /tajniškega poročila, ki je bilo podamo v zelo obširnem obsegu, je posneti, da je »Obrtniška Samopomoč« vneto in dldealba delovala. Med letom je umrio 17 članov, ki ise jih z globokom čutom spominjamo. Izstopilo oziroma črtanih je bilo 16 Slanov, na inovo pristopilo je 146 članov. Oblčini 'zibor pa je pokazal živo isliilko, da se obrtlniki zavedajo velikega pomena te ustanove iin da odibor z vsemi prizadevanja della vztrajlno na tem, ida tej ustanovi pripomore do čim krepkejšega razmaha iln ugleda med obrtniki, kakor tuldi v javnosti.
Občni zbor je na predlog predsednika pooblastil odbor, da prične s predpripravami glede starostnega zavarovanja obrtnikov, kar bo skušala izvesti »Obrtniška Samopome«, kot prostovoljno zavarovanje, in bo ta ideja gotovo vzbudila pozornost med obrtništvom, ki je danes prepuščeno samo sebi. Kakor je odbor uvidel to isvojio potrebo in plemenito dolžnost, talko je nalaga vlseh zavednih obrtnikov, da ise prav tako zavedajo in cenijo humanitarni značaj ustanove, da pristopajo k njej, jo podpirajo in priporočajo.
V	odbor so billi tudi izvoljeni koit namestniki odbornikov gg. Ferkula Franc, Starič Franc in ga. Rozman Pavlina.
Občini zbor je bil zaključen oib 11.15, nakar se je g. inačellnik zahvalil vsem navzočim za udeležbo s pozivom, da delajo po svoji moči za korist ustanove.
Tu so odgovori
Več 1|jlulbl jamskih vrtnarjev me v »Obrtniku« z dne 15. februarja dokaj isamiozalveisltno vprašuje, kje so odgovori Ouldmo se mi zldli ito vprašanje, Iker isem gospodom, ailil točneje povedano, gospodu — o mmioižlini namreč z blagohotnim dovoljenjem v Item primeru dvomim — inla enakjo vprašanje že odgovoril in je bil obenem zdrluiglkn poizvedovanjem po odgovorih objavljen tuldi moj odgovor. In pa nekam čuden vrstni red! ilmiajo v (uredmiištvu »Obrtnika«, da prir Občujejo odgovor vrtnarjev pred mlojaim odgovorom. Če bi pisali 'romane, bi tudi napisali začetek pred koncem. Toliko v formalnem pogledu.
Zdaj ipa k poizvedovanju po odlgovoi-tiih. Kjer mi odkrito besede, jastnega, logičnega mllšljenja, mora priskočiti na pomoč zavijanje. Na javnem zlborova-njlu in vpričo župana g. dr. Puca sem itrdil, da v Ljubljani inli vrtnarjev, ki bi bil pripravljeni proltli primerni odškodnini vzdrževati zasebne Vrtove, kakor je to navada po drugih mestih. Visi lastniki zasebnih vrtov bodo Ito potrdili, on pa vidi v tem zapostavljanje vrtnarskega istamiu. Klobuk dol pred tako logiko! Temdlja avtodilktalta žal nimam in ga zaenkrat tudi ne poznam. Morda bi1 mi polsltiregflo z njim več ljubijamskih vrtnarjev, Iki ilmajio v osebi ali bolje rečeno v stvari aivtodilktata tako imenlilhnega zagovornika. In pa z mlodernim urbanliz-mdm Ibd jlilh mloTda ta preklicani avlto-diktat mimogrede lahko seznanili, da bi potem vedeli1, zakaj ime pošlje naš ižupan vseh cbčiilniskih odbornikov v inozemstvo
vprašanja šele danes, da ponovno doka-žemlo nelogiko gospodov odondod.
In končno naglašamo dejstvo: Ne enkrat smo že povabili naše nasprotnike v Vajensiki dom, kjer so jim vrata vedno na sltežaj oidjpirlta, da isi ga ogledajo in se prepričajo' o pametnem načinu njegovega gospodarstva. Doslej nas še nihče ni obiskal, kar jasno dokazuje njihov namen, da se nočejo prepričati o neumestnosti svoje ten d en c i jo zrn o siti, nego hočejo iz isto le izzivati in škoditi tako pomembni socijalni ustanovi, kakor je Vajenski dom. Taki so gospodje odondod in to moramo jasno povedati, da se' bomo poznali od vseh strani', kakor je prav in pošteno.
Na njihovo noltioo: V vedlnlost, v kateri tndnjo, da odlgovarjajo le na napade, ki da smo jih mi pričeli, prosimo le, naj se spomnijo dogodkov in naj pogledajo sjvioje glasilo, pa bodo najlažje ugotovili, da je ta njihova trditev — puhla in variijiva raca.
Sprejem vajencev v Vajenski dom v Ljubljani
Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din.
šltuldirait moderni uirbalmem. Mi smo namreč Vsi meščansko olikani iln zato modernega uirlbaniilzima ne rabimo. Kar se itiče osebno mene, ise moram pregrešiti 'nad skromnostjo in priznaltiil, da isem tuldi vrtnarsko olikan, iker sem pojedel ob pomanjkanju boljše hirane že Vse vrltlnairiske knjige, šopke in vence sem pa prihranil za slabše' čaise. ‘Šlkolda, večna škoida, da sem v nagici pojedel tudi Itiiv-sto knjigo ilz zaseibne strokovne knijliž-nice po odgovorih poizvedujočih ljubljanskih vrtnarjev, ki govori o uirbaniz-miu. Posledica mlaje zavidanja vredlne prebave iso zdaj: zmešnjave z .uirbalniz-mom im zamenjava pojmov.
In še nekaj ugotovitev. Na Čistem se-sltamlku sem ihotoll samo avitenltiiSno pojasniti, zakaj! se meščani' obračajo na mestno vrtnarijo, in pa zlbuldiilti med vrtnarskimi obrtnffitii zanimanje za vzdrževanje domačih vrtoiv, kar bi pomemilo nov zaslužek, dobrodošel Vlasti zdaj1, ko 'tiuldi vrtnarji čutijo posledice krize. Graditelj mora imeti že po svojem poklicu iln izobrazbi več zmifela za urejevanje vrtov že taldi koit projtektanlt, izivtršiiltellj ali kot maldzloiriniilk vsega doma. Vrt je del stanovanja, in graditelj ima prvenstveno pravico, uiredilti ga. Vrtlnar kot obrtnik je pa poklican, Ida vrt po načrtu zasadi, vzdržuje in goji na njem rasltliilne. Vrtnar ne more samositojbo projekitiiTalti vrtov, iker nima zato pred-pliisane izobraizbe. Če pa dela to, ga la-hlko imenujemo samiouka, ker nima nobene teoretične podlage za to. Kakor m,ora imel ti projektant, arhitekt ali graditelj dovolj pojma o vseh obrtniških delih nla 'gradnji sltanovanjiske hiše, tako mora imeiti več pojma in zmiisla pri ureditvi vrlba, kolt ga ilrna vrtnar obritnik.
Na sedaj mi javno odpovedano zaupanje itak nikoli nisem reflektiral, ker sem lahko brez njega žiVel im storil za obrtnika več, kakor gospod, ki mi svoje zaupanje odpoveduje. V zbornici TOI zastopam interese vseh naših lobrtmi-kiov, ki so se lahko že opetovano prepričala), da gre moje delo samo za zboljšanjem njihovega položaja. HvaJležen bom tistemu, ki mi dokaže le ina enem primem, da sem cbrtlnišlki stvari škodoval. Čudlno, da se med isošlolci ravnatelja ig. Lapa še ni hašel nihče, ki iba javno predavali o svoji isltroklii, ikakor je že opetovano g. 'Lap. Moj namen ni bil, ličiti vrtnarje obrtnike, saj miisem v to poklican, ker sem 'prepričan, da so kios svojii isltroki. Odrekam jim pa pravifco do projektiranja in do nove ureditve vrtov, razen 'saditve im gojitve rasltliim. Boj ljubljanskih vrtnarjev z ing. Jegličem mi mi znan, saj gospoda itnžemjerja niti ne pozniam. Vendar pa lahlklo ilz inje-govlilh dosedanjih del sklepam, da ima preceij zimisla za vrtnarsko stroko. Končno naj še omenim, da sedanji zakon vrtnarjev siploh ne pozna, temveč samo izdelovalce umetnih cvetlic In vencev iz svežih cvetlic.	Bricelj	Ivan.
3$ tujine
— Pri občinskih volitvah v Grčiji so
dobile večino vladne stranke, kar pomeni mir v državi.
— Ostavko je dala češkoslovaška vlada zaradi rekonstrukcije, ker ,so nacij o-nalM demokrati prestopili v opozicijo.
— Zakon s tujci je prepovedan v Albaniji. Prepoved velja za micšlke in ženske.
— Maskirane plese slo prepovedale vojaške oblasti v Rumumiji iz strahu pred slučajnimi atenltaltl
— 1000 židovskim družinam je dovolila abesinska vlada nastanitev v svoji državi. V olbzir prihajajo iz Nemčije izgnani židje.
— Število porodov v Nemčiji se je zelo znižalDo. 1912. leta jih je bilo še 504 tisoč, lani pa le 292.000.
— Mednarodno vojaštvo je predlagal
»Temps« za ureditev sedanjega kočljivega položaja v Avstriji.
— Na smrt obsojenih je bilo v Varni zaradi komunistične propagande 5 mornarjev.
— 2500 vagonov pšenice je billlo iz Madžarske vtihotapljeno v Avstrijo, 180 tihotapcev je že zaprtih.
— Veliko razburjenje vlada v Bolgariji, 'kjer so osnovali fašistično stranko pod vodstvom Cankova, bivšega predsednika vlade.
— Rimski časopisi verujejo v popolno DoGIlifusisovo zmago nad sodijalnimi demokrati, nakar naj bi pofašiiisltliili celo Avstrijo.
— 6000 ljudskih žrtev je billo pri zadnji potresni katastrofi v Indiji. Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje.
— 900 milijonov deficita se je pojavilo v zadnjem japonskemu buldlželtu. Povzročil so ga izredni izdatki za vojaške operacije v Mam)džurijli.
— Bombe so pokale v Bolgariji nedavno zaradi smrtne obsodbe nekaterih komunistov.
— Oblasti so obesile poveljnika gasiJI-ske straže v Floridsdorfu v Avstriji inž. Georga Weissela.
— Za časa avstrijskih nemirov je Italija »za vsak slučaj« koncentrirala čete na avstrijski meji.
— Socijalni demokrati v Avstriji za
časa upora niso dobivali orožja iz Češkoslovaške, kakior demantira češka telegrafska agencija.
— S silo bodo osvojili Japonci vzhodno 'kitajsko železnico, ker se ne morejo pomiriti z Rusijo.
— Ogromne količine orožja so pri zadnjem uporu zaplenili na Dumaju.
— Dollfussa napadajo češkoslovaški ča»ciTMsi, češ, da je on izzval prelivanje krvi v Avstriji.
— Diplomatske odnošaje z Rusijo bo obnovila Bolgarija, kar vsa bolgarska javnJosit pozdravlja z navdušenjem. Ministrski predsednik Mušanov je izjavil, da je za bolgarsko poslaništvo v Moskvi že dovoljen večji kredit.
—- Podpis balkanskega pakta je navdušil francoske časopise, ki poudarjajo pomen tega pakta za evropski mir.
— S socijalnimi demokrati so simpatizirali vodilni angleški politični krogi za časa zadnjih izgredov mnogo bollj kakor s heimwehrovci.
— 353.000 brezposelnih imajo po zad-njlih podatkih v Franciji.
— Strožje kazni za tiste, ki skušajo podkupiti, kakor za tiste, ki se dajo podkupiti, je določila češkoslovaška s svojim novim zakonskim predlogom.
— Afera Staviskega je zahtevala še nove smrtne žirtVe. Neznanci so ubili preiskovalnega sodniilka Princea, ki je imel vse podatke o sleparjevih pomočnikih. Vlada je za izsleditev morilca razpisala nagrado 100.000 frankov.
— Na vešala obsojenih je bilo 10 članov Sohutizlbunlda v Avstriji, mnogi, pa so bili obsojeni na dosmrtno ječo.
— Rumunska vlada je izdala nov zakon,^ po katerem dohodki, manjši od 2 tisoč levov, sploh ne moretfo biti obdavčeni.
— V zvezi z restavracijo Habsburžanov je knez Stanhemberg odpotoval z Dunaja v Belgijo, da obišče Otona Habsburškega.
— Nešteto intelektualcev sejalnih demokratov so zaprli v AvlstirijS, kjer se o urejenih razmerah siploh še ne mor« govoriti. Avstrijsko vojaštvo hočejo povečati od 30 na 60 tisoč mož pod' orožjem. Obsedno stanje so ukinili, a kljuib temu še mnogo sto ob/tožencev čaka na obsodbo prekega sodišča.
— Z intemacijonalo so pogosto kon-čavalte svoj program nizozemske radio stamice, ki jim je sedaj to prepovedano.
Kandidati, ki so opravili mojstrski izpit
<{)$ etQatti$aeij
Društvo slovenskih obrtnikov za radovljiški sodni okraj v Radovljici bo
imelo svoj redlni letni olbom zbor dne 18. marca 1934 ob pod 3. uiri pqpolldne v gostilni pri Žanu v Radovljici z navadnim dnevnim redom. VaMjeni vsi.
Združenje mizarjev in strugarjev v
Ptuju je imelo v nedeljo, dne 4. pr. m. svojo redno letno štopščino, katere se je udeležilo 36 članov in jo je vodil predsednik ig. Murko Lijuldevift. Po otvoritvi je pozdravil itajnilka Gkrožinega odbora in ise spominijal pokojnega člana Kodermana Martina, mizarskega mojstra ma Bregu. Iz poročil fuinlkeijo-narjev Združenja posnemamo, kako vestno je združenje v preteiklem letu poslovalo. V tem pogledu je (bilo zlasti temeljito poročilo tajnika g. Amlbroža Franca. Združenje šteje 76 mojstrov, pomočnikov 28, vajencev 34. Uprava je imela 7 sej, islkupaj z nadzorstvom še tri seje in je Mb več člamlslkih selstanlkov. Dopiisov je 'bilo rešenih stopaj 233. Združenje je priredilo več tečajev in posebno ekirtb je posvečalo izobrazbi vajencev, ki so imel ob nedeljah brezplačne tečaje. Mnogo posla je napravilo združenju pobijanje šuiamarsltva. Združenje 'je imelo v preteklem letu dohodkov skupaj s prebitkom iz leta 1932 v znesku Din 2598.95 Din 6041.23, izdatkov pa Din 3641.50. Prebitek za leto 1933 znaša Din 2599.73. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. Sagadin Joško, Ida je bilo vise poslovanje Združenja v točnem redlu in je bila na njegov predlog soglasno sprejeta raz-rešnica upravi in madlzorsltvenemu odboru. 'Plroračun za leto 1934 izlkazuje v izdatkih Din 6100, dohodkov pa Din 5400 in se bo primanjkljaj kril iz prebitka preteklega leta. Članarina se bo pobirala tako kot (doslej po 25 Din od Slana. Proračun je bil odobren brez debate. V pomočniški izpraševalni odbor so bili izvoflljelnd člani uprave združenja. O predlogu gllede nadaljevalne šole za podeželske vajence se je razvite obširna debata in je ibil soglasno odo-bren predlog g. Podgorška Ivana in Matjašca Štefana, da ise naj1 uveide obvezni pouk za Vse vajence Združenja ofo nedeljah od 8. do 12. uire v času Od 1. maja do konca septembra. Tajnik Okrožnega odbora je kot prvi pri slučajnostih pozdravil 'skupščino v imenlu Zbornice in Okrožnega odbora in ugotovil, da je pri pragtleldovanjlu Združenja našel Vse poslovanje v inajleipšem redu. Nadalje je poročal o naporih obrtniških organizacij in korporacij1, zlasti Zbornice za zakon o pobijanju šuišimansitva, o pavša-liranlju davka za male obrtnike, o pravilnem ipostopanljiu z vajenci in pomočniki in opozoril na tozadevne zakonite predlpise. G. Podgoršek je predlagal, da bi bilo v zaklonu o pobijanju šušmar-stva najbolj potrebno in Usipešno določilo, da ibli morali orožnik na patroli takoj preiislkalti šlučaj šušmarstva, če se mu to ovadi). G. Matjjašec je stavil umestne predloge glede omejitve števila vajencev. Pred1 zaključkom zborovanja je prišel na skupščino zbornični svetnik g. Millklo 'Senčar, ki ga je ^predsednik prisrčno pozdravil. G. Senčar je prOdVsem opravičili sVojio zamudo, nato pa v kratkih besedah poročal o prizadevanjih odbora za strokovno naobraz-bo trgoVslko-*obrilnega naraščaja in povabil na predavanja, ki bodo ob sredah in sobotah ob 8. uri in na katerih bo predavano o predmetih, ki so potrebni za splošno naobražbo. Gospod Ambrož Franc je predlagali, da si Združenje na-
RAZPIS
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI razpisuje dobavo 21. KOMADOV USNJENIH SUKNJIČEV za mestno poklicno gasilstvo. — Pravilno opremljene in kolkova-ne ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 13. marca 1934 opoldne, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije glede kakovosti usnja, kroja itd.
V	Ljubljani, dne 24. februarja 1934.
bavi novo zastavo, ker je dosedanja že dosegla častitljivo sltaroislt 97 let in ne odgovarja več potrebam. Nadalje je bilo sklenjeno, da se pokrene nabiralna akcija za zibi rani j e prispevkov za novo zastavo. Ob tej1 priliki se je navajalo, da hrami Združenje poslovne knjige od leta 1822, v arhivu pa ise nahaja še listina iz časa Marije Terezije, s katero se določa območje Združenja. Priporočalo se je, da odda Združenje s(voj'o zastavo in listine ptujskemu muzeju v shrambo. Ker se k slučajnostim ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik zaključil Zborovanje s posebno zahvalo zborničnemu svetniku g. 'Senčarju in tajtailto O. O. g. Novaku ter vlsem članom za Udeležbo.
Laško. Skupno združenje obrtnikov v Laškem je imelo v nedeljo svojo redno letno skupščino, katere sta se tudi Udeležila podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek im za O. O. g. Drago Žabkar. Uvodoma so se uredile potrebne formalnosti glede ploisilovanja Združenja v preteklem letu, ki je s smrtjo zaslužnega obrtniškega delavca tovariša g. Blaža Zupanca mločno trpelo. Skupščina si je za novega predsednika izvolila z veliko večino glasov tovariša g. Jakoba Cerovška, mlinarja in žagarja v Laškem, kot člaina Uprave g. Josipa Novška, brivskega mojstra, ki je pripadel po izločitvi k našemu Združenju. Obširno in jako stvarno poročilo o delu in uspehih ZTOI smo čuli od podpredsednika g. Josipa Rebeka, ki je za svoj referat žel najtoplejše priznanje. Os obit o so navzoči izrazili svojo zahvalo za poulk v davčnih zadevah. Tajnik O. O. v Celju g. Žabkar je pa podal informativna navodila k poslovanju v pošlih Združenja. Tudi to poročilo nam je odkrilo mnogo, zato smo hvaležni obema gospodoma, 'ki sta nas seznanila z najlnovejlšimi vprašanji. Podeželski obrtnik zelo te'žk'0 sledi menjajočim se predpisom in so mu taka predavanja zelo potrebna. Iz tega zborovanja smo ponovno lahlko razumeli, da naše Obrtništvo ne sledi raznim demagogijam in praznim frazam, s katerimi nekateri gospodje iz vrst obrtništva prav radi delajo. Največja Složnost in enodušnost, s katerima se lahlko to združenje ponaša, ata pa dokaz velike stanovske zavednosti članstva.
Ustanovni občni zbor Gospodarske zadruge mizarjev v Celljlu se je vršat 27. februarja v zadružni pllsaimi. Za načelnika zadruge je bdi izvoljen g. F. Veho- j var. Namen zadruge je vzdrževati stalno razstavo mizarskih izdelkov ter sprejemati za iste naročila. iS svcije strani z veseljem pozdravljamo ta korak naših mizarjev, ker smlo že dolgo pogrešali v našem mestu veliko izbiro okusnih in solidnih oprav. Prepričani simlo, da bo zadruga lahko kljubovala težkim gospodarskim razmeram in ji želilmio na tem mestu veliko lepih uspehov.
čpojoiiCo
Združenje sobo - črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne pomočniške preizkušnje tekom meseca aprila. Nekol-kovane prošnje je Vložiti do 'konca meseca marca v 'tajništvu, Vegova ul. št. 8. Priložiti je potrihio o trajanju učenja, odhodho izpričevalo obrtnO-nadaljeval-ne šole ter potrdilo o plačani oprostni-nl.
Obrtnikom, ki iščejo vajence. Občinski odbor diruštva Rdeči križ v Gušlta-nju išče za svoje varovance mesta, da bi se izučili sledečih obrti:	režbarsltva
in podobartetva, kamnoseštva, urarstva in zlatarstva, pletarsbva, fine mehanike, ključavničarstva, kovaštva, nata-karsitva, za modistinje, šivilje, pletilje itd. Varovanci so otroci zelo revnih staršev, brez vsakih sredstev, zato se jih da lahko le itja, kjer bi imeli Vso oskrbo iin s tem seveda primemo učno dobo. Isti odbor ima kolt isvojo varovanke 'tudi okoli1 12 let dtaro popOlnb siroto, deklitco, ki išče krščanske ljudi, ki bi jo vzeli za 'svojo, ji dah priliko, da se kaj nauči ali ipa da nadaljuje šole. Vse inforinacije daje Rdeči križ, socialni odsek v Guištaniju.
'Ključavničarji: Briški Jožef, Ljubljana', Kosec Maksim, Mengeš, Kuk Ivan, Stožice, Marin Andrej, Suhadole — Komenda, Rupar Janez, Škofja Loka, 'Simon Franc, Vrhnika.
Itezbar: Pengov Božidar, Ljubljana.
Pozlat ar; Pengov Božidar, Ljubljana.
Knjigovezi:	Gulič	Dragotin,	Ljubljana,
Kaspar Josip, Maribor, Muzlovič Franc, Ljubljana.
Vrvarji: 'Bajželj Franc, Grosuplje, Ivačič Marjan, Krško, Zaman Silvester, Ljubljana.
Rarvarji in kemični čistilci: Biško Karl, Ljubljana, Reich Leon, Ljubljana, šegovič Jakob, Radovljica.
Damske krojačice:	'Gorjanc Angela,
Ljubljana, Grošelj Amalija, Ljubljana, Ma-tul-Schlamtoerger Marta, Moste pri Ljubljani, šuštar Tončka, Ljubljana.
Krojači:	Brinšek Jožef, Sv. Gregor —
Ortnek, Gorenc Leopold, Zg. šiška, Ilc Alojzij, Vel. Lašče, Kavčič Valentin, Jesenice, Novak Franc, Hlebše — Vel. Lašče, Oblak Leopold, 'Stara vas — Žiri, Stupica Alojzij, Retje — Loški potok, Šinkovec Karl, Stara vas — Žiri, Venturini Alojzij, Globel — Sodražica.
Modijstinja: Sekač Aleksandra, Moste pri Ljubljani.
Dežnikarji; Abramov Adrian, Kamnik, Zadravec Jurij, Ljubljana.
Čevljarji: Breznikar Josip, Šmartno pri 'Litiji, Darovič Ivan, Kočevje, Dobre Tomaž, Sneberje, Franko Jožef, Zminec — Škofja Loka, Kumše Franc, Sneberje — Dev. Mar. v Poljiu, Markovič Franc, Ljub- | Ijana, Repar Janez, Ig — Studenec, Rink Vladimir, Žiri, Stober Ivan, Zavodna — Celje, žitnik Dominik, Junče — Ortnek.
Brivci: Habicht Leopold, Ljubljana, Kliš Franc, Rudnik pri Ljubljani, Kramar Franc, Ljubljana, Molan Karl, št. Lenart —■ Brežice, Špindler Gabrijel, Ljubljana, iStngjar Jožef, Ljubljiana.
Peki:	Česnik Leopold, Zailog pri Ljub-
ljani, Deržp Vinko, Ljubljana, Eržen Ferdinand, Koroška Bela, Jurca Franc, Škofja Loka, Košak Rudolf, Jesenice, Mervar Josip, Ljubljana, Poženel Stanko, Ljubljana, Radia,novič Ivan, Ljubljana, Smrke Anton, Ljubljana,
Mesarji: Abnahovič Ivan, Ljubljana, An-žič Alojzij, Dobrunje, Hrovat Anton, Ljubljana, Javornik Jože, Studenec — Ig, Kokalj Anton, Tržič, Kores Ivan, Sv'. Lovrenc na Pohorju, Ocvirk Rudolf, Ljubljana, Potočnik Franc, Zagorje ob Savi, Remic Franc, Ljubljana, Rupnik Anton, Hoteder-šica., Slemenšek Franc, Dev. Marija v Polju.
Tiskar nar: Sušeč Janko, Gornja Radgona.
OlnlcoiKTafa:	Marunai	Ivan, Ljubljana,
Pa.lek Vekoslav, Ljubljana.
Fotografi: 'Gostinčar Franjo, Zg. šiška, Hcuidkoiva Aleksandra, Bled, Lampič Peter, Stožice, Raznožnik Franc, Jesenice.
Instalacijo vodovodnih in kanalizacijskih naprav: Korn Henrik ml., Ljubljana, Nahtigal Milan, Ljubljana, Turk Josip, Toplice
—	Zagorje, Bueh Riko, Brežice, Wostner Ivan ml., Moste pri Ljubljani.
Plinsko instalacije:	Novak Peter, Zg.
šiška.
Dimnikarji: Bauer Miha, Kočevje, Bizjak Ferdinand, Ljubljana, Fuchs Benjamin, Šoštanj, Juh Franc, Ljubljana, Kocjan Viljem, Trbovlje, Kralj Jože, Dol. Logatec, Križanič Josip, Ljubljana, Krklec Ivan, 'Maribor, Petelinšek Rudolf, Ljubljana, 'Robek Franc, Braslovče, Rogelj Anton, Ljubljana, Stumberger Ivan, Ljubljana.
Zbornična komisija v Mariboru.
(Od 1. septembra do 31. decembra 1932.)
Lončar: žokš Anton, Prosečka vas, Murska Sobota.
Kovači:	Mesarič Andrej, Lipovci, Dol.
Lendava, Tkalec Štefan, Lipa, Dol. Lendava, Zavernik Alojzij, Reka, Maribor desni breg, Ziško Karel, Petrovci, Mur. Sobota.
Ključavničar: Sekač Vaclav, Pragersko, Maribor desni breg.
Mehaničar: Zaverški Ivan, Ptuj.
Urarja; Dittrich Franc, Murska Sobota, Negele Josip, Maribor.
Kolar; 'Zamuda Franc, Zamušani, Ptuj.
Sodarji:	Drolc Franc, Vransko, Celje,
Kager Ferdinand, Backova, Maribor levi breg, Savnik Franc, Vel. Obrež, Ptuj.
Mizarji; Blagovič Janez, Sp. Kamenščak, Ljutomer, Gornjak Friderik, Pobrežje, Maribor desni breg, Horvat Ivan, Sp. Gašte-raj, Maribor levi breg, Ozvatič Evgen, Kančevci, Murska Sobota, Pečnik Franc, Maribor, Wicher Alfred, Maribor.
Strugar; Dora Franc, Motvarjevci, Dol. Lendava.
Strojar: šterlek Franc, Zg. Duplek, Maribor levi breg.
Tapetnik: Mlekuž Valter, Maribor.
Krojači:	Sagadin	Leopold, Maribor,
Štuhec Vinko, Maribor, Verdnik Viktor, Mairibor.
Krojača ženskih oblek; Kosi Mirko, Maribor, Zentrich Gizela, Maribor.
Čevljarji; Babič Leopold, Maribor, Don-ša Franc, Bakovci, Murska Sobota, Felbar Franc, Rinkovec, Dol. Lendava, Gregor Janez, Murska 'Sobota, 'Holderjan Anton, Vuhred, Prevalje, Horvat Lovrenc, Polanci, Ptuj, Komperšak Evald, Vukovski dol, Maribor levi breg, Klemenčič Martin, Veličane, Ptuj, Kraner Ciril, Verjane, Maribor levi breg, Ladinek Franc, Sv. Lovrenc, Maribor desni breg, Marič Alojzij., Murski Črnci, Murska Sobota, Rajh Štefan, Pobrežje, Maribor desni breg, Ros Franc, Gor. Radgona, Ljutomer, Vaupotič Jakob, Lesniški vrh, Ptuj.
Krznar; Schoper Julijana, Maribor.
Modlstinji:	Gorupič	Ivanka, Maribor,
Nožir Ana, Tezno, Maribor desni breg.
Mlinarja:	Bedok	Štefan, Mo-tvarjevci..
Dol. Lendava, Kolenko Josip, D. Bistrica,. Dol. Lendava.
Brivec: Bajt Ludovik, Maribor.
(Peki:	Berlinger Janez, Vumbah, Ptuj,
iBerlinger Karl, Oplotnica, Konjice, Berlinger Maks, Sv. Jurij, Maribor levi breg, Geuer Alfred, Pekel, Maribor desni breg, Ka/ukler Filip, Maribor, Kos Ma.tija, Maribor, Kovačič Anton, Kozminci, Ptuj, Reis-mau Karel, Slat. Radenci, Ljutomer, Seha-zi Adalbert, Maribor, Wutholen Leopold, Krčevina,, Maribor levi breg-, Wrentschur Herman, Podvelka, Maribor levi breg.
Mesarji; Čuček Alojzij, Maribor, Jelšek Josip, Maribor, Kolerič Joško, Pobrežje, Maribor desni breg, Klavž Ivan, Maribor, Leyrer Josip, Maribor, Miklavc Viktor, Orna, Prevalje, Parthe Josip, Farna vas, Prevalje, Potrč Henrik, Tezno, Maribor desni breg, šnuderl Joško, Mairibor, Špes Leopold, Studenci, Maribor desni breg, Tušek Jurij, Sv. Vid, Ptuj, Trček Mihael, Maribor, Weitzl Edvard, Maribor, Zabasu Ivan, Maribor, Zupanič Franc Maribor.
Klobasičarja: Dolinšek Štefan, Maribor, Leyrer Josip, Maribor.
Zbornična komisija v Novem mestu.
(Od. 1. oktobra' do 31. decembra 193‘3.)
Mizarja:	Barbič	Franc, Brod — Novo
mesto, Fink Franc, Obrh — Toplice.
Šivilja:	Hočevar	Alojzija, Lipovec, Kot
pri Semiču.
Čevljarja; Henigman Maks, Toplice — Novo mesto, Zalokar Franc, Mali Cimik, Št. Rupert.
Pelr: Obajdin Josip, Crmošnjice pri Semiču.
Mesarji; Brekan Ivan, št. Janž na Dolenjskem, Kramarič Slavko, Brežina, Zakot
—	Brežice, Majerle Ivan, Stari trg ob Kolpi, Malič Kazimir, Vinica pri Črnomlju, Mežnaršič Alojzij, Novo mesto, Miklič Jožef, Žužemberk, Stanič Ignacij, Sv. Križ, Kostanjevica,
OBRTNIKI!
vlagajte svoje prihranke v Zanatsko banko,
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu vašega stanu.
V	vseh denarno-poslov-nih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
PUNSKE NAPRAVE
P. n. občinstvu, osobito hišnim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno-javljam, da imam kot prvi in edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-ščenje, da smem izvrševati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnice in sploh' vse tozadevne hišnogospodarske in industrijske naprave v vsaki pogojeni izmeri. — Kot prvi tovrstni domač, aprobiran strokovnjak se priporočam-vsem interesentom
NOVAK PETER, izprašan mojster za-vse plinske naprave. — Gregorčičeva 11, Ljubljana, Gradišče.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik' Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
KREDITNO DRUŠTVO	i' MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ;
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem ;• računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam