Štev. 123 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trste, f p«tefc» 4, m«|i 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L k ižtvo: Ulica Sv. Frančiška As;T.;ega 20. I tindstr. — Vsi i • -i ::aj ^e pošiljajo i:redn:št :i listi. Nt!rankir?na pism.i se ne sprejemajo in rukopisi sc ne vračajo. L jate I j i n odgo; mi rrednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij .Edinost* Ti«k tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z o efetiim poro-tvorr v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31 20 ......*.........1560 ...............7 80 izdajo za celo leto ......._ 6 20 Za pol leta za tri mesece za o e d e1 j s za leta 3-60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega ši. 20. — Poštnohranilnični račun žt. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. F»L V\J, 3. (Kor.) L radno se razglaša: 3. maja 1917. Vzhodno bojišče. — Armada nad'voj'vode Jožefa: Sunek več sovražnih siotnii proti na>im postojankam v dolini Putne ;e bil odbit > krvavimi izgubami sovražnika. Na ostalih delih fronte mestoma živahno topovsko delo\arije. Jugozapadno in jugovzhodno b o i i š č e. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradno poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, .1. maja 1017. Zapadno bojišče. Armada kra-lie\iča Ruprelna: Trajnemu topovskemu boju zadnjih dni je sledil danes zjutraj na obeh brego\ih Scarpe bobnajoč ogenj. Nato so se na široki fronti pričeli novi angleški napadi. Armada nemškega tesarje viča: Ob ugodnem razgledu je doseglo bojno delovanje artiljerij in mino\k v čeral veliko silo. posebno na belgijski fronti med Vauvaillonom in Craonnom: ob prekopu Aisne Marne in na višinskih P< -lojankah severno Prosnesa je bil topovski boj srdit. Armada vojvode Albrehta Nirt.: Nobenih posebnih dogodkov. I etalsko delov anje je bilo nad in za postojankami podnevi in ponoči zelo živahno. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih 8, po prisilnem pristanju 1, vsled sestrelitve (•d ta! 7 letal in en privezni balon. Vzhodno bojišče. — Celokupni položaj ie neiz premen jen. Med Susito in Pumo se ie ruski napad izgubonosno razbil v našem ognju. M a c e d o n s k a fronta. — Živahen ogenj pri BitolUi, na zapadnem bregu \ ardaria in jugozapadno Dojranskega jezera. Prvi generalni k vartirinoister: pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIV 3. (Kor.I Veliki glavni stan, 3. maja 1117. s« urruM*i trumi se ie zopetni angleški prodorni poizkus izjalovil ob najtežjih izgubah za so\ražnika. Oh \isni severno Re:n*sa trajno močen topovski boj. Na vzhodu nič bistvenega.* Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA. 2. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Cer-ne. \ ozentliu Moglenice in zapadno Var-daija živahen topovski ogenj. Na ostati fronti pičlo topovsko delovanje. Dva sovražna izvidna oddelka, ki sta poizkušata prodirati nroii našemu levemu krilu pri Cr\ eni steni, sta bila pregnana. — Romunska fronta: Pri Tulceji in Isaceji pičlo strelianie med stražami. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Dne 30. aprila so napadii Angleži na levem bregu Edhema pred našimi postojankami se nahajajoči pešpolk. Potem ko je bil ta napad odbit v naši pripravljeni obrambni postojanki. smo izvršili protinapad proti sovražnemu desnemu krilu, pri čemer smo ujeli 40 oficirjev in 161 mož. En ruski konjeniški polk, podpiran po dveh pehotnih stotnijah in nekaj artiljeriie, je poizkušal prekoračiti severno Dijalo, a ie naš ogenj ta poizkus preprečil. — Kavkaška fronta: Sovražnik je zopet brezuspešno obstreljeval naše levo krilo. V ostalem je vladal na fronti mir. — Sinajska fronta: tino naših letal je napadlo s strojnicami neko sovražno oboroženo ladjo in jo prisililo, da se je oddaljila v jugozapadni smeri. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. O bojih na zapadu. BEROLiN, 2. (Kor.) \Volffov urad poroča: \ ozemlju Arrasa so bili včeraj le na nekateri!; točkah manjši krajevni boji. [Zgodaj zjutraj se je pričel južno Scarpe do ozemlja Boullecourta zopet močan topovski ogenj. Sledila sta dva srdita angleška napadna poizkusa na stari napadni fronti med v\onchy in Fontaine, ki pa sta se izgubonosno razbila že v našem ognju. Plen 2in 2^. aprila se je zvišal za množino ujetnikov m strojnic. Tudi. v ozemliu Reimsa so bile bojne akcije v znamenju ve!:ke sovražne izmučenosti in potrtosti. V ša mi sanji se Francozi jx> težkem porazu dne 30. aprila na višinah Prosnesa niso mogli več odločiti za nove napade. Dogodki nm mori m, BEROLIN, 3. (Kor.) \Voltliov urad poroča: V noči od 2. na 3. t. m. so naše predstražne sile pred flandrijsko obalo potopile eno sovražno torpedovko. Še ena torpedovka je bila tako težko poškodovana. da jo je smatrati za uničeno. Nač. adm. štaba mornarice. LONDON. 2. (Kor.) Admiraliteta javlja: Domov se vračajoči transportni parnik Ballarat (11.lin ton) z velikim številom avstralijskih čet na krovu, je bil 25. aprila pomorskih milj od severne obali torpediran in potopljen po jvodvodniku. Vsled sijajne discipline in sigurnega vedenja čet »■l' ie posrečilo, spraviti vse v čolne, katere so potem hitro priklicane naše patruljne ladje odvedle v pristanišče. Izgub ni bilo. ____ Plovba med Angleško in Nizozemsko. HAAG, 2. (Kor.) Nizozemska brzojavna agencija poroča, da je od 20 nizozemskih ladij. ki so se nahajale v angleških pristaniščih in so uporabile po Nemčiji privoljeno varno vožnjo na Nizozemsko, petnajst ladij dospelo na Nizozemsko. Sovražna uradna poročila. Italijansko poročilo. 2. majnika. — Artiljerijsko delovanje je bilo včeraj na asiaški planoti in na Krasu živahnejše. Sovražne vdorne poizkuse proti našim črtam na i>obočju Monte Spe-rone (Ledrska dolina) in Vodila (severo-zapadno Tolmina) so hitro zavrnile naše čete. Na obeh straneh živahno zračno delovanje. Dve naši letali ste prošlo noč obstreljevali kolodvor na Opčmah it! ste se potem vrnili nepoškodovani v svoje izhodišče. — Albanija: 30. aprila zvečer je brodovje šestih sovražnih letal vrglo na valonsko okolico deset bomb. ne da bi bilo kaj žrtev ali škode. Prekinjenje odnoiojev aed Gvatemalo ia Hemcijc. BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Poslanik Gvatemale je po naročilu svoje vlade naznanil državnemu tajniku za vnanje stvari, da so diplomatični od-nošaji z Nemčijo prekinjeni. Poslanik je zahteval potne liste. Zastopstvo nemških interesov v Gvatemali je prevzela španska vlada. Amerika pošlje svoje čete v Evropo. \VASHINGTON, 2. (Reuter. — Kor.) Vlada je pripravljena, da odpošlje ekspe-dicijski zbor v Evropo, kakor hitro bodo zavezniki smatrali za primerno, da za transport čet potrebne ladje odvzamejo prevozu živi!._____ Nova Rusija. 1. majnik v Rusiji. PETROGRAI), 2. (Kor.) Praznovanje 1. majnika v Petrogradu je trajalo pozno v noč. V raznih okrajih glavnega mesta je bilo postavljenih nad Ml tribun, kjer so nastopali govorniki raznih strank. Velika večina govornikov je poživljala narod, da naj brani priborjeno svobodo do skrajnosti. Niti en govor ni omenjal posebni mir. Vsak govor proti vojni so sprejeli poslušalci z veliko hladnostjo. Oovori Leninovih pristašev so bili skoro povsod prekinjeni s klici »Molčite! Dovolj!« Med govorniki, ki so se vozili v avtomobilih iz enega okraja v drugega, so se nahajali Plehanov, Lenin, predsednik delavskih in vojaških delegatov Cejdze, podpredsednik Šelev in justični minister Kerenskij, ki je poživljal k združenju vseh socialističnih strank. Red ni bil nikjer kaljen. Po celi P O D L I S T E K. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. — Od katere strani pa je prišel? — je vprašal sodnik. — Tega ne morem reči. Ko sem ga zagledal. je stal ravno na sredi križišča obeh ulic, tako da nisem mogel vedeti, odkod je prišel. Pa . lina je silno vznemirjena poslušala de Lozerilovo pripovest. in Colard. ki je prej sedel pri vratih, se je polagoma približal pripovedovalcu in je z odprtimi usti stoječ poleg njega, takorekoč požiral vsak (j njegovo besedo. Gospa Brichetova je molče zrla v de Lozerila. ki je nadalje- val: . - ^ — Bil sem črno oblečen in sem sedel nepremično na kamnu. Ker sem še bil v senci, me možakar ni mogel opaziti. Breme, ki ga je nosil, mi je hipoma pobudilo domislek, kakor ga more imeti le opit človek .... Baron ie prenehal in se posmejal. — Da. — je ponovil, domislek opitega človeka, in kedar se ga spomnim, se moram posmejati. Mož je za trenutek postal, da bi se oddehnil. kajti cul sem ga hropsti. Preden je nadaljeval svojo pot, je krepko stegnil noge, razkoračivši se, da bi trdneje stal, in s! potem z glasnim »hem < zopet popravil težko breme na ramo, odkoder mu je hotelo zdrkniti. — Ali ste mogel videti onega človeka v lice? — je vprašal Colard bojazljivo. — Ne, ker mi ie kazal hrbet, — je od-j govoril de Luzeril. — Ali je oila noc jasna? — je vprašal nato sodnik. — l>otlej so oblaki zakrivali mesec; toda ravno ko je oni že hotei nadaljevati Rusiji so praznovali prvi majnik z istim navdušenjem kakor v Petrogradu. V mnogih mestih, kakor v Kronstadtu, Minsku in po drugih ob fronti se nahajajočih mestih so se čete v velikem številu udeležile manifestacij delavcev. V Jasiju je priredila ruska armada impozantno manifestacijo, ki ji ie prisostvoval tudi višji poveljnik general Sčerbačev. Vojaki so mu izročili rdeč trak. ki ga je sprejel z besedami, da ohrani ta znak zaupanja svojih čet celo življenje. Avstrijski parlament. Posvetovanje voćT'eljev strank. DUNAJ, 3. (Kor.) Danes se je v pred-sedništvenem uradu poslanske zbornice vršilo po predsedniku dr. Svlvestru sklicano neobvezno posvetovanje voditeljev velikih strank, pri čemer se je ugotovilo, da ne gre za sklepe, temveč samo za pred razgovore^ za konferenco načelnikov, ki naj bi se sklicala. V vseh predmetih, o katerih se je razpravljalo, je prodrlo edinstveno mnenje i glede izvolitve odsekov i glede načina, kako naj bi se reševal dnevni red. Nadalje se je posebno izražala želja, da naj se poslanci, ki so bili poklicani v vojno službo, nemudoma oproste, oziroma se jim dovoli dopust, da se morejo udeleževati predpriprav. Razpravljalo se ie tudi o svobodnem kretanju poslancev. ki bivajo v ožjem ali širjem vojnem ozemlju, ali ki so bili izvoljeni tamkaj, in se je v tem pogledu treba sporazumeti z vlado, da bo poslancem v danem trenutku mogoče priti na Dunaj. Z vseh strani so prosili ponovno dr. Svlvestra, da bi sprejel ponovno izvolitev, nakar je dr. Sylve-ster izjavil, da vztraja na svojem sklepu. Kakor poročajo večerni listi, se je v današnjem posvetovanju voditeljev strank pri zborničnem predsedniku sestavil ostne-ročlanski odsek za izpremembo poslovnika. ki začne 'delovati že jutri zvečer. . Cesar v Krakov u. KRAKOV. 3. (Kor.) Posebni dvorni vlak s cesarjem je šel danes skozi Krakov. Na povabilo cesarja je stopil v vlak ga-liški namestnik, general konjenice, grof Huyn. Socialistični mirovni kongres v Stock-holmu. i DUNAJ, 3. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, bodo zastopniki nemške socijalne demokracije v Avstriji odpotovali dne 12. maja na mednarodno konferenco socijalne demokracije v Stockliolmu. — Konference se bodo udeležili tudi češki socialistični poslanci. SOFIJA. 1. (Kor.) Zmerna skupina soci-jalistične stranke na Bolgarskem je odposlala na kongres v Stockholm šest članov. Imenovanje v upravnem sodišču. DUNAJ, 3. (Kor.) Cesar je imenoval ministra iz. si. barona Ervina Schvvartzenau za prvega predsednika upravnega sodišča. NEMŠKI RAJHSTAG. BEROLIN, 3. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora se je pečal z razmerami v zasedenem ozemlju in razpravljal najprej o belgijskem vprašanju. Vsi govorniki so priznavali uspešno delovanje umrlega guvernerja barona Bissinga. Dalje so vložile vse frakcije skupni predlog, v katerem zahtevajo, da naj se vsi prisiljeni belgijski delavci takoj zopet odpošljejo iz severne Francije v domovino. Nadaljno posvetovanje jutri. BEROLIN, 3. (Kor.) V državnem zboru je vložila konservativna stranka sledečo interpelacijo: »Sklep socijalist i ene stranke, ki zahteva, naj se sklene skupni mir brez aneksij in brez vojnih odškodnin, je povzroči! v širših slojih nemškega naroda vsled pomanjkanja jasnega stališča državnega kancelarja veliko vznemirjenje, ker bi tak mir sicer odgovarjal mednarodnim načelom, nikakor pa ne življenjskim potrebam nemškega naroda. Je-li državni kancelar pripravljen, da naznani svoje stališče k temu sklepu?« — Tudi socialistična frakcija je vložila interpelacijo glede vojnih ciljev, ki se glasi: »Ali je državnemu kancelarju znano, da ste provi-zorična vlada Rusije in zvezna avstro- svojo pot, se je mesec pokazal izza oblakov. Tedaj mi je prišel oni domislek. Oporekajoč se sem za njim stopil iz sence in zak'ical: »Hej, bedaki Vrzi na tla, kar nosiš, in mene zanesi domov, pa dobiš lepo napitnino.« Istočasno sem pogiabil za debelo platno, v katero je bilo zavito breme, l.i potegnil, da bi mu tako breme strgal z rame. Ko je možakar zaslišal nenadoma glas za seboj, se je očividno silno prestrašil, lmpavo vzkliknil, spustil breme na tla in pobegnil. — V kateri smeri? — je vprašal živahno gospod de Badiere. — Tokrat ste pač mogel videti. — Motite se, gospod sodnik. Prav ničesar nisem mogel videti, dasiravno je bilo popolnoma svetlo. Možakar je namreč, ko je pobegnil, spustil breme, ki je padlo name, ker sem stal tik za njim. V pijanosti, ko itak nisem mogel trdno stati na nogah, me je težko breme podrlo na tla. ogrska vlada izjavili, tla ste pripravljeni za sklenitev miru brez aneksij? Kaj namerava ukreniti državni kancelar, da doseže soglasje vseh prizadetih vlad v vprašanju, da je mogoče skleniti bodoči mir na podlagi obojestranskega sporazuma brez aneksij in vojne odškodnine?* Kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, bo odgovoril kancelar na te interpelacije o priliki tretjega čitanja proračuna. S. maj v Italiji. LUG ANO. 2. (Kor.) Po poročilih italijanskih listov, ki jih je dovolila cenzura, je bil prvi maj v Italiji v splošnem povsod miren. Kliub policijski prepovedi so se vršila v Turinu. Milanu. Bologni, Florenci, Rimu in tudi po 'drugih mestih zborovanja z demonstracijskimi obhodi, pri čemer so poizkušale klerikalne in retormistične delavske organizacije doseči nekak protiutež socialističnim manifestacijam za takojšnji mir s tem, da so razdajale razglase z vsebino, da vojuje Italija vsiljeno ji vojno in da se je radi tega ravno sedaj v zadnjem trenotku nikakor ne sme oropati dobrih uspehov. V Turinu je prišlo pred Del avskim domom do spopadov med socialističnimi demonstranti in konjenico, ki je morala nastopiti z orožjem. Iz drugih krajev se poroča, da so na gotovih točkah postavljeni oddelki čet postopali jako rezervirano z demonstrirajočo množico in da so se držali rezervirano tudi pri posebnih pripetljajih. Italijanski parlamentarci v Parizu. LUGANO. 2. (Kor.) Pod vodstvom rimskega župana senatorja kneza Colonne je odpotovalo nekoliko italijanskih parlamentarcev v Pariz, da se skupaj z angleškimi in francoskimi parlamentarci udeleže seje takoimenovanega medzveznega parlamenta. Ruski parlamentarci ne pridejo k seji. Italijanski parlamentarci vzamejo s seboj kot vračilo francoskim parlamentarcev, ki so kot dar prinesli s seboj v Rim nekaj kamnov iz Verduna, nekoliko lovorja z rimskega kapitola, ki ga v Parizu polože na strassburški spomenik. Luzzatti se je tokrat odrekel potovanju v Pariz. Italijanska misija odpotuje v Ameriko. RIM, 2. (Kor.) Kakor' poroča agencija Štefani, odpotuje v kratkem italijanska misija v Zedinjene države. Carranza izvoljen za rnehikanskega predsednika. BERN, 2. (Kor.) »Le Nouvelliste de Lyon« javlja iz Mehike: Carranza, ki je bil 1. majnika izvoljen za predsednika republike, je nastopil svoje mesto. Amerikansko posojilo Francoski in Italiji. NVASHINGTON, 2. (Kor.) Zakladni tajnik Mac Adee je sporočil, 'da bo prvo posojilo Francoski in Italiji znašalo po 100 milijonov dolarjev. Take Jonescu voditelj romunskega ministrstva zunanjih stvari. JASSY, 1. (Kor.) Zaradi dopusta ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari Bratiana je Take Jonescu prevzel vodstvo ministrstva. STRAHOVITI POTRESI. ZAGREB, 2. (Kor.) Na tukajšnji potresni opazovalnici so sejsinični aparati zaznamovali danes naravnost strašen potres, ki je brez primere v zgodovini potresov. Razdalja znaša 13.000 km. Kljub veliki razdalji tukajšnji aparati vsled močnega bobnenja niso mogli zaznamovati vseh faz. Pričetek potresa je bil ob 9 4G' 23" zvečer, pričetek močnega gibanja ob 9 49'. Od te ure do danes opoldne se zemlja še ni pomirila, ker je po velikem potresu zaznamovati še celo vrsto sunkov, katerih vsak je bil tako močen, da ga je bilo mogoče zaznamovati v Zagrebu. Ognjišče potresa bo najbrže v Tihem morju, morda pri Novi Gvineji. Živilska kriza v Angliji. LONDON, 2. (Kor.) Kralj je danes podpisal poziv za prostovoljno omejitev za-vživanja kruha. Poziv pravi, da se drže na dvoru odmerkov, določenih od prehranjevalnega kontrolorja. Kralj poživlja narod, da naj se, ako hoče preprečiti uvedbo krušnih izkaznic, pomaga samo s prostovoljnim sistemom. Smrtna kosa. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Državni poslanec Ala'dar Burgvau je danes popoldne umrl. Porazdelitev nemških strank v politične kategorije. n. Tako se menjujejo razmere in nemški politiki in njihove »državne potrebe« žnji-mi! Pred nedolgo so odkrito in iz globine svojega uverjenja govorili, da se mora — ko že z narodi samimi to ne gre — vsaj državna uprava stlačiti v nemško uniformo! Sedaj pa protestujejo listi a la »Ta-gespost« slovesno proti prizadevanju raznih držav, da bi širili uverjenje, da so pri nas slovanski narodi zatirani, s čemur da hočejo podžigati sovraštvo med narodi. Kakor da nemške zahteve — ki jim je ista »Tagespost« govorila podkreplievalno besedo še nedolgo temu — ne bi bile najprimerneje sredstvo, da se narodna nasprot-stva v naši državi ohranjajo in — večajo! Z istimi sredstvi — pravi »Tagespost« sedaj, hočejo sovražni agenti preprečiti sporazum z Rusijo! Mari res misli »Tagespost«, da se svet ne spominja več, kako je vsa njena pisava še nedolgo temu bila taka, da je enostavno izkijučala misel na sporazum z Rusijo na podlagi, ki jo sedaj naš minister za vnanje stvari predlaga v dosego častnega in obe strani zadovoljil-jočega miru z veliko vzhodno državo: brez vsakih osvoievalnih namenov?! Ne '.'olgo temu še so se »Tagespost« in njeni zaplečniki zavzemali za zahteve, ki so naravnost zagrajale poti do parlamenta in spravljale celo njegov obstanek v nevarnost in ki bi neizogibno razširile prepad med narodi v državi; danes pa piše istotako iz globine svojega uverjenja proti domnevi, kakor da bi narodi monarhije stremeli narazen. Pred par tedni še bi bila »Tagespost :< lahkega srca žrtvovala parlament in vse ustavne svoboščine za skle-dico — državnega jezika kot simbola nemške hegemonije in podrejenosti drugih narodnosti; danes pa poživlja parlamentarce. naj crpijo pouka iz dogodkov in naj se združijo za skupno delo. ki utrdi veliavo in pravice parlamenta — in poživlja vlado, naj spoštuje ljudski zastop in naj do zadnje pičice izpolnjuje svoje obveznosti do njega, ker iz »ljudstva prihaja moč za mir«, a parlament je zakonito zastopstvo ljudstva, kar se, na avstrijsko prevedeno, glasi: vlada, poslušaj in spoštuj glas — narodov v državi!! »Gorje tistemu, ki živi v minolosti in nima ne smisla, ne volje, da bi razumel sedanjost!« — tako kliče sedaj »Tagespost-svarilno in pravilno. Kako pa jej je govorila ta sedanjost že tedaj, ko je isti list podpiral zahteve njih, ki so hoteli nastavljati narodom, torej ljudstvu te države, Gesslerjev klobuk poniževanja in s tem poniževanja njihovega zakonitega zastopstva?! Sedanjost jej je govorila z junaštvi sinov vseh narodov v strelskih jarkih in z žrtvami njihovih svojcev v zaledju! Mari je menila »Tagespost«, da ti narodi pozabijo na to. kar so storili za državo?! Mari se ni zavedala, da bi tako plačilo, kakršnje jim je namenil nemški radikalizem, zastrupilo vse njihovo čut-stvovanje?! Graški list se sklicuje sedaj na govor »meča«. Tedaj pa je trdim korakom in brezčutno šla preko dejstva, da so ta »meč« zmagovito in krvavo vihteli vsi narodi! Sedaj piše, da se morajo glasovi narodov strniti, da jih treba poslušati in razumevati! Vendar se ni še nedavno menila za absolutno gotovost, da bodo ti glasovi gromeče govorili proti zahtevam, ki jim je dajala oporo tudi — ona!! Sedaj nas uči »Tagespost«, da so časi »demagogije« minuli. Poprej pa — ko je tudi ona parlament navezavala na znane »predpogoje« — je ni čisto nič motilo dejstvo, da te zahteve prihajajo od strani, ki bi je že davno ne bilo več, če bi ne bilo — »demagogije«! Eno svarilo pa je uvaževal graški list. Ono Bethmann-Holhvega v pruskem državnem zboru: gorje tistemu, ki ne razume znamenj časa!! »Tagespost« je razumela znamenja, ki so kazala na izpremembo dispozicij v odločilnih krogih in izpre-menila je — besedo!! Razumela je. V tem je geneza nje »izpoznanja , da treba slušati glas narodov, da moč prihaja iz ljudstva in da je v njega zastopstvu vir vse nade v bodočnost! Kar hkratu so prišli tudi pri graškem listu narodi do veljave, da odločno odbija mahinacije. ki naj bi širile vero, da se hoče slovanske narode v tej državi zatirati!! Danes govori » Tagespost« za »Aut-marseh-, za strnenje narodov v eno vrsto. Ali pa imamo gotovost, da ne bo v prihodnje zopet zahtevala drugačnega >raz-vrščenja«, ob katerem naj bi bili eni spredaj, drugi pa — daleč zadej?! Je-li ta »konverzija« pri tem tipičnem glasilu druge kategorije avstrijskega nem-štva pristna, čista, neprisiljena, vzrasla iz pravega izpoznanja in uverjenja, ki bo — trajno, da se ne bo nikdar več majalo pred hrupnimi in nasilnimi nastopi radikalizma?! To je kardinalno vprašanje. Te vere nimamo in usodna pogreška bi bila, ako bi se jej slovanski narodi udajali! Te vere ne dovoljujejo nešteta grenka izkustva, ki smo jih imeli s to kategorijo avstrijskega nemštva! Izpoznanje ne more biti resnično, ker je le produkt računajoče pameti za — trenotek, ker jim srce in duša govorita drugače. Će slovanski narodi nočejo doživeti grenkih prevar, naj se nikar ne udajajo misli, da se ti ljudje ne bodo zopet vračali k svoji stari vnemi do »državnega interesa«, kakor si ga oni tolmačijo! Na to moramo biti pripravljeni! Dolžnost previdnosti za uspešno obrambo v prihodnjih časih nam nalaga, da smo pripravljeni na to, da bodo sledila zopet dejanja, ki bodo kričeče konstrastirala s sedanjo besedo. Pa saj nam graški list v isii sapi piše memento, ko pričakuje — nem- Stran II. EDINOST* štev. 123. V („Trstu, dne^4. maja 1917- državnem zboru ob Ijalnih demokratov! tcjroriii avstrijskega Razne politične vesti. mi tik«? mo ci; : pies /iiei; »triiska pHitika pred novimi politični- knttihinacijami? (ilasiln čeških sodem ' ratov Pravo Lidu< pišejo iitui: Poleg vprašanja predsednika ^ še* riizj-ravlia tudi vprašanje bo-;ga ra/merja med Nemci in Cehi. Je . a. »poininjaio k razmišljanju, iili sc :nte»csu delamožnosti državne-i «»rj i. ra/merje ne uredilo drugaee. v bi', doslei? Zadnii neuspeh poli-oktroiranj nemškega nationalverbrm-[? a razlogi \ nanje politike igrajo ]»ri , igo. V jzklfafrn, da stoji-pred eno naj interesa nt ne|ih ktunbina-sirijske politike ter da morejo priti ečenia. ki so se še pred kratkim iiemo/na! Ik'H'da je sicer nedo-čna. ne noJaja nie |M»/itivtiega in nam a tiiuic k* (jiHmicvaiija. vendar si ie ne 'vino tolmačiti drugače, nego da v miš-iMtju iu presojanju stvari nastaja v i t,.h >ri; prevrat in da iščejo ru>-i <■• uuacii. Nu. ne izključujemo tega. c ' ■-■taiam<» \uliki skeptiki, ker nas :c •/ JMije, kako težko pri naših nemil kiti -ledi besedi dobrega izp*>-. \ ,or. >■» primernega dobrega dejanj i. -»C b< ;mo le iskreno veselili, ee pride, c *J-W J. pr srčnega razmerja, pa vsij • isl.s^ega modusa vtvendi. Vedno pa ;»re biti v podlago za tako razmerje ve-nauk v iiaJpisu na cesarskem dvoru i Dunaju: lustitia regnorum.....ki ga vir čeških katolikov označa kot *pred-^oj vseh j redpogojev za vprašanje M»razuma med narodi. Izpraznjeni poslanski mandati. Odkar se /.'•. mi. zadnje zaseJanje državnega > >ra. m» >e /praznili mandati naslednjih Bi u \ a m cev Batti liić. (jratenauer, Josip hudei Kramar. Pa [urilovic. Erl Ra \v dr. Adolf Ivan Biš. e Choc, dr. Lenard Fran Fuchs. an Gratz. Oton Giin-Vaclav Kotlar, dr. Kremnvallner. \ ladi-j Lipka. -Jr. Aleksan-/. Rudolf Lossl. Matko Man-irij Markov. .1 »sip Netolitzkv. iimann. dr. Friderik Pacak. hran Povše, dr. Alojzij Fran Rienossl. Jurij iand Seidl. Ivan Yoj-n. Anton \\ eigunv in Odbor zo obnovite« Goriške me; uovitev c. kr. ziiinl-ari. c. kr. namestni-rnu odboru goriške-emu knezonadŠkofu prihajajo v v pošte v i (ioriške ter se je iju. zlasti povdarja--krbitve. da bo po ?no za takojšnjo vr-iov in obnovljenje ^o>lK»darskega živ- »dgovorili s sledeči- eu ue nii Njego\ a ekscelenca knezonadškof goriški dr. Sedej. ive-Jiem iK>zdra\ijam ustanovitev P »trebnega odbora za obnovitev Oo-e in izrekam svojo udano zalivalo za ano mi obvestilo in prepis dotične :e na c. kr. ministrstvo za notranje ,ri. rivaievredno in umestno je, da se a vrnitev slovenskih beguncev in ob-ite\ njih domov, gospodarskih pošlo-vrtov, polja in vinogradov ustanovil, ;r si »venskih mož. ki imajo srca in ima za blaginjo naše nesrečne, a še no ijube domovine na pravem mestu 'l.iše domače razmere dobro iti vst-n>ko poznajo. ripra\ Ijen sem po svojih močeh in nerah delovanje in koristi tega odbora oščeč go>| odom odbornikom složno in j ;o>.!ovi}eno delovanje za blagor našega stva iu goriške Jomovine. ležim z odličnim spoštovanjem vele vdani Frančišek Borgia Sedei. nadškof. Deželni odbor goriški: Sklicuje se na tamošnji dopis z dne j prila t. 1. pozdravlja deželni odbor go-i ustanovitev P. T. odbora za obno-v t ioriške iu se na Jeja. da sodelovaje slednjega pri veliki akciji, ki stremi »bnovitvijo (ioriško-tiradiščanske. pri-lore do zaželjenih uspehov, mi povodom se omenja, da je deželni or vprašanje o obnovitvi (ioriške ;o fti natančno proučeval in da je na kigi nabranega gradiva že sestavil ob-ogr.no. ki bi naj bil vodilen pri novitvi (ioriške . Podrobni načrti obsega programa so večinoma tudi že iz-ini iu predloženi vsem prizadetim mi-irstvom. 1 »eželni glavar: Dr. Faidutti.« Fkscelenca harem Fries-Skene c. kr. namestnik v Trstu: Častili odbor prosim, da blagovoli sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za prija/no pošiijatcv prepisa vloge, ki jo je napravil častiti odbor na c. kr. ministrstvo za notranje stvari v stvari obnovitve (ioriške. S posebnim "zadovoljstvom pozdravljam novoustanovljeno organizacijo, ki je. v sebi družeča vrsto vplivnih osebnosti slovenskega dela 'Ježele. gotovo poklicana, da na najučinkovitejši način s svetom in dejanjem sodeluje pri težavnem delu gospodarske obnove goriškega ozemlja, za katero se pod mojim vodstvom in s ih>- uiočjo centralnih mest pri nainestnistvu že sedaj delajo priprave. Veliki načrt bo zahteval dalekosežnoga delovanja in treba bo napeti vse sile. Ja sl pregnancem, čim pridemo do normalnih razmer, omogoči hitra vrnitev v domovino in kar najhitrejša zopetna v posta-I vite v njihovega prejšnjega gospodarskega položaja. Pridržujem si glede tega. da v danem j treuotku pozovem k neposrednemu sode-J ' lovaniu častiti odbor, čegar pomoč bo ^e-1 lu obnovitve gotovo v bistveno korist. Vsekako prosim, naj bo častiti odbor prepričan, da smatrava jaz in podrejena mi deželna politična uprava med najvažnejšimi nalogo, da v sedanjih težkih j Jnclt. kakor tudi v bodočem času miru in gospodarske obnove z vsemi močmi in najisktenejšo pripravljenostjo k pomoči stojiva ob strani težko preizkušam deželi j in njenim prebivalcem, ki so tekom vsega vojnega časa dajali vznesen zgled domo- ; vinskega mišljenja iu patrijotične požnvo-i valnosti in ki smejo biti gotovi hvaležnosti] vse domovine. Aorovizaciiske stvari. GOVEJE MESO. .lutri. v soboto. 5. t. m., se prične prodajati goveje meso proti modrini izkaznicam št. 1. Vsaka oseba mora pri nakupu izročiti izkaznico št. 1 ter se obenem izkazati z izkaznico za živila. — Jutri. 5. t. m., pridejo na vrsto odjemalci proda-ialen aprovizacijske komisije, ki so v posesti izkaznice za živila s št. 1 do 550. v nedeljo. <». t. tn.. pa oni z izkaznicami za živila s št. 551 do 1100. — Za ostale stranke, ki nakupavajo v prodajalnah aprovizacijske komisije, pri raznih zadrugah in jestvinčarjih. se dnevi razdeljevanja govejega mesa objavijo ob svojem času. — Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 1. 10 (deset) dkg govejega mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Ce e: Prednji deli s priklado po K 5*36 kg. zadnji deli s priklado po K 6*96 kg. Dobivalo se bo t« meso v naslednjih mesnicah: liin. Rojan 9: Cadorini. ul. nadvojvode Josipa 11: Parenrtto. trg Caserma 6: Ouintavalle. ul. Poste 3: Taverna, trg Ponterosso 4: Borgnolo. ul. Lazzaretto veccliio 52: Perlatti. ul. Sanita 9; Rodella. ul. Hi-ccherie 11: Lov. ul. Do na to Bra-mante 13; Pasgualini. ul. Marije Terezije 41: Simonetta. ul. delle Legna 4: Zadnik. trg S. (iiovanni 6: Oodigna. ul. Farneto 744; Lenarduzzi. ul. Amalia 23; Malusa. ul. Parini 15; Polli. ul. Acquedotto 13; Castellitz. ul. (iiulia 67; Ottonischer. ul. grande 11: Periatti, ul. Barriera vecchia 4; Stern. ul. Barriera vecchia 31: Jenco. ul. lstituto 4; Carniel, ul. Istituto 22: Ferluga. ul. Media 46: Pozzi. ul. Sette-fontane I: Rizzian, ul. deli' Istria 76; Comisso. Campo S. Giacomo lf; Rocco. ul. S. .Vlarco 2; (iodina. Skedenj 13S; (iatznig, Skedenj 50; Spangher. Barkov-Ije-Riviera 230. Domaie vesti. ( mrl je predsinočnjim po dolgem bole-hanjv mož. ki je bil širom znan po mestu, po okolici in širšem zaledju, gospod Jakob Klemene, posestnik in nekdanji lastnik sirom znane tržaške manufakturne trgovine v ulici sv. Antona. Pokojnik si je s svojo pridnostjo in spretnostjo pridobil lepo pozicijo v tržaškem trgovskem svetu iti jc štel mc.1 najugledneje trgovce v našem mestu! V prejšnjih časih se je tudi pridno udeleževal našega narodnega in socijalne-ga življenja, dočhn se je zadnje čase — ko so začela pritiskati leta in bolehnost — precej odtegnil in se umaknil v tiho zasebno življenje. Naj počiva v miru! Pogreb sc bo vršil danes ob 5 uri popoldne iz liiše žalosti, ulica Torrente 8. Žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje. Odlikovanja v sodni službi. Z vojnim križcem za civilne zasluge II. razreda so bili odlikovani: dež. sodni svetnik Otelo Brelich. dvor. svet. in višji drž. pravdnik dr. Karel Chersich. poJpreds. tržaškega dež. sodišča Ivan Clarici, dež. sod. svetnik v Rovinju Jurij Corazza, dež. sod. svemik trgovinskega in pomorskega sodišča dr. Marko Cosulich, dež. soJ. svetnik Ivan Ooijgan. prvi državni pravdnik v Gorici Andrej Jeglič, dež. sod. svetnik Rudolf L.azarich, viš. dež. sod. svetnik Josip Luciani, okrajni sodnik Anton Manzoni. namestnik Jrž. pravdnika dr. Anton Ma-rinaz. višji dež. sod. svetnik dr. Jakob Orbanich. predsednik tržaškega dež. sodišča dr. Anton Perisić, višji dež. sod. svetnik 'Jr. Anton Povšič, namestnik drž. ! pravdnika \ Rovinju dr. Jakob Steffe. dr-; žavui pravdnik Albert Tomicich. okr. sodnik trg. in poni. sodišča dr. Edvard Tommasini, državni pravdnik dr. Fdmund Ziiiuin. Ženske pomožne moči v službi arinadne uprave. Armadna uprava namerava za čas vojne za razne delovne panoge pri-i tegniti v najobširnejšein obsegu ženske pomožne moči. Poleg ženskega osobja v vojaških sanitetnih zavodih se bodo sedaj : nastavile tudi ženske pisarniške moči. jm»-tciii kuharice v kuhinjah za moštvo ter j žensko pomožno osobje za ordonančno j in navadne domače službe. — Avstrijsko ali ogrsko državljanstvo ali bosensko-hercegovinsko deželanstvo ter neoinaae-ževanost iu uravna nepokvarjenost so temeljni |M)goji za nameščenje. Med prosilkami imajo — v kolikor gre za take. ki J so v ostalem kvalificirane enako — prednost vdove in sirote po vojaških gažistih in dalje služečih podčastnikih, druge voj-niške vdove iu sirote, potem vdove in sirote po dvornih, civNno-državnih. deželnih (komitatškili) in občinskih uslužben- cih. — Plače: ženske pomožne pisarniške moči 2. razreda, to so delovne moči brez dosedanje prakse ali merodajnega znanja, dobe temeljne plače mesečnih 120 K in vojno doklado 40 K. torej skupaj 160 K: ženske pomožne pisarniške moči I. razreda. to so kvalificirane delovne moči, kakor perfektne strojepiske, stenograf in je, stenotipistke itd., dobe razen tega doklado 40 K, torej skupaj 200 K. Ženske pomožne pisarniške moči so obvezane do osemurnega dela ob vseh delavnikih ter izjemoma do prekournega dela, ki se ne odškoduje posebej. — Ostalo osobje se bo plačevalo na podlagi v kraju običajnega poselskega reda. Kuharice v kuhinjah za moštvo dobe isto hrano kakor moštvo in dnevnino približno 2 K. — Natančne sprejemne pogoje izvedo prosilke lahko pri naibližjih vojaških poveljuištvih ali oblastih. — Prošnjam za pisarniška mesta je narodov. Končno pozdravlja resolucija proletarijat Rusije, ki je vsemu človeštvu odprl pot novega političnega in socijalnoga razvoja. Znamenje časa. Na manifestačnem mirovnem zborovanju socijalne demokracije dne 1. majnika v Trbovljah je govoril tamkajšnji — vojaški poveljnik, nadpo-ročnik Reiser. V tolažbo onim, ki mislijo, da so njih dragi že davno izgubljeni. Oglasil se je zopet iz daljne Rusije domačin Barkovljan Karel Danev po dolgih 20 mesecih ujetništva. zdrav in čil: le domotožje mu leži na srcu. Služi pri nekem tamošnjem grofu, in se mu še precej dobro godi kot ujettrku. Toliko javnosti. Pač vesela vest za družino. katera je mislila, da je že davno med mrtvimi njen ljubljeni družinski glavar. Šentjakobska podružnica CMD v Trstu priredi po svojem občnem zboru v nedeljo. :: HALI OGi.AH:: □□ □□ □□ M raiv.na.jo po 4 rtoft. 3 Kukat tiakan« btsed" nii ■»jo enkrat rti — hi-jautaji- ' □□ I □□ - «nn priatojbiaa amala 40 b'.atiak. . ULI Kupim kozo „Koza*. z mlekom :ili brejo Poninlbo na Iu*t»r. uM. Etl-nosti pod priložit! krstni list. domovnico, nravnostim dne b. maja UM7., ob pop. v dvorani izpričevalo ter eveutuelno mrtvaški list moža (očeta) ali poročni list: druge prošnje morajo biti opremljene s pose I sk o (;-li delavsko) knjižico. (jodovni dan presvetle cesarice Žile v Miramaru. \ proslavo godu, ki ga je prvič oPtiajala naša ^r^svetla cesarica kot t;iku, se je vršila v'i\rasno odičeni grajski kapeli miramarskega gradu na ta dan slovesna sv. iiiaša, ki jo je daroval č. gosp. župnik s Koniovelja in pri kateri je kvar- j udeležbe, tet pevcev žel. varstvene stotuijc grljan-ske pel Fialašč za to slovesnost prirejeno maso. Ki jo je zložil poveljnik iste stotn je. g. na poročnik Alojzij Moretti in pi>daril grajskemu oskrbništvu kot nekak spomin na to slovesnost v času svetovne vojne. Vsa slovesnost je zelo lepo uspela, tako. I bodo proJajali na javni dražbi nedragoee-da ta dun. ki ga je poveličevalo tudi kras-1 ni predmeti, zastavljeni meseca majnika no vreme in čudovita lepa pomladanska | leta 1916. na rumene listke serije 139 in prirodna kiasota. v kateri se ravno setiaj i s;cer od št. 4N.601 do št. 50.800. nahaja bajni miramarski gaj. ostane vsem j Odškodnina za oddane kovine. Anagra-udeležnikom v lepem in trajnem spominu. | fični uta-i (ulica Sanita št. 25/111.. vrata ^naka sloves.iost se priredi v grajski ka- 5«s) bo izplačeval danes odškodnino za peli tudi na rojstni dan presvetle cesarice i vse komisije na vsa potrdila do št. 3500. dne 9. maja t. I. . Občinski blagajnik, ki je izginil. Občin- Dobrodelno predstavo v korist vdovam ski urad v Miljah poziva potom oglasa v iu sirotam na soški fronti padlih bojevni- uradnem »Osservatoru« občinskega bla- Mestna zastavljalnica, \ soboto. 5. t. m., se bodo cd dop. io 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1915 na svetlomodre listke serije 137 iu sicer od št. 36801 do št. Popoldne od 31- do 61- se kov in v prid vojaškim domovom prirede jutri, 5. t. m„ dijaki c. kr. državne obrtne šole pod pokroviteljstvom namestnika barona Fries-Skeneja v dvorani »Fenice« (vhod iz ulice sv. Frančiška št. 5). Spored obsega celo vrsto glasbenih točk ter dve cnodejanki. Začetek ob S zvečer. Vstopnina 1 K; sedeži od 1. do 4. vrste 4 K, od 5. Jo 7. vrste K 3, od 8. do 10. vrste K 2, od 11. do 16. vrste I K. — Razstava od ministrstva za javna dela za dražbo, na tej prireditvi Mutic() proti »(]razer Tagblattu« kvari na določenih dobitkov je zelo dobro j enem mestu tiskovna pogreška. Parabulo obiskana. \ razstavnem lokalu (Csposi-i0 tatu je čitati: ker ie tat hotel že pred zione permanente. Piazza Franceseo Oiu- | letj j štev. 42. ..... Fotograf štev. 10. 1091 Anton Jerkič posluje zop^t v svojem ateljeja v Trstu, Via dcUe Poste 407 Delavskega konsumnega društva- spomladansko veselico z nastopom gojencev otroškega vrtca. — Med posameznimi točkami svira na glasovir iz prijaznosti g. Josip Lah. — Vstopnina k veselici 4o stot.. sedeži stot. — Radi važnosti občnega zbora za šentjakobski otroški vrtec, kojega gojenci hočejo pokazati takoj po občnem zboru svojo neustrašenost in vzgojo, pričakuje se mnogoštevilne Zaklje vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (primestni bolnišnici). 10t»l IffOVfl ''ve Pr'^ni močni dekleti /.a r-rajščino nit 1*112111 deželi, ki nuj l>i bila izvežbann v doma 5ih delih in nekaj tudi v kuhinji Fismt m» ponudbe naj «e pošljejo na Barona l{. Marenv.i. Odoliuu. Materija. 30I'.S Odda I. nud « m mebliranu soba, na nizpolago je tuih kuhinja. Via C-omtncrcialo štev. 1-*. desno B ZDRAVNIK Hed. Dr. Rorol Pernici č stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 lil. u. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do % pop. za notranje« nervozne in ofru&k« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) gajnika v Miljah Josipa Trausina, da se tekom 1-1 dni prijavi občinskemu uradu v izogib izgube službe in vseli iz nje izvi-rujočili pravic zanj in njegovo rodbino. Iz KoJonje. Kolonjska podružnica CMD pr;redi v nedeljo, 6. t. m., ob petih pop. v gostilni »Pri starem Matevžu« tri eno-'cianke in sicer: »Krčmar Pri zvitem rogu«, »Kmet in fotograf« in »Pri gospodi«. K obilni udeležbi vabi odbor. Popravljamo. Včerajšnjo polemično JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Rispsrmio 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,890.000.— niJJALKE : Dunaj Tegethofstra-se 7—9. Dubiovnik. Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada". VLOGE NA KNJIŽICE 3*1 0 ———-2 0 - : od dneva vloge »lo dneva vzdiga. 1'entni davek plačuje banka svojega Obresfovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - AVredetlvi. čeki in nakaznice navsatu-in inozemska tržišča. KCrUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke itd — VALUTE IN OEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ldge&e v javnih skladiščih. SAFE DEP0SITS PROMESE. - — Pro-I.ja srečk r:i7retln3 l«»te rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žreb nja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, reinbours krediti. Borzna naročila. — Inka-=o. MENJALNICA. —---ESKOMT ^lENIC. Telefoni; 1 ^'>3, 1793 in Uradne ure: od 9 do 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA. lete Trst - Vta Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zueće? mml Ceno: L orste K z. II. urste K i. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerinak v Trstu, ul. Poste ve