Ishaje vsak dan rúen sobot, nedelj v in praznikov Issued daily except Saturdays, * Sundays and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnliki prostori: 2857 South Lewndale Ave. Office of Publice t ion: 2657 South Lewndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 Nepokoj se in ameriški V# britski sin v okupacijski coni Okrog 200,000 nemških delavcev zastavkalo zaradi pomanjkanja živil. Granata eksplodirala v glavnem stanu ameriškega štaba Berlin, 22. jan.—Okrog 200,000 delavcev je zastavkalo v ameri ški in britski okupacijski coni v zapadni Nemčiji v znak protesta proti pomanjkanju živil V Kolinu je zastavkalo 100,000 delavcev in nepokoj se je raz širil na vse kraje Porurja, industrijske province v britski okupacijski coni. V Nuernbergu v ameriški o-kupacijski coni je zastavkalo 30,000 kovinarskih delavcev, katerim se je pridružilo 40,000 drugih delavcev, skoro vsi mestni Uslužbenci z izjemo transportnih delavcev. Množica 50,000 ljudi se je zbrala na glavnem trgu mesta in poslušala govor nike, ki so obsojali ameriške uradnike, zahtevali živila in resignacijo "bedaste" bavarske ad ministracije. Stavke so izbruhnile po odho du generala Luciusa D. Clayja, ameriškega vojaškega governer-ja, v Washington, kjer se bo posvetoval s predsednikom Tru-manom in člani kabineta o kritični živilski situaciji v zapadni Nemčiji. Britska vojaška vlada je z dekretom prepovedala zborovanje kongresa nemškega ljudstva v Porurju. Voditelji kongresa so sklicali več zborovanj po polomu konference zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu. Oni trdijo, da reprezentirajo glas nemškega ljudstva. Vojaška vlad« je naznanila, da bo podvzela odločne korake za za-trtje protibritske agitacije v Porurju. Kongres posvarjen pred propagando Rusija bo imela koristi od ameriške pomoči Washington, D. C.. 22. jan,— Kongresnik Mason, republikanec iz Illinoisa, je napovedal, da milijarde dolarjev v pomoč zapadni Evropi bodo pospešile, ne zavrle, razmah komunizma v Evropi in ojačile ekonomski sistem Sovjetske, u&ije. ftlason je posvaril kongresnlke in senatorje, naj bodo oprezni. Mednarodna propaganda jih ne sme zavajati. "Vse, kar smo dosegli z darovi in posojili evropskim državam, je podvig socializma in komunizma," je dejal Mason. "Francija na primer že več let koketira s socializmom in radikal iz m om. Vse kaže, da je gniloba na vrhu. Američanom se prodaja ideja, da morajo vreči milijarde dolarjev v zapadno Evropo, da jo rešijo pred komunistično poplavo. To je odprto žaljenje našega razuma. Sedanja nelogična in finančno škodljiva ameriška politika bo omajala ekonomske temelje Združenih držav in ojačile sovjetski sistem. Ruska diplomacija ve, kaj hoče, d očim •je v zapednih državah konfuzija. Valjamo ee v morju nepraktičnega idealizma ln udajamo iluziji, da bomo lahko vsilili naife ideje in doktrine staremu svetu, ki ni nikdar razumel naših smernic " Rusija utrjuje otok , Sahalin Sanghaj. Kitajska. 22. jan,— poročila pravijo, da Rusijo utrjuje južno konico otoka Saha-lina In gradi vojaške in letalske baze. Na otoku je vojaška sila čez 200.000 mol. Ožina Soja je med otokom in Japonsko. Govorice, da bo oklicana splošna stavka na Bavarskem, ki je v ameriški okupacijski coni, se vzdržujejo. Voditelji federacije strokovnih unij so apelirali na člane, naj ostanejo na delu. Re-prezentanti unij se bodo danes sestali na konferenci v Monakovu in razpravljali o oklicu stavke. Sto tiskarjev je sinoči zastavkalo v Monakovu. Delavski vodja Kari Horn je apeliral na bavarske kmete, naj pošiljajo pridelke v mesta, da se ublaži živilska kriza. "Američani in Angleži nam niso prinesli miru," je dejal. "Z izprazneva-njem in razdiranjem tovarn o-virajo ekonomsko okrevanje Nemčije." Granata je sinoči eksplodirala v jedilnici hotela Grand v Nu, ernbergu, kjer je glavni stan ameriškega štaba prosekutorjev. Razbila je šipe v oknih in drobci stekla so padli na odvetnike in vojaške častnike. Trije s< bili ršnjeni. Preiskovalci so izjavili, da in cident ni bil povezan z demonstracijami nemških delavcev v Nuernbergu, ki so protestirali proti znižanju odmerkov živil v ameriški in britski okupacijski coni. Britska zarota v Somaliji? Cez 50 Italijanov ubitih ,, Rim, 22. jan.—Italijani so razkačeni zaradi izgredov v Moga-disciju, Somalija, v katerih je bilo 52 Italijanov ubitih in 48 ranjenih. Spopadli so se nacionalisti in domsčini. Italijani tr-dijo, da so bili izgredi posledica britske zarote. V Somalijo so dospeli člani komisije Združenih narodov. Velika Britanija hoče dobiti po-verjeništvo nad to bivšo italijansko kolonijo v Afriki. List II Tempo Je objavil uvodnik z ostro kritiko politike Ve-Ike Britaniji. "Kjer koli vihra britska zastava, so v teku izgredi in nasilja," pravi list. "Prej so bili -v Indiji in Egiptu, sedaj Domače vesti Nov grob v Mlnnesoti Gilbert, Minn.—Dne 23. dec, je umrla v Keewatinu Ana Ma-jerle, rojena Vertin, stara 89 let, doma iz Breznika pri Dragatu-šu, Dolenjsko, članica S2Z. Podlegla je dolgoletni sladkorni bolezni. Tukaj zapušča moža Jožeta, pet hčera in pet sinov, vsi poročeni, sedemnajst vnukov in vnukinj ter sestro m rs. Majerle, v Illinoisu brsta, v starem kraju pa sestro ln brata. Pokopana je bila v Hibbingu. Nemci uposleni v rudniku urana Leipzig, Nemčija, 22. Jan.—Poročilo pravi, da je 25,000 nemških delavcev uposlenih v rudniku urana v gorovju južne Saksonske, ki je v ruski okupacijski coni. Ursn se potrebuje pri izdelovanju atomskih bomb. Poročilo dpstavlja, da nemški delavci prejemajo visoke plače. Sovjetske oblasti ne dovolijo poročevalcem ameriških in drugih listov vstopa v južno Saksonsko. OrgantMatorična kampanja krojaške unije NeviKYork, 22. jan.—Unija International Ladies Garment Writers je začela organizatorič-nb^mpanjo v New Yorku, ker so nekatere firme izstopile iz svaaa laMwaleev ženskih oblek, ki ima pogodbo z unijo. International Ladies Garment Workers Je največja unija v New Yorku. V mestu in okolici ima 176,000 članov. Eksplozija bomb v francoskem arzenalu Pariz, 22. jan/—Trije delavci so bili ubiti, osem pa ranjenih v eksploziji bomb v arzenalu pri Llhonsu, severna Francija. Eksplozija je poškodovala hiša v bližini. Hoover obsodil Marshalloonačrt Amerika naj omeji pomoč Evropi na živila Waahln0toa. D. 22. jan.— Bivši predsednik Herbert Hoover je v bistvu raztrgal Mar-shallov načrt, ki predvideva potrošnjo sedemnajit milijard dolarjev za ekonbmiko rekpn strukcijo in rehabilitacijo zapadni Evrope, Njegova izjava z obsodbo načrta je bila preči-tana pred člani senatnega odseka aa zunanje zadeve, čigar načelnik je senator Vandenberg, republikanec ii Mlchigana. Hoover je bil povabljin, naj oaeb-no nastopi pred odsekom in izrazi svoje mnenji o načrtu. Hoover je sugeriral kongresu, naj omeji pomoč zapadni Evropi na živila, premog ln druge potrebščine v dobi od aprila tega Krta do junija prihodnjega leta. Pomoč naj bi stala Ameriko tri milijarda dolarjev, ne šest'milijard ln osa^Mto milijonov dolarjev, kjir zahtevata predsednik Truman in državni tajnik Marshall. "Amerika ne sme ošibitl avoje ekonomije v obsegu, ki bi ogrožala okrevanja ivata," pravi Hoover v izjavi. ''Ako bo kongres odobril Marshallov načrt v predloženi obliki/,bo Amerika zabredla v depresija Izčrpala bo avoja sredstva, toda dosegla ne bo ničesar." Hoover je kritiiiral predlog Trumanove administracije, naj državni departmant dobi vso kontrolo v izvajanju pomožnega programa. Sugarfral Je ustanovitev posebna vladna korpora- CIVILNA VOJNANA Tajni mCiiski Ma- KITAJSKEM ZA JELA AMERIČANE * Sovraino razpoloženj• proti tujcem naraiča KOMUNISTI O B L E-GAJO MUKDEN čengčow, Kitajeke. 22. jan,— Civilna vojna, v kateri so udeležene armade generalisima Kai-Šeka in komunistične sile, je ia-jela več tisoč ameriških državljanov in drugih tujcev. Transportna letala skušajo pospešiti evakuacijo ameriških misijonarjev iz Čengčowa, proti kateremu se vale komunisti. Nekateri tujci so dobili začasno zavetje v Laohokowu. Misijonarji in drugi tujci se zbirajo na letališču v Cangčo-wu. Neki Američan je dejal, da sta ga raztegnitev civilne vojna in širjenje sovražnega razpoloženja proti tujcem prepričali, da je prišel čas, ki zahteva zapustitev Kitajske. Kitajci so ubili štiri Američa-ne v Cengčowu. Vzklikali so "Vsi Američani morajo umreti!" Komunistične sile so fimo tri milje oddaljene od Čengčowa, ki leži 300 milj severno od Hanko-wa. Druge komunistične sile prodirajo v smeri Laohokowa, kjer so blU trije ameriški misijonarji umorjeni zadnji teden. Stab luteranske bolnišnice v Kiošanu je zapustil mesto. Suf štaba je bil dr. Nathaniel Fedde i Brooklyna, N. Y. Družine ameriških misijonarjev so v pro- ciie ki nai bi nrevzelsiavaia- vinci HonMn' kl kontrolo programa! OTr^ TT^TTl * ■ka postaja je v Luhu, katare načelnik je D. C. Hillis iz Los An- menti objavljeni Zveza med Nemčijo in Rusijo razkrita Waahlngton. D. C., 22. jan.-Državni department je objavil vsebino tajnih nacijskih dokumentov, katere so zasegle ameriške oblasti v Nemčiji. Značilno je, ker je bila vsebina objavljena sedaj, ko so v teku razprave o Marshallovem načrtu glede pomoči šestnajstim državam v zapadni Evropi. Dokumenti so uključenl v knjlšici, ki ima naslov "Nacljsko-sovjetski odnošaji - 1939-1041". Knjižica ima 362 tsrani. Knjižica trdi, da sta Adolf Hit-ler in ruski zunanji minister V. M. Molotov leta 1940 sklenila dogovor, da morata biti Velika Britanija ln Amerika isključe-ni li Evrope, Azije in Afrike. Nekateri dogodki, omenjeni v dokumentih, ao bili že prej ori-sani v poročilih. * Dokumenti razkrivajo, da je Sovjetska unija podpirala Nemčijo v vojni proti Poljski, Veliki Britaniji in Franciji, kakor tudi nacijsko kampanjo v Turčiji, da slednja ostane nevtralna. Eden dogovor, katerega sta sklenila Hitler in Molotov, se nanaša na razdelitev Poljske. Na podlagi dogovora je Rusija dobila vzhodno Poljsko, Nemčija pa zapadno. Drugi dokumenti omenjajo rusko pomoč Nemčiji v Šltu, olju, bombažu in drugemu materia-u in aklenitav nenapadalne pogodba med Rusijo ln jamčijo 23. avgusta 1. 1939, kl ja sapečatila pa so v Palestini in Somsliji. Britske oblasti so organizirale masno pobijanje Italijanov v Somaliji," Italijanski listi so soglasni v obsojanju britske politike v bivših italijanskih kolonijah. Trdl-o, ds so teroristi prišli v Moga-dlscljo iz britske Somslije. flOLANDSKA VLADA SE ZANAŠA NA AMERIŠKO EKONOMSKO POMOČ Hsgue. Holandija, 22. Jan.— Vlada je naznanila ustanovitev posebne komisije, v katere področje bo spadala delitev pomoči, katero bo Holandija dobila na podlagi Marshallovega načrta. Za načelnika komisije je bil i-menovan dr. Hans M. Hirsch-feld, vodilni holandski ekonom. Komisija bo koordinirala vse aktivnosti, jsvne in privatne, povezane s programom ameriške pomoči. Predstavljala bo zvezo Holandijo in Ameriko. Dr. Hirschfeld je bil načelnik ho-andske delegacije na ekonomski konferenci v Parizu zadnjo jesen. Poročilo ameriškega državnega departmenta o obsegu pomoči šestnajstim državam v zapadni Evropi Ja ustvarilo neupravičen optimizem v Holandiji. Skoro vsi listi in celo vlada so vzeli poročilo na znanje pod vtisom, da bo kongres odobril Mar shaliov načrt v predloženi obliki. Ameriško poslaništvo Ja moralo opozoriti holandsko vlado, da Ja poročilo vsebovalo le obris načrta, ne pa dejanske po- ■HIHe l 'Razumeti Je treba, da bo imel kongres zadnjo besedo o obsegu smeriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta zapadni Evropi,'' se je glssils nota ameriškega poslaništva holandski vladi^, "Dasl se načrt nanaša na ekonomsko situacijo, ne odpira vrat predvojni prosperiteti. Ho- poracije naj bi bili privatni državljani 4n vladni uradniki Imenoval naj bi jih predsednik Truman po posvetovanjih s senatorji ln kongresnlkl. Pred člani senatnega odseka je ponovno nastopil federalni zakladnik Snyder. Predlagal Ja, naj kongres odobri Marihallov načrt v predloženi obliki. Omenil je, da bo kongres pozvan, naj dovoli dodatno vsoto v tem letu zs stabilizacijo denarstva v državah zapadne EvrOpe, ki bodo dobila pomoč na podlagi Marshallovega načrta. Francija obrača hrbet Rusiji Vi»»' Pogajanja s Ceho-ilovaiko in Poljsko suspendirana Pariš, 22. jan. — Naraščajočo nipattst med Francijo in Rusijo spramljs razkrajanje odnošajev med Francijo in državami v vzhodni Evropi, zaveznicami Sovjetske unije. Uradno naznanilo prsvl, da je Francija suspendirsls pogajanja s Čehoslovakijo in Poljsko glede formiranja politične in voja- __ ške zveze. Diskuzije so trsjale landiji In druRim dižavam nudi |,koro °*mn*i,t nieeecev. le priliko za ekonomsko okre- Francoaks vlsds je Informlrs-vanje in rehabilitacijo." j 1« poslanika Cehoslovsklje in Holandija ni doslej zlorablja- Poljske v Parizu o pretrganju la zaupanja zunanjih držav, ki! pogajanj. Izjavila je, da sta bila so jI nudila kredite. Dr. Hirsch- obrisa pogodb položens v predsl feld ja dajal, ds bo Holandija v uradu zunenjegs plnlstrstv.J — iuST^dJ^ nI nT reševala svoje probleme v pr^ Prej je bilo naznanjeno, da so Prihodnji teden 1» kon- čakovanju. da bo dobila ameri-1 francoski konzuli v Cehoelova- f,.r|ri| u ¿jgn| *merlškobrltske gelesa, Cal. Komunistične sile oblegajo Mukden, največje mesto v Mandžuriji, kjer Je posadka Kalši-kove armade. Poročilo pravi, da se je «vakuacija prebivalcev pričela. V Mukdfnu so ameriške, britske in ruske občine. Slednja ji naj več j s in šteje čez tisoč osib Rusi se ne boje komunistične okupacije Mukdena, kar se ne more reči o Američsnlh In Angležih. KONFERENCA ZA-PADNIH DRŽAV EVROPE V PARIZU Diskuzije a kooperaciji in stabilizaciji denarstva ODPRAVA TRGO-VINSKIH OVIR Parts, 22. jan.—Pričakuje se, da bosta Francija in Velika Britanija sklicali konferenco sapad-nih evropskih držav v Parizu. Representanti teh držav bodo razpravljali o kooperaciji, stabilizaciji denarstva in drugih pro-belmih. Uradno naznanilo pravi, da bo Herve Alphand, načelnik ekonomske divizije francoskega su-nanjega ministrstva, odpotoval v London prihodnji teden. Tam se bo sestal s člani Attliijive vlade. Vršili se bodo razgovori o pripravah za konferenco v Parizu, kakor tudi o ameriški pomoči zapadni Evropi na podlagi Marshallovega načrta. Francoski uradni krogi ao zanikali poročila, da bo na konferenci razprav« o potrebah zapad nih držav in da Franciji in Velika Britanija ne bost« sprejeli ameriških pogojev glede pomoči. Vesti is Waahlngtona, da nekateri kongresnlkl ln senatorji trdijo, da zapadne evropske države nlau storile skorc ničesar, da se postavijo na noga in da aa sanašajo le na ameriško pomoč, so vinemirile Pari« ln London. Citiran« J« bil« izjava senator- Lov na tujce v Kanadi Ottawa, Kanada, 22. Jan.— Vlada je odredila lov na tuje«, ki so prišli nelegalno v Kanado. I kritju, da Je mnogo Židov prišlo Nekaj tujcev je policija aretira« v K«n«do i ponarejenimi potni-la. Lov je bil odrejen po ras-1 mi listi. usodo Poljake in ušgala iskro i« Vendenberg«, republikanca 1« Oruga svetovne vqjna. . ^ Michigan« in načelnika n«n«š«Jo na spor med Nemčijo in Rusijo glide * kontrole sfer vpliv« in raxr«hlj«nji odnošajev med državama, Sporu j« sledila Hi tiar Jeva Invazija Rusije. Očitno je, da je namen objave dokumentov z«d«nj« težkeg« udare« Sovjetski uniji. AH bo namen dosežen, Je vpr«š«nje. Državni department ne omenja barantanja med nacijsko Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo v predvojni dobi. Velika Britanija in Francija sts sklenili sramotno kupčijo • Hitlerjem ln Mussollnijem v Monakovu in s to izdali in prodali Čehoslovski-jo nacijski Nemčiji in fašistični Itslji. Zadnja poglavja knjižici sF** «unanje zadev«, da se morajo zapadne evropske dršivi odločiti z« odpravo trgovinskih ovir. Izpolnili niso s«gotovil«, d« bodo ustanovile posebni odbor, ki n«J bi sestavil program glede vzajemne kooperacij«, preden bodo dobile pomoč n« pod-lagf Marshallovega načrta. Francija se bo morda odločil« za devaluacijo franka, V Parizu prevladuje mnenje, da bi Amerika pozdravila tako odločitev. Devaluacijo zahtevajo izvaže-v«kl, Chfrles Grure, predsednik organizacije iivaževalcov, j« dejal, da Francija ne mora tekmo-vati n« zunanjih tržiščih z drugimi državami, ker francoski Crodukt! stanejo 20 do 35 odstot-ov več nego produkti drugih drŽav. NAČELNIK NEMŠKEGA ODBORA HOČE DOBITI POLICIJSKO OBLAST ■ Frankfurt, Nemčija, 22 jan — Dr. Hans Schoeningen, načelnik nemškega živilskega r »d bora v skupni ameriško-brltski okupacijski coni, je dejal, da bo skušal dobiti od ameriške in britske vojaške vlade izjemno policijsko oblist, da bo lahko prisilil kmete v pošiljanje pridelkov in klavne živina v mesta in industrijska središča. Dejal je, da je prej sugerirsl podvzrtje take skcije proti kmetom na sestnaku z uradniki s merjške In britske vo- ško pomoč v sprilu. ; kiji, Jugoslsvlji, Rumuniji, Bolgariji, na Poljskem ln Ogrskem ¡dobili navodila, naj omeje izdajanje vlz državljanom teh držav i za obisk Francije. Vlada premi- kontrolne uprave in ponovil su-gestijo. Odmerki živil so bili znižani 1,200 kalorij dnevm za ose- Gozdarji zastavkali v Pennsylvania Pittsburgh, Pa , 22 Jan,~Cez | Roberta Schuman* je omo J| J J 11,000 gozdarjev Je zastavkalo v j O*** k* 'azlof » «M«, da i« j trdijo, da Je odmerek 1.500 kalo-pittaburlkem distriktu, ker Je ^ *r4av Prihajaj v Francijo]^ Trditev ni premotile Nem-bila zahteva za zvišanje plače za Runlet! in aflantl komunistov |-------- ns bo v skupni okupacijski ronl, da-si smeriški ln britski uradniki 20 odstotkov odbita Uradniki rudarska unije UMWA so Izjavili, da bo morslo več tisoč rudarjev počivati, če se bo stavka nadaljevala, zaradi pomanjkanja lesnih stebrov in opor, ki se po» trebujejo v premogovnikih. Vlada )e zdaj udarile po Zvr- v Varšavi, druga je katoliška in zi Jugoslovsnov v Franciji. Od- nepolitična, tretja pa je eovraš-vzele JI Ja status legalnosti in na Varšavi. Frsncijs ni razgla-pofllala Ja nelegalna. Tri slične i sila teh organizacij za nelegalne poljske organtiscije eo V Fran- j Vzrol^ Je morda 45.000 poljskih rljl. kjer Je tto/too Poljakov I rudarjev, uposlenih v premogov-Ena Je naklonjena eadanjl vladi nlklh v neverni Franciji. n cev in ne Rusov. Dr. Schoeningen je dejal, da nemškim komunistom služi trditev pri širjenju protismeriške ln protibritske propagsnde Policljsks oblsst v rokah Nemcev bi dosegla določani cilj. Dr. Schoeningen Je dejal, da komunisti dobivajo pristsše med lačnimi nemškimi delsvel, To dejstvo so dokazale stavke rudarjev in drugih delavcev v Porurju In drugih nemških pokrajinah v skupni ameriško-brltski okupacijski coni. General Lucius D. Clay, smeriški vojsški governer, je dejsl, da bodo okupacijske sile mobill-Hi a ne ze ekcijo proti Nemcem, če se ne bodo pokorili odredbam vojaške vlade Clay je priznal, da je živilska situacija kritična "Ako Amerika in Velika Britanija hočeta, da bodo kmetje pošiljali pridelke na tržišča, se morata odločiti za ustanovitev nemške policijske sile." je rekel Schoeningen "La take sila bi bila kos nalogi " Situacija razkriva akutno po-manjkanji živil v ameriško-brit-ski okupacijski coni. Kitajska zahteva vrnitev Hongkonga Britski poslanik Stevenson protestira Nsnkinf. Kitajska, 22. jan.— Kontrolni svet Vusii Ja pozval vlado generalisima Cianga Kal-šeka, naj pritiska na ViJiko Brt tanijo za vrnitev Hongkonga in Kowloona Kitajski Vlada naj določi tudi datum za preklic pogodbe z Veliko Britanijo in ta-hteva odškodnino za uničeno kitajsko lastnino v Kowloonu. Protibritske demonstracija so se nedsvno vršile v Cantonu. Kitajci mi požgali poslopja brit-akega konzulsts lamkaj. Nobenega izgleda ni. da bo kitajska vlada, katere čete so zavojevane v civilni vojni s komunističnimi silsmi. dosegla svoj nimen. Britski poslanik Ralph Stevenson v Nankingu Ja vložil protest pri kitajski vladi'in zahte-val odškodnino za uničeno brit-sko lastnino v Cantonu. Velika Britanija je dobila otok Hong-kong kot nagrado v "opijski vojni" s podpisom pogodba v Nankingu leta IS42 Kos polotoka Kowloopa na drugI strani Hongkonga je enektirala leta 1|00. Kitajski dijaki eo ponovna demonstrirali proti Veliki Britaniji In Ameriki v Sanghaju in Cantimu. PETEK, 23. JANUAJUA 1948 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPOME JEDNOTE Oifu of and published br ItoVM« National Bene*It Sadaty ______ « Naročnina «a Združen« drftave (Isven Chlcaga) in Kanado UN na lat«. M.00 aa pol lota. IZM ta cain lota« aa Chicago i« okolico Cook Co.. »»¿0 aa celo lato. »4.7S sa pol lata; la l»o«em»tvo 111.00 Subscription raleat for the United Stale« (except Chicago) and Canada It.09 per year. Chicago and Cook Coaaty M M per yftax. foreign countrlet 111.00 per yeaf * Cene oglase v po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenll» eisnkov se ne er»*s)o. Rokopisi literarne vsebine (trtice, povesil drame, pesmi itd I «a vnejo potil)sielju la ▼ «luiaju. trn le priloftil poštnino. Advertising rates on agreement.—Manuscript« of fommunicatien» and unsolicited articles will not be returned. Other manuscript* such as stories, plays, poems, etc» will be returned to sender only whan accompanied by telf-sddressed sad stamped envelope Naslov aa v «a, kar Ima stik s listom« PROSVETA 2117 M So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois sjcega kongresa. Vse članice se doh-o zavedajo, da smo se organizirale le v svrho podpore in. «o delovanja z naprednim delavstvom. Članice krotka tudi nabirajo denar za obrambo svobodnega tiska in odposlale so te na pristojno mesto vsoto $107. Če ae bodo tudi druge naselbine odzvale v taki meri, potem j* uspeh že vnaprej zagotovljen. Pa še nismo vrgle puške v karu-zo, ampak bomo vztrajale do zmage. Ne dajmo si vzeti iz rok v ustavi zajamčene pravice! Naj gredo vsi taki Kristusovi namestniki prati se tja, kjer so se umazali! ■ t Lepo, kajne, je to, da bi se mi, državljani te velike republike, dali diktirati nedržavljanom te dežele! Čula sem, da se je iz New Yorks oglasil mr. Kerze in apeliral v Glasu Naroda za spravo med obema prizadetima strankama. Mr. Kerže pravi, da je sramota, ker se naš mali narod toži med seboj. Je res sramota, posebno za tiste, ki so učili, da se moramo ljubiti med seboj, kakor tudi, če te kdo fcdari po pesnem licu, mu nastavi še levega. Či-tala sem dotfčne članke, a nisem videla v njih Se od daleč nič tako žaljivega kot piše naše kapitalistično časopisje o samem predsedniku Združenih držav, zlasti ob času volitev. Torej kapitalistično časopisje lahko svobodno žali in blati najvišjega funkcionarja te dežele, naše časopisje pa ne sme resnico poročati o nekomu, ki ni niti državljan te dežele. Keržetov predlog podpiram v toliko, da kdor je šel na sodišče in vložil tožbo, naj jo tudi umakne, to bi bilo za dotične-ga najbolj častno. Sila proti sili! Naše zavedno delavstvo je prestalo že dosti viharjev, pa jih bo tudi v bodoče in še vnaprej stalo kot mogočen hrast ter izšlo tudi iz tega boja še močnejše kot je bilo kdaj prej. In ne samo to, mi se «¿daj združujemo, kajti vemo, da bomo le združeni dosegli našo ZIM-go. S pomočjo društva Adrije je krožek 59 SNPJ priredil nekoliko zabave dne 21. decembra ob štirih popoldne v Društvenem domu. Kar pa so bile seje krožka v novembru iri decembru bolj felabo obiskane, je bilo težko lepo izpeljati program. Za leto 1948 je bila izvoljena Milica Bu-balo za direktorico, Margareth Samec pa za pomočnico. Obe sta tu rojeni mladenki in bosta gotovo imeli dober uspeh pri mladini. Starše prosim, da ko-operirajo z njima. Na starega leta večer pa se je vršila zabava za ostale člane s prostim prigrizkom. Udeležba bi lahko bila večja, a zavedamo se, da so ta večer ljudje čakali prihoda novega leta vse povsod. Tako smo veselo razpoloženi vzeli slovo od starega leta in nastopili novo leto 1948, ki naj bi nam pri neslo več veselejših dni. Prineslo nam bo tudi predsedniške volitve in upam, da bo dalo zavedno delavstvo občutno brco obema nazadnjaškima strankama. Me, žene in matere, ki imo proti vsaki vojni, organiziraj mo se in branimo to deželo pred vsemi a-gregorji, Grki, Turki in Italijani pa se naj borijo sami zase. Zaključujem in pozdravljam vse članatvo SNPJ, zaeno pa kličem na delo za svobodni tlak, pa tudi Progresivnih Slovenk ne po zabite, ampak organizirajte nove krožke, kjer koli je kaj prilike! Mary Vidmar. 9 pota To zimo sem kar naprej hvalil lepe dneve, ki smo jih imeli v Duluthu. Minn., all 14. januarja, prav za moj 80 rojatni dan, pa je bilo zjutraj že 20 stopinj nad ničlo. Danes. 16. Jan je ie vedno mrzlo, dočim poročajo iz Arkan-M*a. Calif orni je in drugih jui-nih krajev, da jih tako sonce gre je. da ae kar topijo od vročine. No, tukaj pa ae tolažimo, da bodo za mrzlimi dnevi priilt zopet gorki. za zimq pa spomlad. Matija Pogorel«. PETEK. 23. JANUARJA 1M8 upancic praznuje LJublJ«ns.-Te dni—23. januarja—praznuje pesnik Oton Župančič svoj sedemdeseti rojstni dan. Slovensko delovno ljudstvo ga te dolga leta spoštuje kot svojega največjega živečega pesnika, ki je v najčistejši obliki umetne pesmi zajel vso veliko vsebino svojega naroda; njega veselje in žalost, ljubezen ln predanost domovin», njegova polju in hoste, vrisk in nedolAno veselje mladine, ludarje in žebljarjt ter kovače in mornarje, njegovo nevoljo in sni — in njegovo nadčloveško borbo za Svobodo, za lepše in srečnejše življenje. Ko je zu ča.su italijanske okupacije težko bolan ležal v kliniki in ko je takrat divjala čez naše hribe strašna ofenziva fašistov, se je slišalo v bolniške sobi- bobnenje topov. Vsak d&n so letela čez bolniško poslopje letala italijanskih fašistov proti Krimu in še dalje nad Travno goio in tesno, tesno nain je bilo, ko smo kmalu po odletU letal čutili zamolkle eksplozije bomb, ki so padale v naše vasi In na položaje naših partizanov. Ob takih prilikah je hodil Oton Župančič v svoji sobici iz kota v kot. stiskal svoje dolge, pro lojne prste v pest od bolečine in žalosti v odraz, pa mu je tedaj vsukokrat šinil odraz upornika, slepo .so je zagledal »kozi okno v sinje nebo, dvignil pest proti jcklčnini pticam. Obrnil se Je spet " Oton Župančič I nazaj v sobo, ae pogreznil vase pa jo čez čas uprl svoje oči vame premišljeno in je dejal odločno, mirno, kakor da bo vse, kar mi hoče povedati, povsem razumljivo, nekaj pač, o čemer pač ne smeš in ne moreš dvomiti» "In kljub temu bodo naši fantje zmagali!" Ob neki takšni priliki iui Je izročil rokopis svoje pesmi MTJa bomo našli pot! , . ." za revijo kulturnega plenuma O F "Nova setev", ki urno jo tedaj pripravljali. Ko ava govorila o naši borbi, me je svetlo pogledal in dejal; "Zmagali bomo, kajti naše ljudstvo ve, ds so ssmsn sprevodi In psrsde. strojnice, tanki, puške, bsjonolli da Uudatvo hladno gleda le navade ln da se ne da na puhla gesls vjell. t Ker ve, Moskvs sred kopnega prostrsnstva široko rssprosllrs čvrite roke. ssvodns sebe In svojegs poelsnsiva, ns krilu sblrs vsak plamen otroke. Ko sem mu pozneje prinesel nekaj Kajuhovih pesmi na upo-gled, Je bil v postelji. Bolezen ga je hudo izmučila. Prišel sem se tudi poslovil preden sem odšel v hribe. Tedsj mi Je dejal še-petsje: "Pozdravite ml Jih vseh pp vrsti! In zgrabite jo, prinesite Jo — svobodo! Dočakal bi to rad, da bi Jo vsaj majeeno pobožal!" Zdaj pa jo ima prav vso! Pesnik Oton Župančič in ljudski po slanec slovenskega naroda, ljudski poslanec prvega slovenskegs parlamenta. Zdaj se mu je Izpolnila največja želja velikega pes nlškega srra. —i Pesnik Oton Župančič je kot ljudski poslsnec svojega narod« glasoval za prvo njegovo ustavo, za tisto veliko stvar, o kateri je v svoji pesniški skromnosti komsj le upsl slutiti, za vse tiste velike stvari, brez katerih noben nsiod ne more živeti v sreči in zadovoljstvu. Pesnik Oton Župančič se je rešili v Beli krajini, v Vinici, 23, januarja 1H7II. Tam raste vin«k« trta, tam prebiva veselo, prisrčno, dobrpbotno belokranjsko ljudstvo, Tumkaj so «e počutili partizani kakor doma, tamkaj so «e snovale v naši veliki borbi drzne misli nnAlh najboljših. Lets IflBIJ je izšla njegova pesulšku zbirka "Caša opojnosti". 8 te prve pesniške zbirke, Iz kMtcre je zazvenel nov prečuda lep zvok (»¡¿/venske besede kakor še rukolt po Pteaeinovl peaml, »e je dvigal više ln više, dokler ni prižgal zvočnost slovenske besede v tako lepoto, du je pied njo ostrinel sleherni naš človek ln «e za čuden vprašal: Tako, d« «mo ml bogati? Mladini je dsl Oton Župančič "Cicibana" in "Plssntce" ter "Lahkih nog naokrog," zrelemu človeku Je nsplsal zbirke "Čez plan", "Samogovore", "Mlad« pota", "V zarje Vidove". Mojstrsko |e prevsjsl drame siovttegs angleškega pisatelja Shakespeare)«, v veizih je napisal dramo "Veronik« Desenlška" — v dneh naše nadčloveške borbe p« je ri«pfsal jiesml, v katerih Je dojel z dose da) še nedosegljivo umetniško prepričevalnostjo vse, kar je naš narod v letih okupacije atiašnega ln vellk^s preživljal. 8 svojo pesmijo "Veš poet svoj dolg?" objavljeno v llegslnem "Bloven skem zborniku J#42*, se je postsvll pied vse živeče slovenske pesnike In jih pozval, da «pregovore, da napišejo |>esem, ki bo zajela v upor ln borbo vna slovenski narod, delsvce in kmete, hlapce In dekle, vas in meftto, tako, da, Vrk Mošskljo bom «t«!, poaom svojo rjul. IS legaš je bo Čul. Krim odmev bo dali , v v «o vetrove lo bom tresel, eden |o bo n« Pohorle neeol. P« »nlk umetnik In človek *e je spojil s svojim ljudstvom. Iz njega ne je iodil, J - njega je r«eet, njemu je dsl in mu še daje «voje najdražje, svoje veliko |»esnlško srce. Ml p« «e bomo naj-Ie|j4e oddolžili njegovi vtrtki prstni, če «e bomo ravnali po njegovih besedah, ki jih je jieenik sam govoiil leta 11120 mariborski mm "Umetnik ne more biti vsak. človek pa, ki po svoje verno In vd«no služi narodu in človeštvu, Je lahko vsak najmanjši Izmed naa." • U'<«lano SANSu) REGULACIJA MURE V RA2KRIZJU \SmOHJA BISTRIC Ustnic« uredittftva Ker poštni s« k on prepoved«)« vsako oglašanj« kakršne«« beli «ročkanls v llatlk. prest m o ves (teptantka, ki oglašale priredbe •volih društev «II drugtk oega olsoclj, ali pa kako drugo aketle se sMrsnle denar)«, na| v «volih poroMIUi ne ornee j «jo «ročk aH «ročka nI a. kakor tudi no kartnffc 'm« m.*!»'L* £ 4 IXfitij* \ PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ srn um m m híí arm h ua-ana-mamnrmarBnra mnrar* m mm (JVadaljeraaje) "Ne trudi se,H ne je iUrec branil, "večerjo imam s seboj. Gospodar mi je dal na pot kruha, sira in čebule, prenočil pa bom kar tule v slami." Vsako prigovarjanje je bilo zaman, zato sem ga priporočil delavcem, ki so tudi prenočevali ob mlatilnici in odšel v mesto. 2 Vračajoč se drugo jutro na sejmišče, sem sklenil, da povem Pobniku resnico: domov ne more, dokler ne bo konec vojne, mora se vrniti v vas, ali pa naj počaka, da najdem v mestu dobrega človeka, ki ga bo vzel na stanovanje, jedel pa bo v naši kuhinji. Začel sem s tem, da je pot dolga in nevarna. Saj vendar ve, da se v deželi pripravlja upor proti okupatorju in da vsak dan zleti v zrak kak most ali vsaj nekaj metrov odprte proge. Peljal se bo dve uri, potem pa čakal dva dni in ie dalj. Posebno zadnji čas ni rednega prometa. "Ne bo* me ugnal!" se je takoj uprl. "Sel bom, naj potujem teden ali mesec dni. Čimprej odidem, tem bolje. Obljubil si ml, da me spravil na vlak, za drugo te ne prosim." Vsako prigovarjanje je bilo zaman. Moral sem z njim na postajo. Na moje veliko veselje res nI bilo vlaka. Prejšnjo noč so partizani pognali v zrak moatič onstran Jagodine. Dva dni vlaki ne bodo vozili. "Pa pojdem pet?" je vzkliknil starec v grenki kljubovalnosti. Le s težavo sem mu dopovedal, da ne bo prišel daleč, ne samo zato, ker je pot predolga za njegove slabe noge, marveč ker ga bo nemška straža ie pred večerom ustavila in zaprla kot sumljivega popotnika, morda celi ustrelila. Najbolje je, da se vrne z menoj v mesto. "Bodi po tvojem, če pa pojutrišnjem ne bo vlaka, bom storil po svoji glavi,H Vrnila sva se na sejmiiče. Skuial sem začeti pogovor, toda nisem mogel najti ničesar, kar bi vzbudilo Dobnikovo zanimanje in ga odvrnilo od blazne namere. "Da ti povem, dva dni, počakam, potem pa grem!" je venomer ponavljal. "Zadnji čas je za plenico. Pri nas dozori nekoliko pozneje. Zato bom priiel ie prav. Poželi jo bomo in takoj zmlatili. Letos je zrnje lepo, zdravo. Potem bo drugega dela čez glavo. Saj vei, moj vrh je velik, jeseni bo dela, da ne vei, kje bi se ga lotil." "Vem, lepo imate. Daleč naokoli nI take kmetije." Pred dvajsetimi, tridesetimi leti ni bilo tako. S temile rokami sem uredil vrh, prej je raslo Um brezje in jelije, tudi mogočne hiie ni bilo," je vzkliknil starec z vlažnimi očmi. "Oče so mi pripovedovali, da ie imel vrh neki Žitnik, ki je bil slab gospodar. Sele vi ste dvignili kmetijo," sem pritrdil njegovim mislim. Ves je oživel. "Kako je bilo, ko sem priiel!" Občutil sem, da sem naiel, kar sem iskal: samo spomini na Vinie ga morejo odtrgati od krute sedanjosti. "Oče so mi vfečkrat pravili, da ste služili nekaj let za pastirja pri mojem dedu," vem segel v njegovo mladost. Tudi meni je bilo prijetno, preseliti se iz tujega mesteca na sončne pohorske rebri, kjer sem pasel ovce na istih painikih kot Dobnik, le kakih petdeset let pozneje. "Služil sem, služil, tvoj dedek in tvoja babica sta bila moja druga staria, pravih niti poznal nisem." Dobnik je sprva pripovedoval pretrgano, kakor da se ne more prav iztrgati iz trde stvarnosti, a kmalu so njegove oči zgubile svoj bolestni lesk, postale so tople, mehke, okoli ozkih ustnic se mu je prikazal rahel smehljaj. Brnenje mlatilnice z leve in desne je prijetno spremljalo njegovo pripovedovanje. Živel sem z njim na posestvu svojega deda. Cesto nisem niti vedel, kdaj so mi spomini izpolnili njegovo pripovedovanje. "Grombržan je bil bogat in trden Pohorec. Visoko gori do Areha in daleč doli v dolino so ga poznali. Res, bilo je dosti dela . . . Ce se spomnim samo koinje in žetve! Dva, tri tedne nisem dal kose i^ rok. Vstajal sem sredi noči, spal kar stoje ob kosi. A nisem godrnjal. Gospodinja je vsak dan spekla gibanic, ie tople smo dobili za senožet, gospodar je prinesel sli-vovke. Kruha in jabolčnika pa je bilo, kolikor si hotel. In mlatev. Nismo imeli takihle mla-tilnic. Naia je bila majhna, gonili smo jo z rokami. Po dva in dva, v prahu in soparici po ves dan, ves teden. Ob nedeljah sem se pa umil, preoblekel in jo mahnil skozi Vinie na Polska-vo k maii. Imel sem v žepu in sedle sem pri Uranjeku ali Mihlu za dolgo mizo. Takoj sem imel dovolj prijateljev. 'Glejte, tamle sedi grombrški Martin!' To je nekaj pomenilo." Starca je prevzela ginjenost. "Služil sem, dokler me niso vzeli v vojske," se je spet oglasil. "Na Grombrgu sem se naučil delati, pri vojakih pa živeti. Spoznal sem, da ima človek pravico tudi do veselja. Ko sem priiel kot vojak na krajii dopust in sem v, svetli uniformi nekaj dni svatoval po hribih, sem se zavozljal z Žitničko v Vin&ah, ki je /tekaj mesecev prej Izgubila moža. Spjwa je [bila nekaj jezna, da je priilo tako dal^čT Ak^je hotela? Ko sem odslužil vojake, sva se~VŽela. Bil je «o-slednji čas, kajti njeno, sicer precej obiirno posestvo je lezlo v dolgove. Prva leta ni bilo drugega ko delo, trpljenje in garanje. Njive so rodile slabo, painiki so bili brez trave, Gnojil sem njive, čistil painike, regulil vinograd, krčil gozdove. Ni bilo gibanic za južino, tudi slivovke ne, komaj kisla jabolčnica in plehki tropinje-vec. Toda z leti je postala jabolčnica pitna, vino slajie, žganje močnejie in ob nedeljah so priile na mizo tudi gibanice. Rodili so se otroci. Pomoč je rasla." Starec si je segel na skrivaj z rokapni preko oči. "E, drugače bi bilo, ko bi moji trije dečki ie živeli!" Poznal sem zgodbo njegovih treh sinov, bila je znana visoko gori v Pohorje in daleč okoli v Polje. Nisem ga maral ustaviti; napravil sem se, kakor da ne vidim njegovih solznih oči. "Marjeta je pri tretjem fantu umrla. Ostali smo sami. Franček, Jdrek, Jakec in jaz. Delal sem za vse itiri, oni pa so rasli, da bi«jv»4-bili čimprej v pomoč. Dekle so jih vzgojile, niso jih mogle pokvariti, ker so pili mleko sončnih painikov in jedli rženi kruh naiih njiv. Včasi pa so dobili tudi kapljico vino iz vinograda pod hiio. Bili so težki dnevi. V I.im ni bilo prave ženske, pogreial jo je vrt, pogreisle so jo njive, pogreial sem jo tudi jaz. A nisem hotel dati sinovom mačehe. Potrpel sem. V delu sem pozabil. Njive so ie bolj rodile, vino je bilo slajie. Dočakal sem, da je Franček vzel bič v roke in vodil vole, Jožek je odiel z ovcami na paio in Jakec je v sadovnjaku pasel svinje. (Dalja prihodnjič.) DELAVSKI ODDELEK DmitriJ Furmsnov [Odlomek is romana "Čepa-)*v". čapajov |o legendarni Junak driavljanake volne, ki aa |e proslavil kot vodja rdečarmel-ako divisijo v borbah, proti Kol ¿sku in drugim sovražnikom mlado ao v letake driave. Roman Dmltrila Furmanov« Ca po lev le ona najbolj priljubljenih knjig aovjetskegs brsvca. Nedavno jo Izšla tudi v slovenščini v Cankarjevi saloibl v prevodu Janosa Žagarja.] Na kolodvoru je gneča. Ljuci stva—vse črno. lUletVarmejski kordon na peronu kotna) zadržuje razgibano, htupno množico. Danes o |h»Iiuh i odide nad Kol* čaka delavski oddelek, ki k'a je zbral Fiunre. 1/ vseh Ivanovo-voznesenskih tovaren in obratov ao ar zbrali delavci. odo prišli na fronto—bodo že videli, koliko j ura . . "Jat sem pa mislil, da na fronti ne bomo gledali na uro." In vsi sn se zganili, ae zasme-jsli ln stegnili vratove. "P»>gleJ, kak&en je Terenih, da ua skoraj ne apornaš; v delavnici je bil rama/an, črh kakor stenj; pa j»a rdaj poglej . . . Vojak kotenjak. kakor iz škatli- tla! Ali kako je tale s predrti* mu je raklieal ne- kdo z veselim smehom, "sabljo spravi v žep,—drugače ti jo !*>• do kozaki vzeli." * ' Vsi, ki so stali v bližini, so se zakrohotali. "Ali pa mati, da bo z njo zelja sekala . . ." "Spotaknil se boi ob njo, Ter-joia, in jo zlomil . . ." "V prstek se boi urezal . . . General Čcz-noč!" "Ha-ha-ho-ho-ho-ha-ha-ha-ha " Tercntij Bočkin, fant kakih osemindvajsetih let. rdečelas. pegast, je sprejel iale z dobrim, ljubeznivim pogledom; bilo mu je malo nerodno in je naglo pri jel ta opletačojo se sabljo . . . "Ti bom /e dal' ." je zmedeno po>ugal množici, ker ni vedel, kaj naj odgovori' in kako zavrne strastno ploho zbadljivk in dovtlpov. "Kaj boi dal, Ter jota, kaj?" ao se krohotali neodjenljtvi šaljive! "Na 'jedrca, ivečt malo, vojaček • korenjaček! Tole tvojo vojaiko suknjo so nemara kravi It , . . potegnili. Ha-hs-ho-ho-ho . . * TerentiJ ae je smehhal. zavil proti vagonom in izginil v sivi, nemirni gneči rdečvarmejcev. In vselej, kadar koti jim je neskladen. kakor je bil. priiel pred oči, ao ae mu rseeli smejati in ga polivsti s plohami zbadljivih ial In «obeljenih do-mule kov . Potem ao ae odrrv»-tavali sprt stvarni tn reani pogovori Rn?pt»loi*nja In snovi ao ae hitro menjavale, v «raku je trepetal nervozen, svečan, ob-• otljiv nemir ... V množici sn ha i »let 11 rattfovorl 'Se budiva potegnemo u pek* a, če bo treba ... Neprestano so javkali: obutí ni kaj, plaičev ni, ne vem, s čim'bom streljal . . . No pa, zdaj poglej, jih vidii ..." In medtem ko je govoril, je kazal s prstom na vagone in tako dopovedoval, da misli rdeče-armejce. "Cel tisoč ao jih oblekli . . ." "Koliko, pfraviš?" "No, tisoč jih mora biti, a tam se ie ztyrajo—tudi zanje so vse naili. Če hočeš, najdeš, prijatelj, le obirati se ne smeš—saj vidii, kakien čas je to . . ." "Resen čas—kaj bi tisto . / je pritrjeval hripav visok glas. "Resen, seveda resen: Kolčak divja naprej kakor strela. Tudi na Uralu je že zavrelo . . ." "Eh, j«j. j«j." 3« vzdihnil sta-rinež—msjhen, slsboten starček v kočemajki, prezebel in nagr-bančen kakor goba. "Ah ... Le kako~bo to ilo, s temi naiimi stvarmi; vse se je tako hudo in slabo obrnilo," je potožil dolgočasen, jokav glasek. Odgovarjali so mu resno in ostro: • "Kdo to ve—kako bo Slo! Stvari ne gredo same, ampak jih je treba voditi. In poglej tu prvo stvar, teh tisoč pogumnih ljudi . . . Vidii, prijatelj, to je stvar, velika stvar, veli-ika! . . . Časopisi, vidii, piiejo, da jc premalo delavcev v armadi, a so tam tako potrebni . . . Kajti delavec zaleže več kakor vsak drugi . . . Zgledov ti nI treba daleč iskati —samo Pavluško poglej ali, postavim, Loparja, kremenit človek, lahko rečeš ... in kakino glavo ima! Ta ne bo propadel, ne boj se!" "Saj nihče ne reče, kaj bi tisto ..." * "In to niso mužiki—poglej jo naio Marfuio Kožanajo; to ni trlica. Vsakega mužika dene v koil" Tkalka Marfa, ki je ila v bližini mimo in slišala, da govori o njej, se je naglo obrnila in stopila k skupini, ki se je pogo-varla. Bila je iirokopleča, ši-rokolična, plavih, široko odprtih oči in za spoznanje kozava; bilo ji je že pet in trideset let, a videti je bila znatno mlajša. Bila je ostrižena in v novi vojaški obleki: v hlačah, škornjih, bluzi in čepici, ki jo je imela pomaknjeno prav na tilnki. "Kaj hočeš ód mene?" je rekla, medtem ko se je približevala. "Kaj bi hotel, Marfuša—uma si prišla. Vidiš, pravim, da naša Kožanaja ni ženska, ampak ne-osedlana kobila." "To se pravi, da sem jaz kobila?" "No, kdo pa drug?" in nenadoma je spremenil šaljivi ton: "Pravim, da si kakor ustvarjena za vojaka .. . vidiš!" "Ustvarjena—ali ne ustvarjena, treba je!" "Jasno, da je treba . . ." Trenutek je pomolčal in dodal: "No in tam—kako je?" "Kaj-kako je?" "JVojc osebne zadeve?" "Osebne zadeve . . ." je skomignila Marfuša. "Otroke sem vtaknila v zavetišče. Kam naj bi jih dejala?" "Res je, kam naj bi jih dala." je razumevajoče odgovoril tovariš. Nato je globoko vzdihnil in sočutno dejal z globokim glasom: "No, skrbeli bomo zanje, skrbeli, Marfuša; ne delaj si težkih ur, skrbeh bomo .. . Pojdi z mirnim srcetn; naša edina dolžnost je /daj, delati za vas! Morda pride čas, ko bomo tudi mi . . . Ali ne?" "Ševada 'Ti ne čakajo nič drugega kakor kdaj bodo ili," je odgovorila Marfuia. "Radi bi se žc premaknili; čimprej; siti smo čakanja, pravijo. Ne sliiii drugega kakor: Naprei, naprej, kaj čakamo? "Hej, Andrejev!"—je zaklical nekomu izmed mimoidočih, "ali ne govore tam nekaj p odhodu?" Andrejev (komisar 22. divizije, padel v držaljanski vojni), ključavničar iz Petrograda, ki je šele pred kratkim prišel v Ivanovo, je bil fant triindvajsetih let, žalostnih, temno modrih oči, bledega obraza, lepe postave ln gibčen; bil je v komUnarki in v ponošenem rjavem plašču.. Približal se je z odličnimi koraki, kakor na raport; ustopil se je, udaril s petami, salutiral in, medtei^ ko je s svojimi čudovitimi, resnimi očmi brez najmanjšega nasmeška zrl Marfi nepremično v obraz, je raportiral: "Čast mi je poročati Vaši Eks-celenci: vlak odide čez štirideset minut." Marfa ga je potegnila za rokav: "Ali se mislimo kaj poslavljati ali ne? Fantje čakajo—potreben bi bil poslovilen govor, ali ne . . . Kje je Kličkov? Kam se je udri?" (Konec prihodnjič.) yivomnsku nor ud na podporna /mdnota MS7.se So LavndaU Ave. a la van odbor riMCSMT CAIN KAK. gl f. A VIDES, gl Ujnlk --SSST a«. Lawndaia Av«. Chta—i» SS. m. ae. Lawndaia Av«.. Chlesa« SS. m. S«. Lawndaia Av«. Chlcaeo SS. I1L So lawndal« Av«. Chicago SS. m. S«. Lawndaia Av«. Chimen M. m SMTOM TROJ AR gi pomoftal tajnik «IK1CO O KUHEL Si blagajnik________ LAWRENCE GRAD1SEK. tajni* Sol odd.. MICHAEL VRHOVNIH di,*kt salad odrt«! MST Sa. Lawndaia Av«. Chleaao SS. m. PHILIP OODINA upravitelj Prorrata_SWT Sa. Lawndaia Av«. Chlesao SS. OL 4NTON GARDEN urednik H««v>*._MST So. Lawndaia Av«. Chleaao SS. Dl. Padpaedaadnlka - 41T Woodland Av«. Johnstown. Fa. dAVMOND TRAVNIK, prvi poBprodaodnlk-/OSEPH CULKAR. drud podpredsednik JOHN V. CERULAR, prvo PRANK ORADISEK. drugo okrotja JAMES MAGLICH. tratja okrotja.. JOSEPH «POLT «strto okrotja JOHN SPILLAR, pato okraSga St.. Philadelphia S4. Pa. _Bok SS, Harmlnla. Pa. _R O. L Oak dala, Pa. URSULA AMBROZICH. ftaato okrotja.. JOHN PETRITZ. sedmo okrotja PRANK POLS AK osmi okrotja. B. 60th St. Cleveland S. Ohio -Jm Randall St. St. Louis IS. Mo. --«IS Plaroa St.. Evalath. Minn. Carmona Av«. Loa Ancalaa 16. Cabf. _SM Srd St W.. Roundup. Mont MATH PETROVICH. predsednik VINCENT CAINKAR___ P A. VIDER_________ MIRKO O. KUHEL------- JACOB ZUPAN____ RUDOLPH LISCH--------- DONALD J. LOTRIČH. _______Ml 'E. 180th St.. Ciavaland 10, Ohio -SMT So. Lawndaia Av«.. Chicago SS. 111. JSI So. Lawndaia Av«., Chicago SS, 111. -S6VT So. Lawndaia Ave . Chicago SS. 111. -1600 8. Lombard Av«. Barwyn. 111. __TOO E. SOOth St.. Euclid. Ohio -UST la. Trumbull Ave.. Chicago SS. QL ANTON SHULAR. pradaadnlk PRANK VRATARICH_ ANDREW VIDRICH. JOHN KOBI, SR Ü CAM IL US ZAKNICK . — Boa ST. Anna. Sanas« —--SIS Tonar St. Luzerne, Pa. —TOS Porast Av«.. John«town. Pa. So. Skid Av«. W.. Duluth T. -SSS4 W. 67tb St. Ciavaland S. Oblo PRANK ZAITZ, predsednik. SCHAEL R. KUMER____ 11 .11 HEW J. TURK LOUIS KAPERLE__ ANDREW ORUM.__ JM So.. Lawndaia Ave., Chlcaeo SS. HI. .Bos 64. Universal. Pa. -S646 S. Lawndaia Av.. Chicago SS. I1L 1SS01 East Park Drive, Ciavaland. Ohio -1TISS Snowdan. Detroit SI. Mich. Knjiga o lanskih izkopavanjih v Ptuju (Aksdemljs znsnosti ln umetnosti v Ljubljani) Poročila, 3: Josip Korošec. Poročile o Izkopavanju ns ptujakem gradu lete 194t.—Ljubljana 1947 Ljubljana. — Povojna dejavnost slovenske arheologije je našla prva poprišča svojega terenskega udejstvovanja v izkopavanjih Narodnega muzeja v Stični ter v raziskavanjih v Ptuju, ki so se vršila pod vodstvom tamkajšnjega Mestnega muzeja in Antropološkega instituta zagrebške medicinske fakultete. V primeri z metodološko odličnimi stiškimi proučevanji so ptujska izkopavanja, ki so po načinu svojih del spornejša, privedla na dan precej večje število časovno razsežnega in izredno bogatega arheološkega in antropološkega materiala, tako da predstavlja ptujsko grobišče danes eno največjih srednjeveških nekropol sploh. Glede na veliko važnost izkopanega ptujskega gradiva, ki v mnogih pogledih izdatno poglablja in razširja naše dosedanje znanje starejše N slovanske zgodovine in materialne kulture, so pri nas o Ptuju premalo pisali. Poročilo (registracija materiala) vodje ptujskih izkopavanj, profesorja za prazgodovino na ljubljanski univerzi dr. J. Korošca predstavlja tako šele prvi daljši tozadevni spis, a še tukaj beremo le o lanskoletnih delovnih rezultatih ptujskega arheološkega kolektiva. Z izjemo odkritja starosloven-skega svetišča in najdb zlatih nakitnih predmetov, ki bodo po vsej priliki bizantinski uvoz, smo izkopali letos material, ki je po večini isti kakor je bil lansko leto, tako da nam nudi to kratko poročilo lep razbor velikega 'dela ptujskih arheoloških izkopanin. Največ najdenin izvira iz zgodnjega srednjega veka. Staro-slovensko grobišče, ki so ga prvič proučevali že 1. 1909, spada med plana grobišča, kjer • «o grobovi položeni v vrste. Grobovi so izkopani, niso pa obzidani kakor v Dalmaciji. Oko stnjake. ki so orientirani v smeri zahod—vzhod, smo izkopali često v krstah, ali pa položene na deske. Od nakitnih predme- bule, nožičke, kresila, šila, bojne nože in ostroge. Lončkov, ki so jajčasto ovalne oblike z navzven zavihanim robom, je zelo mnogo, nismo jih pa našli v zvezi s samimi grobovi.—Prof. Koroščevemu datiranju ptujske nekropole v 10. in 11. stol. ponovno manjka trdnejša zgodovinska opora. Hipoteza o (Iveh grobiščih in o tajnem pokopa-vanju na ptujskem gradu, kjer je naše pokopališče, objektivnega bralca nikakor ne more prepričati. Rimske najdbe so pretežno iz pozno-antične dobe. Najvažnejši rimski objekt, ki so ga odkrili 1946 je štirioglat rimski kastel, ki je nastal v času premaknitve rimskih meja z Donave na Dravo. Od starokrščanske bazilike se nam ni tako rekoč ničesar ohranilo. Dva kosa menze in ugotovitev kraja apside sta prav za prav edina dokazá za njen obstoj. Odkrili smo še nekaj rimskega orožja,- opek, fibul, dokaj črepinj rimske provincialne keramike ter livnico bronastih posod. Ilirska naselbina ni bila začasna, marveč trajna. Odkriti sta bili 2 hiši in 14 ognjišč, o-krog katerih se grupirajo kulturni ostanki te dobe. Ilirske izkopanine nam izpričujejo tedanje živinorejstvo in lov ter po vsem sodeč tudi poljedelstvo. tov v 217 lani odkopanih staro-je prikimala Mar- slovenskih grobovih so najpogo- fuia. "najbrž bo tako ... ali moremo /mugati z enim samim oddelkom . . . Nedvomno bo tako." "Videti je, da ao fantje, bi rekel . . ," je pokazal proti vagonom stejši obsenčni obročki. Manj je belobrdiikih in kettlaških u-hanov ter uhanov z zvezdastim priveskom. Omeniti je treba ie raznovrstne prstane in ovratnice, mnogolične priveske ter fi- Priapcvajte v obrambni sklad! Vsi darovi sa obrambo Enakopravnosti. Prosvete ln Proletsrca nsj se poilljsjo ns nsslovi John Pollock. 24465 Lskeland Blvd.. Clereland 23. Ohlo. Br. Pollock Je blsgsjnlk obrambnega aklada. HIŠIHJE STALNO KRATKOURNO DELO ČISTA. MODERNA POSLOPJA a IZREDNO VISOKE PLAČE: 82 4c na uro trn pričetek B7 4c na uro po 3 mesecih 89 4c na uro po 6 mesecih a '8 ln 6 DNEVNI TEDEN URE: 8:80 do polnoči PLAČANE POČITNICE PRAZNIKI IN UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE VEČ DEIJIVSKIH UGODNOSTI Skuiali vas bomo upoalltl vašega doma blizu Pridi!« la sevortta a MU. Allas Upoalevain! urad sa lanske Illinois Bali Telephone Co. 309 W. Washington St Tako nam je v tem začasnem poročilu prof. Korošec resumar-no naslikal ptujski material. Škoda, da manjka podrobnejši opis gradiva in,seznam grobov z vsem njihovim inventarjem. Pričakoval bi tudi nekoliko an-tropolških podatkov. — Slovenskemu tekstu sledi dolg angleški prevod. Spričo nenavadne pomembnosti ptujskih staroslo-venskih izkopanin za ves slovanski svet je nerazumljivo in zgrešeno, da nima knjiga tudi ruskega prevoda, ki bi bil še po-trebnejši. A. B. ŽENSKE DOBE DELO V KNJIGOVEZNICI Brez skušnje, vas naučimo mi Ure od 8 A. M. do 4 P. M. 5 DNI V TEDNU Plačani prazniki in plačane počitnice 828.00 na teden aa učenke višja plača sa skušane delavke Oglasite se osebno pri: American Bank Note Company 118 Eaat 20th sl, Chicago 1525 , N.WELLS LARGE HEATED SHOWROOMS 5 Minutes from Loop NIHCE '46 HUDSON .......................SI475 '47 FORD Sedan. Low Mileage ■47 BUICK Sed , Used, R H. '47 BUICK Convt. Sed. Like New '46 BUICK Super 4 Dr., R H. '46 CADILLAC Sedt.. Hyd R. H. VAM '42 STUDE 4 door................. > 795 V Prosveti ao dnevne svetovne In delaeake veatL AU Ilk čit a »e vsak daa? Is D«< doma ? Upščevl «lid e Ljubljani. 42 FORD Sad.. R. H. Clean '42 BUICK Sdnt, R. H Black '41 CHRYSLER 4 Dr.. R. H. '42 PLYMOUTH 4 Dr . R H. •42 OLDS 4 Dr. Sed . Hyd R. H. •42 PONT. 4 Dr Sed.. Like New '42 PACKARD Clipper NE MORE '41 PACK 4 door......................775 '41 CHEV. 4 Dr.. Like New '41 PORD 4 Dr. Super de Luxe '«I BUICK 4 Dr . Spec & Super* '41 NASH Super 6 Bad '41 PONT Sed . R. H. Bargain '41 OLDS 4 Dr M Cruiser '41 PLYMOUTH Sedan H H '41 MERCURY Club Cpe . R H. '41 PLYM Sta wagon. R H. . '41 CHRYSLER 4 Dr. H H. PRODATI '40 FORD SEDAN ..................575 '40 BUICK Spec . 4 Dr R H. '40 PONT 4 Dr Torpedo '40 MERCURY 4 Dr Super '40 DC SOTO 4 Dr De Luxe 40 DODGE 4 Dr Custom '40 Pl.YM S Dr Spec De Luxe '40 OLDS 4 Dr 6Sa. 76a. 06a '40 CHEV Sedan. R. H. 40 LINCOLN Zepher 4 Dr Cuatom CENEJE '39 DODGE .............................375 '36 PLYM S Dr SO CHRYSLER Club Cpe PACK 6 Cyl. 4 Dr H II -SO BUICK 4 Dr. Sp*c Clean SO OLDS 4 Dr . S H Like New '39 CHEVROLET SEDAN... 375 •ss PONT 4 Dr . 6 A 6. R H SO NASH 4 Dr „ "000 R H SO PONT LAC" Caavt. OD NAS 36 CHEVROLET SEDAN 275 -SS roSD t Dr Super SS , -SS PONT 4 Dr R H Bargain SS PONTIAc Nedao Bargain •17 OLOS 4 Dr . R N Lake New 17 CHEV 4 Dr R If Oooa '36 FORD SEDAN .............Its PLYM 4 Dr. R H •SS OLDS S Dr R H WELLS AUTO SALES 1525 N. Wells 1 Odprte ivetet da • ««a Sa« <