Poštnina plačana ¥ gotovim Cena V- Stev. 245 V Ljubljani, petek 25. oktobra 1940 ii m l alo y ■BSBMBIfflRHMNMBSSRBKBCtKTMKSHKRJHIfSS Sestanek Hitlerja z maršalom Petainom Ugibanja o vsebini posvetov med državnima poglavarjema Nemčige in Francije: pridobita Francifo za vo;no zavezništvo ali za mirno posredovan e Nekje v Franciji, 24. oktobra DNB: Izdano |e »Ho naslednje nemško uradno poročilo: Vodja je sprejel danes poglavarja francoske države in predsednika francoskega ministrskega sveta maršala Petaina. Pri razgovorih sta bila navzoča nemški zunanji minister v. Ribbentrop in podpredsednik francoske vlade Pierre Laval. Voditelj Hitler in poglavar francoske države, maršal Petain, sta se sešla včeraj popoldne v posebnem Hitlerjevem vlakti na majhni postaji v zasedenem delu Francije. Maršal Petain se je tja pripeljal z avtomobilom v spremstvu podpredsednika vlade Pierra Lavala. Bataljon vojaštva je francoskemu maršalu izkazal vojaške časti. Sprejeli so ga nemški zunanji minister Ribbentrop, maršal Keitel in šef protokola v Dornberg, in ga spremili do Posebnega vlaka Hitieria, ki jih je čakal v svojem yagonu. Razgovori so se takoj začeli v Hitlerjevem jedilnem vozu. _T Po končanih razgovorih je^ voditelj Nemčije sPremil poglavarja francoske države do njegovega avtomobila. Pri odhodu so maršalu Petainu spet izkazali vojaške časti. Basel, 25. oktobra m. Zaradi pomanjkanja stvarnih obvestil o vsebini pariških pogajanj, navajajo švicarski listi samo svoja mnenja in ugibanja. >Basler Nationakeitung« opozarja na molčeč- nost v nemških pristojnih krogih in pravi, da je zato težko vedeti vnaprej kaj določenega. Zanesljivo je samo to, piše omenjeni list, da je v prihodnjih dneh treba pričakovati velikih, presenetljivih dogodkov. List tudi poudarja, da se je politična ofenziva držav osi že začela in da se bo zdaj nadaljevala tako, da bodo do predsedniških volitev v Združenih državah 5. novembra nastopili dogodki, ki bodo popolnoma onemogočili, da bi šle Združene ameriške države v vojno. Politična ofenziva Italije in Nemčije se je začela z razgovori v Parizu. Newyork, 25. oktobra m. Associated Press: Poročajo iz Berna, da so v tamkajšnjih diplomatskih krogih snoči krožile govorice, da bo maršal Petain privolil, da Nemčiji in Italiji izroči letalska in pomorska oporišča v Franciji, Siriji in ostalih francoskih kolonijah. Newyork, 25. okt. o. Internacional News Service poroča iz Vichyja, da se tani širijo vesti, po katerih naj bi posveti kanclerja Hitlerja s francoskim državnim poglavarjem in podpredsednikom francoske vlade imeli namen pridobiti maršala Petaina, da bi po sklenitvi končnega miru med Nemčijo in Francijo sodeloval kot posredovalec pri novih mirovnih poskusih, s katerimi nameravata začeti Nemčija in Italija. Maršal Pe- tain naj bi po teh vesteh posredoval pri Angliji za mir. Vichy, 25. okt o. United Press poroča: Za posvete med kanclerjem Hitlerjem in maršalom Petainom je bila med francoskim tiskom cenzura zelo poostrena. Francoski listi ne bodo smeli poročati o teh pogajanjih, >ki služijo blagru Francije«, kakor izjavljajo v uradnih krogih, dokler ne bo objavljeno uradno poročilo, kar bo najbrž že danes. London, 25. okt. o. Londonski radio poroča danes o sestanku med maršalom Petainom in Hitlerjem ter pravi, da je do sestanka prišlo zato, ker je velika večina francoske vlade odbila načrt za sklep miru z Nemčijo, kakršnega je pri posvetih v Parizu z nemškimi zastopniki izdelal podpredsednik vlade Laval. Za ta načrt je bil tudi zunanji minister Baudoin. Vlada je ta načrt odklonila, ker je prepričana, da bi večina francoskega ljudstva nikdar ne privolila v vojno sodelovanje proti bivši zaveznici Angliji. Kancler Hitler je zaradi tega hotel tako privoljenje dobiti od maršala Petaina. Nemčiji je francosko vojaško sodelovanje ali vsaj odstop oporišč in vojnega brodovja nujno potreben, če hoče izvesti svoj veliki udarec proti Angliji na Sredozemskem morju. Prve nemške izjave o uspehu sestanka med Hitlerjem in Francom: Španija ne poide v vojno Poluradni »Dienst aus Deutschland« piše podobno ter dostavlja, da Španija vseeno vidi v boju Nemčije in Italije proti Angliji tudi pot za lastno osvoboditev iz obkolitve, s katero jo je že stoletja dušila Anglija. Nemški tisk obsežno razpravlja o pomenu snidenja med obema voditeljema in pravi, da to snidenje spet enkrat dakasuje- v katerem taboru je Španija. Berlin, 25. oktobra, o. United Press poroča: V poučenih berlinskih političnih krogih izjavljajo z ozirom na posvete med kanclerjem Hitlerjem in med generalom Francom, da Nemčija docela razume vojaški in gospodarski^ položaj Španije kot posledico njene civilne vojne. Zato ti bilo preveč pričakovati, da bi se Španija pridružila Nemčiji v vojni proti Anglij, vsaj za *daj ne. Načrti za politično sodelovanje med Sovjeti in laponsko Sovjeti bodo najbrž prenehali z nadaijno pomočjo Kitajcem in si kitajsko področje delili z Japonci Stockholm, 25. oktobra, m. Nemška agencija I nje, ki je dozdaj onemogočalo sporazum med Sov- Europa Press: V — ■—= - —in TatiAnClrn zvezi s prihodom japonskega veleposlanika v Moskvo, kjer so ga na postaji pozdravili šef protokola Bartov, osebje japonskega poslaništva in zastopnik nemškega veleposlaništva v Moskvi, prinašajo londonski listi poročila svojih posebnih dopisnikov iz Moskve, v katerih pravijo, da je Tatekava prinesel s seboj razne načrte japonske^ vlade in jih izročil sovjetski vladi. Po teh načrtih naj bi se začelo novo japonsko-sovjetsko sodelovanje. Načrti vsebujejo tlri točke. 1. Sovjetska zveza prizna Mandžukno kot sa-jnostojno državo, Japonska pa zunanjo Mongolijo kot sovjetsko koristnostno področje. 2. Rdeča armada in japonska vojska v Šan-tungu se umakneta na določeno razdaljo iz obmejnega pasu. Število čet se bo na obeh straneh zmanjšalo. 3. Sovjetska zveza bo začela redne diplomatske odnošaje * Mandžukuom, kjer bo imela svojega diplomatskega zastopnika, Japonska bo pa imenovala svojega diplomatskega zastopnika v prestolnici Zunanje Mongolije. 4. Japonska priznava posebne prednosti in koristi Sovjetski Rugjjj v giang-Kiangu. Razen tega zahteva Japonska nevtralizacijo Vzhodne kitajske železnice in reke Amur. Ni še *nano, če bo Japonska prepustila tudi del Kitajske sovjetskemu vplivu, v vsakem primeru se bosta japonska m sovjetska vlada začeli pogajati, da rešita kitajsko vprašanje kot glavno vpraša- jetsko Rusijo in Japonsko. Verjetno je, da si bodo Sovjeti Kitajsko rajši delili z Japonci, da bodo imeli mir, kakor pa da bi zaradi podpiranja Kitajcev tvegali vojno. Rim, 25. oktobra, o. »Popolo d’Italia« razpravlja daines o prihodu novega japonskega poslanika v Moskvo in pravi, da je treba že v prihodnjih dneh pričakovati, da bo Sovjetska Rusija sklenila z Japonci nenapadalno pogodbo. B'vši romunski kralj prosi Roosevelta za varstvo Lizbona, 25. oktobra o. United Press poroča: Jean Pangal, bivši romunski poslanik na Portugalskem, je prosil voditelja ameriškega poslaništva v Lizboni, naj brzojavno posreduje pri predsedniku Rooseveltu, da bi se ta potegnil za bivšega romunsikega kralja Karola in njegovo spremstvo, ki so ga na zahtevo romunske in nemške vlade španske oblasti postavile pod policijsko nadzorstvo v Sevilli. Kralj Karol izjavlja, da se postavlja pod osebno varstvo predsednika Roosevelt i. !z;ave belgijske vlade v Londonu London, 25. oktobra, o. United Press poroča: V London sta dopotovala predsednik belgijske vlade Pierlot in zunanji minister Spak. Po njunem prihodu se je belgijska vlada sešla na sejo in izdala uradno sporočilo, da daje Angliji na razpolago vse belgijsko vojno in trgovsko brodovje in se bo z Anglijo še nadalje borila za osvoboditev Belgije ter kralja Leopolda, ki je zdaj vojni ujetnik. Cilj belgijske vlade je popolna obnovitev belgijske državne svobode, ozemeljske nedotakljivosti ter neodvisnosti. Oddelki belgijske vojske so že prevzeli samostojno obrambo dela angleške obale. Naslednja stopnja belgijskega vojaškega sodelovanja z Anglijo pa bo ureditev belgijske oklepne brigade, ki bo nastopila tedaj, ko bo prišel čas za to. Manjši nemški napadi na London, hujše angleško bombardiranje Berlina Betrlin, 25. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča sinoči: Zaradi neugodnega vremena nad Vel. Britanijo je bilo delovanje našega letalstva včeraj zmanjšano in se je omejilo le na nasilne ogledniške polete. Pri tej priliki so bile vržene bombe na London in tovarne v Srednji Angliji. Preteklo noč so vrgli naši bombniki mnogo bomb na angleško prestolnico. Skupina angleških bojnih ladij, ki se je približala flandrijski obali, je bila odbita s streli iz naših topov. Angleška letala so se pojavila v noči od srede na četrtek nad nemškim ozemljem in poskušala napasti Berlin. Le manjše število letal je prispelo nad Berlin, kjer so zmetala zažigalne Prvi volilni govor predsednika Roosevelta: Amerika ne pojde v vojno, temveč se oborožuje le za ohranitev miru .. Filadelfija, 25. oktobra Reuter: V prvem volilnem govoru je predsednik Roo6*velt očital republikancem, da uvajajo propagandne načine diktatorskih držav, da bi prepričali javno mnenje, kako bi on, Roosevelt, najrajši Združene države potegnil v vojno. >In ravno za mir delui«*n» m se mu- sleherni dan svojega življenju*, je dejal Roosevelt. Izjave republikancev predstavljajo zlobne Potvorbe. Ameriškega naroda ne bo preslepila tudi naj-grša neresnica, kr.tero vodilni republikanci širijo, in to je obtožba, da je vlada brez tbornice in brez ljudstva sklenila stvarne sporazume s tujimi na‘ rodi. Dajem vam najslovesnejšo izja*’o, da ni nobenega skrivnega sporazuma, nobene skrivne po-godbe, kakršnekoli vrste, niti ne posredne ali neposredne s katerokoli vlado ali državo, ali s stranko na svetu, da Di potegnil našo državo v vojno ali kakšno drugo smer.« Roosevelt je potem naštel mogočen seznam dejanj, ki jih je izvedel Zdaj je ® milijonov ljudi zaposlenih v zasebni industriji yeč kakor marca 1932 in da je čez 42 milijonov nameščencev dobilo pokojninsko zavarovanje za starost. Zajamčene so najnižje mezde in proizvodnja je močnejša za 13% od najvišje proizvodnje v letu 1929. To je najvišja gospodarska raven, katero je država dosegla. V teku let so bila vsa moja deianja in vse moje misli uravnane proti cilju, da se ohrani svetovni mir, posebno pa mir v USA, mir zahodne poloble. Ko pa je prihajala vojna, sem uporabil ves ugled predsednika USA, da bi preprečil izbruh vojne. Ko je vojna izbruhnila jem uporabil ves ugled svojega položaja, da bi odstranil možnost, da se vojna razširi tudi na druge narode. Ko je tudi ta moj napor propadel, pa sem zahteval od kongresa in od ljudstva, da uvedeta močno obrambo, ki bo naše najboljše poroštvo za mir in varnost ter za varnost te poloble. Vaš predsednik in vaš zunanji minister sta stopala po poti miru. Mi se oborožujemo, vendar ne za vojno ali iz želje po osvajanju ali vmešavanju v evropski spopad. Ne bomo udeležili vojne na strani nikogar. Ne bomo poslali naše vojske, mornarice in letalstva, da bi se borilo na tujem, izven meja naše države, razen če bi bili napadeni. Za mir sem se trudil in delal, za mir bom delal vsak dan, do konca. Na koncu stavka, v katerem je predsednik podal svečano izjavo, da Združene države niso vključene v noben ____ sporazum kakršnekoli vrste je vprašal: Ali je se- I poslanik Sehnure prišel daj jasno? 1 Odgovor je bilo bobneče ploskanje. I dilf> bombe na naseljene četrti. Izbruhnilo je več požarov, ki so biii hitro pogašeni. Zadeta je bila neka tovarna, vendar je škoda majhna. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov. Berlin, 25. oktobra. DNB. Nocoj so britanska letala napadla nemško prestolnico. Nemško protiletalsko topništvo je odbilo večino britanskih letal. Le nekaj britanskih aparatov se je moglo približati prestolnici. Vrgli so večje količine eksplozijskih in zažigalnih bomb, in sicer posebno na delavske okraje. Berlin, 25. okt. Stefani: V noči od srede na četrtek so angleški bombniki poskušali izvesti množinski napad na Berlin. Samo majhnemu številu angleških letal se je posrečilo prileteti do prestolnice. Angleži so na posamezne točke in zlasti na posamezne četrti metali zažigalne bombe in ploščice, ki so povzročile le manjše požare, katere so hitro pogasili. Bilo je več ranjenih. 'London, 25. okt. o. Reuter: Kakor druge noči, tako so tudi snoči nemška letala napadala London, okolico in druge pokrajine v Angliji. Uradno poročajo, da bombe niso povzročile znatnejše škode, poškodovanih je bilo le nekaj hiš, trgovin in' drumgih stavb. Smrtnih žrtev ni bilo mnogo. Angleška letala pa so bombardirala Berlin, Bremen, mesta v severni Nemčiji in druge kraje v zasedenem ozemlju. Bombardirala so pristanišča, letališča in železniška križišča. Podrobnejših poročil o snočnjem angleškem napadu na Nemčijo še ni, pač pa so dopisniki ameriških listov poročali danes ob petih zjutraj iz Berlina, da angleška letala še vedno bombardirajo nemško pre^ stolnico in da je angleški napad na Berlin trajal s presledki vso noč. Zastoj pogajanj med Sovjeti in Nemčijo Berlin, 25. okt. m. Včeraj je iz Moskve prispel v Berlin nemški poslanik dr. Sehnure, ki vodi nemško gospodarsko zastopstvo, katero se že dalj časa mudi v Moskvi zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo za prihodnjih šest mesecev. Ker pogajanja v Moskvi še niso privedla do sporazuma, je v Berlin po nova navo- Vesti 25. oktobra Do sestanka med Hitlerjem in generalom Francom je prišlo v trenutku, ko Nemčija in Italija vodita neusmiljeni in zmagoslavni boj proti Angliji od Severnega do Sredozemskega morja. Ta sestanek pomeni začetek nove dobe. Pomen tega sestanka mora vsakdo videti. Tako in podobno razpravljajo o tem dogodku italijanski listi, ki še ne omenjajo nobenih dejstev, katera naj bi se rodila iz teh pomembnih sestankov. Danes se bodo na Dunaju začela gospodarska pogajanja med Nemčijo in Romunijo. Romunske oblasti so po zahtevi Nemčije začele v velikem številu zapirati poljske begunce. Med drugimi sta bila zaprta tudi bivši zunanji minister Beck in bivši vrhovni poveljnik poljske vojske Ridz Smigly, češ da sta sodelovala pri angleški vohunski službi v Romuniji. Zdi se da bodo vsi uglednejši Poljaki izročeni nemškim oblastem, poročajo ameriške agencije iz Bukarešte. Poljska vojska v Angliji je prevzela samostojno obrambo dela vzhodne škotske obale pod poveljstvom generala Sikorskega. Argentinska vlada bo v kratkem kupila v Združenih državah 2000 km cevi za ureditev Detrolej-skega voda od Mendoze do izliva reke La Plata. Ta načrt je v zvezi z vseameriškimi obrambnimi pripravami, da bodo ameriška brodovja imela v Argentini ogromno oporišče za preskrbo s kurivom. Švicarski zvezni svet je po dolgem prerekanju sklenil vladi staviti predlog, naj se začno redni diplomatski odnošaji z Sovjetsko Rusijo, češ da bo Švica od tam lahko uvažala razne gospodarske potrebščine, ki jih od drugod ne more dobiti. Nemški propagandni minister dr. Goobbels je včeraj imel daljši posvet z voditeljem propagande v italijanski vojski, polkovnikom Minetli-jem. Razgovor, kakor ves obisk italijanskega častnika v Nemčiji, služi izdelavi načitov o poživitvi in poenotenju propagandnega dela v italijanski vojski. Italijanski rušilec »Francesco Nullo«, o kate: rem so Angleži poročali, da so ga pognali v zrak pri spopadu v Rdečem morju, je po italijanskem uradnem poročilu potopila posadka sama, blizu somalske obala Angleški letalski maršal Joubert, je imel snoči po radiu govor, v katerem je poudarjal, kako je se napadalna moč angleškega letalstva povečala in se bo še bolj, ko bodo stopila v akcijo izpopolnjena letala vrste; »Spitfire« in »Hurrican«. Francoski poslanik v Združenih državah je imel včeraj dolg posvet s pomočnikom ameriškega zunajega ministra, WeUesom, Včerajšnje italijansko vojno poročilo iz Afrike pravi, da so Italijani pri »idi Baraniju odbili dva angleška napada. Italijansko letalstvo je bombardiralo angleške utrdbe na otoku Perimu pri vhodu v Rdeče morje. Madžarski kmetijski minister Mihael Teleky bo v kratkem obiskal Rim. Trgovinska pogajanja zaradi petroleja med Holandsko Indijo in Japonsko še niso prišla do uspešnega konca. Po vsej priliki bodo ostala na mrtvi točki, ker izvajata Anglija in Združene države hud pritisk na Holandsko Indiio. Angleško letalstvo je v Afriki bombardiralo italijanske postojanke pri Sidi Baraniju, Asmari, Kassali in drugod. Italijanski kralj in cesar je včeraj podpisal novi državni zakonik. Za nemško manjšino v Romuniji bo ustanovljena narodnosocialistična stranka. Če bi Francija privolila v sklenitev končnega iniru % Nemčijo, bi bili pogoji premirja ublaženi, zaradi česar bi lahko prišlo do gospodarskega in političnega sodelovanja med Francijo ter Nemčijo in Italijo. Francija bi se potem uvrstila v novi red, kakor ga pripravljata v Evropi Italija in Nemčija. V indijski prestolnici Delhiju so se sešli zastopniki angleških ozemelj na Daljnem Vzhodu in v Tihem morju. Posvetovali se bodo o tem, kako bi te sestavine angleškega svetovnega cesarstva iz lastnih sredstev in na lastnem ozemlju organizirale proizvodnjo letalstva in obrambe. Ameriško oboroževanje, ki se skriva pod pretvezo obrambe in ohranitve miru, pomeni pomoč Angliji in je organizirano iz sovraštva proti delavnemu italijanskemu, nemškemu in japonskemu narodu. Združene države hočejo z novimi pomorskimi in letalskimi oporišči vladati svetu, ko bi bila zlomljena Anglija. To dokazuje govor ameriškega mornariškega ministra Knoxa, pravi italijan. agencija Stefani. Napovedi o ob’sku angleškega vojnega m nistra v Turčiji Carigrad, 25. oktobra, m. Transcontinent. Press poroča: Angleški veleposlanik v Ankari je izjavil časnikarjem, da bo britanski vojni minister Antho-ny Eden obiskal Ankaro. Judovska armadra za Anglijo Stockholm, 25. okt. m. Europa Press: lolnvski časopis »Allehanda« poroča iz Londona, da je angleška vlada sklenila organizirati poeeb-no judovsko armado, ki bo štela 250.000 mož. Na zadnjem judovskem kongresu je bilo namreč sklenjeno, da se ustanovi posebna judovska legija, ki bi se borila na strani Velike Britanije. Kongres je vabil vse Jude na svetu, naj pristopijo v čim večjem številu v to legijo. Število priglašenih Judov je bilo baje tolikšno, da je londonska vlada sklenila namesto legije organizirati posebno judovsko armado. Pomočnik našega notranjega ministrstva v Berlinu Berlin, 25, okt. m. V Berlin je prispel pomočnik našega notranjega ministra Živojin Simonovič. Na postaji so ga pozdravili funkcionarji nemških policijskih oblasti. Za časa svojega bivanja v Berlinu si bo Živojin Simonovič ogledal nemške policijske ustanove. Atelje ,Dečva' in, Naša skrinja' pred sodiščem Marija Sarčeva obsojena nepogojno na 10 mesecev zapora Ljubljana, 25. okt. Tam v razpravni dvorani št. 79 je kazenski sodnik-poedinec dr. Leon Pompe temeljito in-obširno obravnaval zadevo modnega ateljeja «Dečva« in komanditne družbe »Naša skrinjac. Razprava, ki je trajala dobre tri ure, je bila prav živahna, napeta in dramatična. Zaradi dveh prestopkov prevare po kazenskem zakonu je bila obtožena Marija Šarčeva, ki se je prav žilavo zagovarjala in skušala na vse načine opravičevati svoje postopanje pri propagandi za narodne noše. V začetku razprave pri osebnih podatkih je sodnik omenil, da je navedla Marija Sarčeva kot svoj poklic: »obrtnica, podjetnica in urednica«. Pred leti je namreč izdajala in urejevala tudi modno revijo »Naše noše«, ki je izšla v štirih številkah. Državni tožilec g. Branko Goslar je gospo obtožil, da je na prevaren način izvabila od Dragice Jeralove 6000 din ter od Neže Šterkove 9000 din gotovine in hranilno knjižico z vlogo 10.950 din. To knjižico je pozneje prodala obtoženka za 7000 din. Obe žrtvi je tudi nastavila kot pisarniški nameščenki in jiipa obljubila mesečno plačo, ki pa jo je ostala dolžna. Sodnik: »Marija Šarčeva! Kaj pravite k obtožbi?« Obtoženka: »Gospod!' Mene se je torej obtožilo! Mene, ki sem pravilno postopala! Nič nisem zagrešila!« Na dolgo in široko, v živahnih gestah je obtoženka pojasnjevala svoje poslovanje. Razložil je razmerje med društvom 6Naša skrinja* in družbo »Naša skrinja«. Društvo je imelo nalogo delati propagando za osnutke narodnih noš ih narodnega blaga. Društvo naj bi dobivalo sredstva od članarine, podpor in od provizij. Družba bi nasprotno imela izdelovati in razpečevati razno narodno blago. Pravila je, da se je^ veletrgovec Urbanc zanimal za narodne noše in je bil pripravljen dati na razpolago 300.000 din za izvršitev nekih osnutkov. Obtoženka je vzkliknila: »Jaz imam za taka podjetja sposobnost! Sem pa trgovska ideali-stinja!« Priznala je tudi, da ni imela nikakih denarnih sredstev. Ko ji je sodnik omenil zadevo sedaj že pokojne njene kuharice Lamovčeve, od katere je dobila nekaj tisočakov in jo je vpisala kot ko-manditistko »Naše skrinje« v trgovskem registru in je še do danes ni izbrisala, je razširila roke in dejala: »Pustimo mrtve! Naj v miru počivajo!« Po nad uro trajajočem zaslišanju obtoženke je sledilo zaslišanje prič. Prva priča Jeralova je kratko pojasnila, kako je dala obtoženki 6000 dinarjev kot kavcijo. Ta pa jo je porabila za druge namene. Druga oškodovanka, Neža Šter-kova, je omenila, kako jo je obtoženka namestila za uradnico »Naše skrinje«. Sprva ji je obljubila 800 din, pozneje 900 in nazadnje 1000 dinarjev mesečne plače. Plačala ji je samo en mesec. Izročila je obtoženki 9000 din gotovine in hranilno knjižico z 10.950 din. Obtoženka ji je zatrjevala, da se bo za to njeno kavcijo stekal denar iz naročnin pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani. Šele pozneje, ko je izstopila Drobne novice iz Celja Aretacija dveh bosanskih špekulantov v LoCelju. Celjska policija je danes prijela 38let-nega krošnjarja Osmana Seferoviča iz Dubic in Omana Haroviča, 511etnega krošnjarja iz Prijedora. Krošnjarja sta nakupila v veletrgovini Stermecki več raznih preprog srednje kakovosti, prodajala pa sta jih z nad 100 odstotnim dobičkom. Neka gospodična, ki je tudi kupila eno teh preprog za 280 dinarjev, pregroga pa je bila v resnici vredna komaj 140 dinarjev, je stvar priglasila policiji, ker se ji je zdelo, da sta jo krošnjarja ogoljufala. Na podlagi te ovadbe je policija oba krošnjarja prijela in odvedla v zapore okrajnega sodišča v Celju. Zaradi brezvestne špekulacije so bili obsojeni trije celjski peki na visoko denarno globo in na več dni zapora. Prijavljeni so še trije peki, en veletrgovec z usnjem, en trgovec s čevlji in še nekaj drugih. Identiteta berača »slepega Korelna«, o katerem smo poročali v včerajšnji številki »Slovenskega domač je zdaj ugotovljena. Mrtvec je 52letni Keber Karol iz Hrastnika. Tatvina v trgovini. 27 letna služkinja K. Marica iz Šmarja, stara prijateljica zamreženih oken, je ukradia iz neke celjske trgovine, 200 dinarjev vreden klobuk. Stražniku se je zdela sumljiva in jo je zato prijel ter oddal v zapore. V nedeljo ob 9 dopoldne bo v hotelu Evropa šahovska tekma med brivci-šahisti in šahovskim klubom Oaberje. Na tekmi bo nastopil tudi Mišura, ki se mudi na dopustu v Celju. 400 letnico jezuitskega reda bo proslavilo KPD v Celju v toruek 29. oktobra na družinskem večeru v Prosvetnem domu v Samostanski ulici. Vrat si je prerezal v samomorilnem namenu v Gornjem Gradu 24 letni mesarski pomočnik Falte Oskar. Fanta so pravočasno rešili in pripeljali v celjsko botaišnico. Bo okreval. iz podjetja, ie prestrašena doznala, da je pri omenjeni hranilnici vloženih na njeno ime 10 dinarjev. Priča Milan Kalan je bil tihi družabnik komanditne družbe »Naša skrinja«. V to družbo je vložil 45.000 din. Sam ni zahteval njenega kazenskega progona. In sodba je bila izrečena po opravljenih dokazih tako-le: Marija Šarčeva je kriva dveh prestopkov prevare v smislu § 334-1 k. z. Obsojena ie na 10 mesecev zapora in na denarno kazen 900 din ali še nadaljnih 15 dni zapora. Sodba je bila nepogojna. Oškodovanki Neži Šterkovi mora plačati skupaj 16.000 din. Obtoženka je že med razpravo zatrjevala in vzklikala: »Mene se obtožuje po krivem! Godi se mi krivica!« Po sodbi je vzkliknila: »Vnebovpi joča krivica! Zgodila se je velika ju-ridična zmota!« Obtoženka je prepričana, da je sodba »globoko zmotna«, kar se bo v »na-sledujočem postopanju tudi izkazalo«. Objavljamo o tej razpravi objektivno poročilo. Omenjamo, da je bil prav naš list prvij ki je pred leti odkril nerealno poslovanje obtoženke. Občni zbor Prosvetne zveze Ljubljana, 25. oktobra. Včeraj dopoldne 80 se zbrali v dvorani hotela Union delegati slovenskih prosvetnih organizacij na občni zbor svoje centrale — Prosvetne zveze. Predsednik, vseučiliški profesor g. dr. Lukman, je odposlal z občnega zbora vdanostne brzojavke kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, pokrovitelju Prosvetne zveze kraljeviču Andreju in pozdravni brzojavki ministroma dr. Antonu Korošcu in dr. Mihi Kreku. Potem je pozdravil zastopnika g. bana, zastopnika prevzv. g. škofa in predstavnike drugih organizacij, ki so vsi pozdravili občni zbor Prosvetne zveze. Dogodki v svetu so v mnogočem vplivali tudi na delo Prosvetne zveze in prosvetnih društev v podeželju. Mnogoteri delavec se je moral odtegniti prosvetnemu delu, ker ga je klicala domovina. Osrednji odbor ljubljanske prosvetne zveze je imel 41 sej, na katerih je pretresal tekoče posle^ in dajal smernice za dvig ljudske prosvete. Večjih prireditev Zveza zaradi razmer ni mogla organi-eirati. V večjem številu je sodelovala pri odkritju spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. Njeno zastopstvo je bilo najštevilnejše. V Ljubljani je zveza priredila 20 prosvetnih večerov, ki so bili Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 25. oktobra. Včeraj je sprva počasi in zmerno rosilo, čez dan so se vrstili močnejši nalivi, trajajoči le po nekaj minut. Sv. Rafael, ki danes goduje, je prinesel delno spremembo. Dež je že davi ponehal, začele pa so se zgoščevati nad barjansko in gorenjsko ravnino goste megle. Močno je oblačno. Kakor vse kaže, nam bo letošnji oktober v teh stiskah in težavah sveta prizanesel z velikimi povodnjimi in vremenskimi katastrofami. Navadno so bile prav oktobra hude povodnji, ki so napravile velikanske škode. Termometer kaže dobro. Danes dopoldne je kazal na prostem .+ 12° C. Invalidsko sodišče v novih prostorih Križi in težave so z invalidskim sodiščem v Ljubljani. Upajmo, da je ta institucija, ki je važna za naše vojne invalide, vendarle dobila naposled trajno zavetje .in trajno streho tam v nekdanji Sossovi vili v Knafljevi ulici. Nekaj mesecev je invalidsko sodišče poslovalo v nekdanji porotni dvorani justične palače. Včeraj so začeli s selitvijo sodišča. Kaznjenci so na vozičku odvažali razne spise in fascikle. Imeli so ves dan mnogo dela. Te dni, ko urede notranjost novih prostorov, bo začelo sodišče poslovati v Knafljevi ulici. Velika vila, ki je bila sezidana še pred vojno in je bil nje lastnik nemški profesor Wettach, je sedaj last državnega sklada Jugoslavije. Sedaj je preurejena za razne državne urade. Tja se ima preseliti, kakor zatrjujejo, tudi davčna uprava za ljubljansko okolico, ki je sedaj že 40 let nameščena v pritličju justične palače od zemljiške knjige naprej. Pereče je vprašanje glede moderne ureditve in poslovanja vseh davčnih uprav v Ljubljani. Po najnovejših odredbah in v smislu finančnega zakona bi morale v Ljubljani poslovati tri davčne uprave, dve za mesto, ena za okolico. Umestno bi bilo, da bi se za vse te uprave zgradila moderna palača. Živahne zemljiške kupčije Špekulacije z zemljiškimi parcelami, hišami in vilami so zadnji čas postale zelo obsežne in živahne. Vsevprek prodaja in kupuje. Samo v desetih dneh je bilo sklenjenih in podpisanih do 15 kupnih pogodb za kupno vrednost okoli 4 milijone dinarjev. Kakor izvemo iz privatnega vira, je nedavno kupila Ivanka Verbičeva, soproga tovarnarja na Vrhniki, večje zemljišče in hišo v k. o. Spodnja šiška za 1,275.000 din. Po podatkih zemljiške knjige je bilo v tem mesecu zaznamovanih že 77 kupnih pogodb za vrednost 4,695.734 dinarjev. V septembru je bila zapisana 101 kupna pogodba za 5,485.260 din. Nesreča na cesti V kavarni >Evropa« nameščena natakarica Fanika Reberniškova se je ponoči vračala proti domu v Spodnji šiški, Kavškova ulica št. 20. Nesreča je hotela, da je padla in si poškodovala desno nogo. Prepeljana je bila v bolnišnico. Tam so ji dali pomoč in nogo dejali v mavec. Odšla je nato domov. Včeraj smo kratko poročali, da je bil v Ljubljano pripeljan kranjski trgovec Podjavoršek. Prvotno poročilo je omenjalo, da je bil obstreljen na lovu. To ne odgovarja resničnemu dogodku. Pravijo, da je trgovca ponoči obstrelil na zemljišču Božičeve tovarne na Primskovem nočni čuvaj, ker ga je smatral za vlomilca. Trgovec je sedaj v zasebnem sanatoriju >Emonsi<. Čuvaja ne zadene nikaka krivda. Velika tatvina vreč Železniški policiji se je posrečilo zasačiti 40 let starega Franceta K., po poklicu mesarskega pomočnika, stanujočega na Kodeljevem. Je že delj časa brez posla. On in še neki tovariš sta delala v skladišču tovornega kolodvora. France K. pa je pri tej priliki izmaknil 40 vreč, vrednih 1000 dinarjev. Tat je vreče prodal nato nekemu trgovcu za 800 din. Vreče so zadnji čas postale zelo redke in drage, ker primanjkuje jute. Kot lisica se je vjel na vabo Nesrečen človek je Franek. Sprva^ je prekupčeval živila. Nato je zabredel v nesrečo. Nedavno zvečer je prišel v dvoriščno stranišče restavracije >Levt na Gosposvetski cesti. Začel je odvijati električno žarnico. Ni jo še dobro odvil, že ga je prijela roka gospodinje. Tej so že dolgo kradli žarnice. In pogruntala je prebrisano kontrolo. Pri vseh žarnicah je montirala poseben aparat s številko in napeljala zvonec v kuhinjo. Kakor hitro je kdo hotel odviti žarnico, je bil že alarm v kuhinji. Tako se je zgodilo tudi pri Franeku. Na policiji se je Franek izgovarjal: »Doma mi je pregorela žarnica. Hotel sem si prilastiti v stranišču žarnico, ker nisem imel denarja za nakup druge.« Osumljen je bil, da je Franek kradel tudi druge žarnice pri »Levu«. To pa revež odločno zanika. Pravi, da je v življenju prvič segel po tuji lastnini. Filmi »Želela sem si otroka« (Kino Matica). Kadar se Warner Brothers odločijo, da bodo kakšen svoj večji film poslali v Evropo, potem poskrbe, da ga njihovi sotrudniki izdelajo prvovrstno. Tako so v zadnjih letih dobili med evropskim kulturnim občinstvom reputacijo najresnejše in najkvalitetnejše ameriške filmske družbe. In s svojimi deli, ki so v nekem smislu predstavljala pravo revolucijo v izboru snovi in v obdelavi, so ta svoj laskavi sloves v polni meri tudi zaslužili. »The old maid« (»Stara devica«) je izvirni naslov dela, čigar jugoslovansko krstno predstavo smo snoči gledali v Kinu Matici. Pri nas bi radi znanega ozkosrčnega pojmovanja ta naslov skoraj gotovo odbijal, zato so ga ljubljanski prevajalci kar dokaj srečno prevedli in spremenili v »Želela sem si otroka«. Pri premieri je bila dvorana seveda zasedena do zadnjega sedeža. Velika ameriška igralka, brez dvoma ena največjih tragedinj, kar jih pozna zgodovina filma, Bette Davis, je v tem delu spet odprla vse registre svojega ogromnega znanja in pokazala vse prednosti, ki jih ima pred ostalimi interpretkami za vloge podobnega genreja: 6trog smisel za dosledno fonr.o lika in za njega logično razvijanje tor grajenje, izredno modro pridrževali zanos, ki prav zaradi rezerviranosti učinkuje tako pretresljivo, imenitno, nekoliko apartno mimiko in hladno suverenost, s katero mora postati središče dogodka iu tisto, kar daje vsemu delu vsakokrat specialno čustveno atmosfero: zdaj nostalgično, ?daj težko, globoko tragično, do solz razburjajočo in bridko. Bette Davis ima poseben dar, da s svojimi čudnimi, velikimi, senzibilnimi očmi, z glasom svojske barve, katerima pomaga še z gestami, ki vzbujajo dojem ganljive nebogljenosti, navidez povsem preprosto, v resnici pa z rafiniranostjo, ki govori o velikem intelek-tu, ustvarja izredno krhke in pohlevne, vse naše sočutje vzbujajoče trpeče ženske like. Mnogo je izrednih podrobnosti, mojstrsko igranih in režiranih prizorov, psiholoških fines, zanimivh obratov. Problem »stare device« je Bette Davis s svojo kreacijo prikazala mojstrsko, režiser Edmund Goulding pa je vsemu dejanju dal realističnejši, le tu pa tam sentimentalno nekoliko bolj podčrtani bujnejši značaj. Zgodbe ni rešil na francoski, prvenstveno psihologizirajoči način, ampak v ameriški, širši, realističnejši perspektivi. Režija je dobra in tudi drugi igralci, z Mi-riam Hopkinsovo na čelu, so izbrani odlično. v prvi vrsti namenjeni narodno obrambnemu delu in dvigu naše državljanske in domovinske zavesti. Centrala je organizirala tudi številne proslave zedinjenja in poslala v ta namen 117 predavateljev na deželo. S posebno vnemo je zveza podpirala gradnjo novih prosvetnih domov. Največ pozornosti in dela je posvetila gradnji »Slovenskega doma« v Ljubljani, katerega bodo zgradili v treh etapah. Na področju ljubljanske zveze je doslej 139 domov. Zveza je izpolnjevala tudi svojo narodno obrambno nalogo in je pošiljala slovenske knjige med Slovence v Srbijo in med kočevske Slovence. Ženske organizacije zveze so sodelovale pri raznih socialnih akcijah. Dekanijski odbori so vzdrževali zvezo med centralo in društvi. Ti odbori so pretresali razna vprašanja ljudske prosvete. V Celju je bil letos skupen sestanek delegatov ljubljanske in mariborske prosvetne zveze za vzporeditev dela. Sklenjeno je bilo, da bosta obe zvezi izdali pri Mohorjevi družbi 1. 1942 knjigo o kmetijstvu, leto pozneje pa knjigo o naši kmečki hiši. Na sestanku so določili tudi tvarino za nadaljnje delo. Tiskano poročilo o delovanju zveze in društev našteva podrobnejše podatke o občnih zborih, tečajih, predavanjih, igrah, nastopih pevskih zborov itd. V 170 domovih so knjižnice J 90.000 knjigami. Vsa društva prosvetnih organizacij imajo 30.000 članov. Osrednja pisarna ima največjo zalogo diaopzitivov v naši državi. Ima jih namreč nekaj več kot 15.000. Pri Prosvetni zvezi je tudi Ljudska knjižnica, ki razpolaga s 16.665 knjigami in je v tekoči sezoni dokupila novih 1064 knjig. V zvezi s Prosvetno zvezo je tudi radijska postaja, ki ima danes že nad 23.000 naročnikov. Vodi jo tričlanski odbor, kateremu načeljuje prof. Koblar. Sedaj gradi novo relejno postajo v Mariboru, v Ljubljani pa si postavlja v zgradbi »Slovenskega doma« svoje nove in moderno urejene prostore. Za zadrugo »Lastni dom«, ki gradi nov osrednji prosvetni dom v Ljubljani, je poročal predsednik senator dr. Kulovec. Za Slovensko stražo je poročal prof. Bajuk. _ V razpravi o poročilih so govorniki pozdravljali dosedanje delo zveze, izrazili pa tudi željo, da bi se delo še poživilo. Blejski župnik g. Fran Zabret je podrobno označil delovanje centrale in podal več predlogov, ki naj bi naredili centralo bolj prožno v delu in bolj pritegnili k centrali vsa podeželska društva. Potrebno bi bilo spremeniti delovni način, poživiti delo in pospešiti pomladitev. Za tem so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili naslednji v odbor: dr. Brumen Vinko," profesor; dr. Česnik Ivo, odvetnik; Levec Franc, knjigovodja; dr. F. K. Lukman, vseuč. profesor; Mlakar Janko, profesor; Hafner Krista, šolska upraviteljica; Prijatelj Ivan, profesor; Stare Miloš, odvetnik; Šušteršič France, profesor. V gospodarski odsek pa: Avsenek Ivan, industrijalec; dr. Bizjak, svetnik vrhovnega sodišča; Gabrovšek Franc, ravnatelj; Juršič Karel, knjigovodja. V nadzorni odbor: dr. Debeljak Tine, urednik; Martelanc Iv., ravnatelj; Tomažič Ivan, dekan. ZAVEDNI SLOVENCI IN DOBRI JUGOSLOVANI! Zima prinaša skrb in mraz tudi našim malčkom ob severni meji! Pokažimo jim, da jih dejansko ljubimo! Prispevajmo v nedeljo za božično akcijo Slovenske straže! V pojasnilo Na razna v novembru in decembru l_ani v našem listu objavljena poročila o navijanju cen so bile na podlagi raznih policijskih prijav in drugih poročil vnešene zadeve, ki zadevajo tudi poštenje in ugled tvrdke Gregorc & Co. Kakor se je pozneje izkazalo tudi pred sodiščem, je omenjena tvrdka vedno gledala, da je vodila svoje trgovske posle solidno, brez navijanja cen in brez kakršnega koli verižništva. Sodno je bilo ugotovljeno, da ima prav ta tvrdka pošteno organizirano notranje vodstvo in poslovanje. Toliko javnosti v vednost! V nedeljo s Putnikom na Sveto goro pri Litiji 1 Akademski klub Straža ima danes zvečer ob 8 redni članski setanek. Predava g, minister dr. Kulovec Franc. Za člane obvezno, starešine iskreno vabljeni. Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higij. zavodu-oddelku za zdravstv. zašč. mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefon" sko na št. 44-71, Vršila se bosta dva tečaja in si" cer: a) popoldanski ob ponedeljkih in sredah oi pol 5 do 6 popoldne — pričetek tega tečaja bo dne 18. novembra 1940 ob 5; b) večerni ob torkih i četrtkih od 8 do 9.30 zvečer -— pričetek tega t*" čaja bo dne 19. novembra 1940 ob 8. Vsak tečaj traja 12 ur in je brezplačen. Van Vyke Maion ajk z Hale ccstc »Kdo je bil to?« ga je šepetaje vpfa-šal Catleen. »Ne vem,« je pravtako šepetaje odgovoril Mac Nalty. »Zavedel sem se šele takrat, ko eo oni že odšli gori. Sedaj so vsi gori, ker od tedaj, ko sem prišel k zavesti, ni šel nihče po stopnicah navzdol. Pregledoval sem stare časopise in kar naenkrat me je nekdo tako močno udaril po glavi, da sem se onesvestil.« Začel je otipavati ono bulo na svoji glavi- „ . »Hudiča, kaj je vendar to?« |e vprašal. Od nekod je prišel čuden smrad, ki se ie začel širiti po veej hihši. V začetku je bil ta smrad samo neprijeten, toda čim bolj se je širil, tem zoprnejši je postajal. Catleen je hotel ugotoviti, kaj ta smrad pomeni. To je bil duh po izgoreli dlaki. Razmišljal ie, kdo bi mogel biti tako hudoben, da ga je zaprl v omaro in Maca Naltyja udaril po glavi, da se je onesvestil. Spomnil ce je, da Cron«y prav v teku teh tragičnih dvajset minut ni bil na svojca mestu ki ni našel pametnejšega dela kot to, da je kradel jedila v kuhinji Ro-gerja Buntona. Kapetan Catleen, ki je v teku dolgoletnih izkušenj bil zelo neza-upen proti vsemu, ker 6e imenuje 6lučaj, je v svojem spominu zabeležil te nenavadne, čudne okolnosti, »Kaj pa je bilo v tem ča6U z Vami, g inšpektor?« je vprašal Mac Nalty Cat-leena, medtel ko je Croney sramežljivo 6tal ob strani. »Skoraj sem se zadušil v onile vzidani omari, ki jo je nekdo zaprl v tem času, ko je Croney nekaj iskal v shrambi,« mu je tiho pojasnjeval Catleen. »Bunton vi Vas moral obdržati pri sebi,« se je oglasil Croney. »Morebiti bomo vseeno prišli v pravem času, da ga reši-mo. Kakšen ostuden smrad! Najbrž je kak razbeljen košček žerjavice padel na preprogo in jo zažgal.« Tiho kakor sence so 6e vsi trije začeli vzpenjati po stopnicah navzgor. Ko so prišli do one stopnice z rdečo progo, so videli, da je bila svetilka za sigfial ugašena. Vladala je nenavadna tišina. Iz sobe se je do stopnic čulo prasketanje ognja v peči. Ko so prišli do vrha stopnic, so videli, da so bile vse luči v veliki sobi ugašene. Gorela je eamo majhna svetilka, ki se je nahajala na mizi v bližini kamina. Hodeč po prstih, se je Catleen začel približevati kaminu, Croneyu pa je dal znak, da ostane pri vhodu. Ko je vstopil v sobo, se je malo pomiril in oddahnil. Roger Bunton je še vedno sedel v svojem naslonjaču, a glava mu je padla na prsi, kakor da bi spal. »Je vse v redu?« je z neslišnim glasom vprašal Mac Nalty Catleena. Kapetan Catleen je že hotel prikimati z glavo in potrditi, da je, ko je zapazil pod naslonjačem bivšega milijonarja neko rdeče svetlikanje. To odkritje ga je tako presenetilo, da je čisto pozabil na vprašanje, ki mu ga je postavil Mac Na!ty. Samemu sebi je hotel pojasniti, da je to samo odsviit svetlobe iz kamina. Nato je videl, da je odsvit nastal v neki mlaki, Tokaj je uganil, da je bila to mlaka krvi šesto poglavje. /Roger Bunton je bil ubit. Njegove temne slutnje so 6e izpolnile. Bil je mrtev Kljub vsemu je smrt prišla v njegovo trdnjavo. Nobene varnostne naprave je niso mogle zadržati. _ Catleen je za nekaj časa osupnil. Ta koj nato se ie lotil dela. Vedel je, da pridejo pri umoru v poštev 6amo štiri osebe in da se one nahajajo v istem nadstropju, ne daleč od mrtveca, Z neslišnimi koraki ee je preko velike preproge napotil proti vratom, ki so peljala v spalnico. Prepričan je bil, da se v tej sobi nahajata dr. Lose in gdč. Dabrey. Najprej je posluhnil, nato prijel za kljuko in odprl vrata. V sobi ni gorela nobena luč. V slabi •vetlobi, ki je prihajala »kozi priprta vrata, je Catleen zagledal dr. Loseja, ki je kar oblečen ležal na postelji Rogerja Buntona. V ozadju je na divanu videl obrise vitkega telesa Dore Dabrey. Pravtako je spala v svoj« beh bolničarski halji, ki se je sveitila v polmraku. Tudi ona je oči-vidno spala. Ko sc ji je približal, je videl skozi napol odprte ustnice njene bele zobe. Dolge trepalnice 60 ji metale senco na bledo lice. Catleen je tiho, neslišno zaprl za 6eboj vrata. Mac Nalty in £rooey 6ta stala v bližini stopnic. Čakala sta nadaljnih ukazov svojega šela. Catleen jima je dal znak, naj čakata na svojem mestu, on 6am pa se je napotil v sobo bolničarja Greaberja, ki je vedno čakal na zapovedi Rogerja Buntona, On je ležal na svoji postelji, glava pa mu je počivala na beli blazini. Njegov obraz jc imel inteligenten izraz tudi v spanju Catleen je odšel iz 6obe. »V kniižnici je luč!« je zašepetal Mac Nalty. — Skozi ključavnico se vidi svetloba. Catleen je tiho, skoraj neslišno odprl vrata knjižnice. Za mizo ie sedel John Bunton in bral neko debelo knjigo. Brat pokojnega Rogerja Buntona je nemarno sedel v velikem in ugodnem kož-natem fotelju. Levo od njega je na majhni mizici ležala škatla, v kateri je bilo nekaj cigaret in pepelnik, polj1 pepela. Na svoji desni strani pa je imel na mizi čašico whiskyja. «Ko 60 se odprla vrata, je vprašal, ne da bi se obrnil. »Ste vi, doktor?« »Njegov glas je bil miren in nepi*' siljen.« »Ne, jaz sem . . . kapetan Catleen,* je odvrnil inšpektor. John je bil silno iznenaden. Skočil ie iz fotelje in se obrnil. Na njegovem obrazu se je bral velik 6trah, ko je vpra' šal: »Vraga, kaj zopet iščeta?« _ »Da, jaz sem« — je mimo ponovil p°" licist. »Prišel sem, da bi vprašal, če 1111 morete povedati, kdo je pred pol ure ubil vašega brata?« Videti je bilo, da so Johnu Buntonu odpovedale mišice in naenkrat je omahnit' »Kaj pravite?« ga je vprašal z zamol" klim glasom. »Ti hudiči so ga torej res ubili?« , »Ti hudiči? Kajne, Vi mislite na dr. Loseja, gdč. Dabrey in Greaberja.« John je prikimal z glavo. . (Dalje sledu Od tu in tam Hrvaški ban se je te dni mudil v Belgradu in^ razpravl jal z več ministri o stvareh, ki se tičejo hrvaške banovine. Obiskal je tudi predsednika vlade Cvetkoviča, nato pa je bil sprejet v avdienco prf knezu namestniku Pavlu. V trgovinskem ministrstvu pa je bila istočasno pri minisitru dr Andresu konferenca o gospodarskih vprašanjih hrvaške banovine, na kateri sta bila navzoča tudi predstojnik trgovinskega oddelka banske oblasti dr. Lainer in višji uradnik dr. Kabas. Uredbo o preklicu raznih daril društvom, ustanovam in posameznkom v zadnjih letih je na predlog hrvaškega bana podpisalo kraljevo namestništvo. Uredba določa, da smejo občinske in mestne uprave preklicati vse darilne pogodbe, ki so jih občinske ali mestre uprave naredile po 6. januarju 1929. Preklicati je treba darilne pogodbe v enem letu po uveljavljenju te uredbe. Za investicije, ki jih je društvo vložilo v darovane nepremičnine, bodo društvom povrnili, pri tem pa upoštevali tudi koristi, ki jih je društvo do sedaj imelo od nepremičnin. Če nastal kak spor, je zanj pristojno upravno sodišče v Zagreou. Uredba je takoj stopila v veljavo. Banska oblast je bila prisiljena izdati tako uredbo, ker so se številne občine pritoževale nad krivičnim stanjem, katerega so ustvarile mnoge občinske uprave, po-stavljene od diktatorskih režimov po 6. januarju 1. 1929. Mnogo je bilo društev, ustanov in tudi posameznikov, ki so dobili silne ugodnosti in darove, ostali občani pa so se hudovali nad takim brezvestnim zapravljanjem občinskega imetja. Mnoga mesta in občine so bile zadolžene^ navzlic temu pa so morale privilegiranim društvom na ukaz dajati zastonj zemljišča, domove in podobno. Poslej bodo vse te krivice popravili. Najbolj bo prizadet Sokol, ki je prišel na Hrvaškem v posest premnogih zemljišč in domov brez vsake odškodnine. Sokol se bo torej moral vrniti v stanje, kakršno je imel pred u'edbo diktatorskih režimov in bo moral živeti odslej iz lastnih sil in moči, kolikor jih še ima. Hrvaško ljudstvo je nov ukrep z veseljem in zadovoljstvom pozdravilo. Spomenik kraljn Petru I, bodo odkrili v kratkem v Sarajevu. Spomenik bo visok 18 m in bo imel podstavek iz granita. Figuro kralja Petra je izdelal zagrebški kipar Avguštinčič. Posamezne dele spomenika so že pripeljali in so jih začeli nameščati. Mednarodne razstave umetne fotografije v Zagrebu so se udeležili tudi sovjetski fotoamaterji s 68 slikami. Njihova udeležba je vzbudila precej pozornosti, čeprav kakovost slik ne dosega kakovosti mnogih drugih razstavljalcev jz 13 držav. Kakor poroča zagrebško časopisje, je sovjetska poročevalska agencija Tass objavila posebno sporočilo o uspehu sovjetskih fotografov v Zagrebu, kar se tiče kakovosti in zanimanja, katerega je zlasti mladina pokazala za te slike. Baje — tako pravi Tass — se je več dijakov naučilo na pamet imena vseh sovjetskih fotografij, da so potem na lastno pobudo ostalim obiskovalcem razlagali slike. Prav to sporočilo jasno dokazuje, kakšnemu namenu OJHlwži;!Vsa sovjetska igra z raznimi kulturnimi manifestacijami. Očitno je, da je kominterna •takoj izrabila priložnost za propagando in po- zapeljane študente, »da so se na lastno Pobudo naučili na pamet imena vseh sovjetskih slik«. Hrvaške oblasti nameravajo podpreti težnje rodoljubov, ki so v skrbi zaradi padanja rojstev na Hrvaškem. Nekateri so sprožili predlog, naj bi oblast vzela to vprašanje resno v pretres in naj bi zaslišala vse strokovnjake iz zdravstvenih krogov in iz gospodarskih krogov. Zdravniški zbor v Zagrebu je naredil anketo in oglasili so se poznavalci razmer in strokovnjaki, ki so predlagali, da je treba vsako preprečevanje narodnosti na vsak način prepre. citi, po drugi strani pa nuditi družinam s številnimi otroki posebne olajšave in podpore Ker je stvar zvezana tudi z izdatki, bo treba pri posvetih upoštevati tudi to stran vprašanja. Merodajni se ^zavedajo, da se narod ne more nadejati bodočnosti, če bodo rojstva še naprej Padala. Saj nudi najbiižja preteklost zadostne dokaze za take narode, ki so se zaradi vžitkov odpovedali otrokom. Štirje tretješolci i* varaždinske gimnazije so s® združili v tatinsko družbo in kradli v trgovinah. Na piko so vzeli zlasti trgovine z blagom, mesom in knjigarne. Ponavadi je eden zaposlil trgovca, drugi, pa so kradli. Vsi so bili otroci iz poštenih in uglednih družin, eden med njimi pa je bil celo najboljši dijak v razredu. Sledila je kazen: vsi Štirje so bili izključeni iz vseh gimnazij v hrvaški banovini. \ čeraj so T Rakovici v Srbiji odprli prvo ju-goslovansKo tovarno avtomobilov. Ustanovljena je bila delniška družba s 60 milijoni kapitala, tovarne bodo izdelovale poslej poleg letal tudi motorje in karoserije avtomobilov in bo prvič, da bodo v nasi državi zaželi graditi tudi avtomobile. I ri otvoritvi je bil navzoč tudi trgovinski minister z vojnim ministrom in zastopniki gospodarskih krogov. Policijske oblasti h Zagreba se še vedno mučijo z nepregledno vrsto zločinov, ki so se zadnja leta dogodili v VeziŠču. Tam so se ljudje iz mržnje ubijali kar vprek. Pojavila se je krvna osveta, Lani jej bila zaradi takega umora razprava pred sodiščem, toda obtoženci so ‘>ili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni, •'akoj nato je bila ubita glavna obtežilna priča. Sledil je spet drug umot, Tedaj pa je po-!*6gel vmes ban in odredil zagrebško policijo, ki naj razišče vso stvar. llo danes je prijela že -8 ljudi, glavnega razbojnika nekega Košaka Pa ni dobila v roke, ker se že 18 mesecev spretno skriva. Preiskava je silno težka zavoljo tega, ker se ljudje boje povedati resnico, češ da bodo potem takoj ubiti- V Vezišču je bilo stanje tako, da se ljudje sploh gibati niso upali. Strašno liorbo z velikim volkom je prestal kmet Blagoje Gvujičič iz Ravnja pri Valjevu. Ko Je zgodaj zjutraj zaslišal meketanje ovac, je napol oblečen stopil iz hiše, tedaj pa se je že vanj zagnal velikanski volk. Zgrabil ga je za prsa in ugriznil. Kmet se je branil, toda zver se je ponovno zakadila vanj in ga podrla. Nastal je strahovit boj, vendar se je Blagoju le posrečilo izviti se iz nevarnega objema in prijeti za sekiro, katero mu je prinesla žena. Udaril je volka, toda udarec je bil preslab. Ce ne bi'prišel h? K"ni se. sos®d, ki je z udarci omamil zver, bi bil Blagoje ob življenje. Volk ga je večkrat W‘Zfw mA ,r'Z, prs kos mesa ter po- tegnil kožo do ušes Volk se je takoj nato za- fe hnH- 6iUPK-n° Šhr,h TSk,h in iil> vse ogrizel, kirn^ni \7*° ’ ^ 80 Ra 16 URnaH 1,1 PObili S Se- • Vs0 mnjene so prepeljali v bolnišnico. I Danes xadn)lkrat duhovita moje segla urejajoča roka. Vse se je moderniziralo, j torizirana vozila«, tik pred nosom pa električna i Tam, kjer so se prej lazprostirali travniki in ledine, rasto iz tal hiše kakor gobe po dežju. Dvorišča in vrtički nastajajo okrog njih, vse pa obdaja betonska ograja. V mestu samem druga za drugo izginjajo hiše, ki so do današnjih dni predstavljale kos romantike, prašne sicer in sive, nesodobne, pa vendar na svoj način prisrčne in domače. Središče je postalo že prava, brezčutna, uradna >city«, ki se navadnemu meščanu zdi pusta, kmeta pa plaši s svojimi visokimi stavbami in z nepreglednimi vrstami na las podobnih oken, za katerimi sede najbrž uradni škrici, ki mu že na kakšen prevejan način strežejo po življenju. Počasi bo izginilo vse, prav vse. Tudi stari parki so se morali posloviti in napraviti prostor geometrično natančni, suhoparni regulaciji. Izpreminjajo se šege in navade, bolj ko me-' sto raste in postaja moderno, bolj se drug drugemu odtujujejo meščani. Zbirajo se v stalne skupine znancev in prijateljev, v sklenjene krožke, v društva, ki jih je cel roj. Ljudje se na neki način zaklepajo vase, nič več ni tistega starega stika med njimi. Tujci so si postali, 6lužbeni so drug do drugega. Kje pa še najdeš dandanašnji človeka, meščana, ki ga sicer ne poznaš, da te sam ogovori, če mu je dolgčas, ko kje skupaj čakata ali skupaj gledata kaj zanimivega? Le v skrajni sili te ogovori, sicer pa čaka, da bi ti ga kdo predstavil. Samo še stari Ljubljančani pričajo o prisrčnosti in neženiranosti v odnošajih med nekdanjimi meščani. Iz mesta pa čedalje bolj izginjajo tudi staro-slavni poklici. Zdaj se človek skoraj že razveseli, kadar zasliši na dvorišču zategnjeni glas piskro-veza. V sredino mesta pa si ti ljudje že ne upajo več. Slaven in častitljiv je bil nekdaj v našem mestu poklic kočijaža. Kakšno znamenito gospodo so prevozili ti ljudj^e. Zdaj pa jih je le še nekaj, in še ti se z zaslužkom in upoštevanjem ne morejo več pohvaliti. V starih dobr h časih Ti stari, dobri časi niti niso tako hudo daleč preč. Dobri dve desetletji, bi dejali. Še lepše je bilo seveda pred prejšnjo svetovno vojno. Takrat so bili kočijaži gospodje, ki jim je kanil marsikakšen lep denar, tako da so bili s svojim poklicem lahko prav zadovoljni. Ponosno so sedeli na kozlu in preketali z bičem, konjič — ali tudi dva — pa jo je drobil, sit, prešeren po ravni cestici. Imeniten, imovit gospod, je rad kočijažu podaril še kaj zraven tistega, kar je bil dolžan. Od hiše v enem koncu mesta, pa do hiše v drugem, so vozili, pa tudi na čisto kratke »distance«. S kolodvora so peljali gospoda v hotel ali k znancem na obisk. Vozili pa so premožne meščane tudi na sprehode v bližnjo okolico mesta, na Posavje, v Podutik, na Fužine in drugam. Pa tudi zaljubljene parčke so peljali na sprehod, tam po Večni poti do Dravelj. Šaljivo so označevali, kadar so imeli tako robo v kočiji, da vozijo »porcelan«. Toda, kje so že 03tnli ti lepi časi, bo se je dalo še lepo zaslužiti 1 ... in danes Ze prav kmalu po svetovni vojni se je začelo obračati na slabše. Pojavila so se motorizirana vozila. Sprva se jim je ta ali oni kočijaž še pomilovalno nasmehnil, češ, le prihajajte, kolikor hočete! Še zmerom se bo gospodi zdelo bolj imenitno, če se bo vozila v kočiji kakor pa v taki smrdljivi škatli! Pa ni ostalo pri njihovi misli. Cas je šel čeznjo. Počasi, pa gotovo so se začela uveljavljati nova vozila, zlasti še, ker so prihajali vedno novi, vedno lepši in impozantnejši tipi. In še eno prednost so imela nova vozila, večjo hitrost. Petičnež, ki je sedel v novo vozilo, je bil najmanj desetkrat prej na mestu kakor tisti, ki se je peljal s kočijo. In dandanašnji, ko se poslovno življenje razvija z vedno večjo brzino, ko sili človeka pri njegovih opravkih vedno k večji naglici in ko se dejansko na dobesedno očividen način potrjuje staroslavni izrek, da je čas zlato, je to dejstvo postalo odločilno. In tako so ljudje počasi začeli opuščati vožnjo s kočijo, ki se jim je povrhu tudi začela zdeti nekaj staromodnega, nekaj takega, kar spada v pretekle čase, ne pa v sodobnost. Iz^ leta v leto se je zato naglo krčilo število kočijažev. Nekateri so umrli, drugi so izbrali drugačen poklic, ker se jim ta ni več izplačal. Le ne-kaj jih je še ostalo zvestih svojemu staremu, temu, ki so se ga bili oprijeli v svojih mladih letih in ga ne bodo nehali izvajati prej, dokler jim smrt^ ne bo potegnila vajeti iz rok. j® v Ljubljani le še kakšnih pet, šest kočijažev. Večina se drže pred gostilno »Štefan« nasproti Frančiškanske cerkve in v Kolodvorski ulici. Kadar pride kakšen vlak, kjer se je nadejati športne vesti Za nogometno tekmo med Jugoslavijo in Nemčijo, ki bo 3. novembra v Zagrebu, predlaga hrvaški zvezni kapetan Jakopič (on bo tp postavo po vsem videzu tudi določil, ker mu bo to zaupala Vrhovna nogometna zveza) naslednjo postavo našega moštva: Glazer, Brozovič, Dubac, Ujanič, Jazbinšek, Lechner, Cimerman-čič, Valjarevič, Božovič, Živkovič, Matekalo, Rezerve pa naj bi bili Matošič, Rafanelli in Kaciian. Inž. Milanu Stepišniku se mora Jugoslavija zahvaliti, da je letos enajsta atletska država na svetu. Tako pišejo današnje zagrebške »Novosti«, ki tudi objavljajo naslednje: Veliki finski športni list »Suomen Urheihilehti« je prinesel zanimivo statistiko o najboljših rezultatih na svetli v letošnji sezoni. V vsaki disciplini je ta list sestavil deset najboljših rezultatov ter jih je ocenil z 10, 9, 7 itd. (Menda so samo Finci sposobni take natančnosti in tolikšnega zanimanja tudi za šport v drugih državah.) Po tem točkovanju je red naslednji: 1 USA 537.5 točk, 2. švedska 151 točk, 3. Finska 148 točk, 4. Nemčija 79 točk, 5. Italija 34.25 točk, 6. Madžarska 30,5 točk, 7. Japonska 16 točk, 8. Avstralija 12 točk, 9. Estonska 10 točk, Brazilija 8 točk, 11. Jugoslavija (> točk (ki jih je dal z metom kladiva inž. Stepišnik), 12. Kuba, 13. Holandija, 14. Norveška, 15. Filipini, 16. Indija, 17. Danska z dvemi točkami. Ostale države nimajo tekmovalcev, ki bi se mogli uvrstiti med prvih deset na svetu. Tedaj tudi lep kup naših sosedov. Jugoslavija se mora tedaj zahvaliti za pla-cement izključno le inž. Stepišniku, ki je v metu kladiva v letošnji sezoni peti na svetu. cestna železnica! Vendar se le tu pa tam še dobi kakšen potnik — večinoma so to starejši ljudje — ki se je bil vožnje s kočijo že toliko privadil v življenju, da noče za pot v mesto vzeti drugega vozila. Tako le tu pa tam še kanejo kakšni božjaki. Nekaj je skoraj gotovo; da ni več dolgo čas, ko bodo tudi te častite ostanke idilike, kočijaže, pogrešili. Pa še takrat ne takoj, ampak čez čas, ko se bomo spomnili, da že dolgo nismo nobenega videli. Res vse kaže, da so sedanji zadnji svojega rodu. Morda pa le sveti iarek upanja T Napisali smo, da vse kaže kakor bi morali biti kočijaži, ki zdaj še opravljajo ta svoj posel, zadnji svojega stanu? Ali pa ni morda prav te dni zanje posijal žarek upanja na boljše dni? Sedanja svetovna vojna je prinesla marsikakšno zadrego na vseh področjih, zlasti na gospodarskem. Vsi sloji so že občutno prizadeti, vse toži nad draginjo, nad visokimi cenami in majhnimi zaslužki. Marsikakšne reči pa kmalu že niti za drag denar ne bo več mogoče dobiti. Zdaj jih interesenti dobivajo le še v majhnih, strogo racioniranih količinah. In med take predmete spada seveda tudi — bencin. Če bo šlo tako naprej, se utegne nekega dne zgoditi, da bo prišla v rabo spet stara praksa — kakor so to vpeljali že marsikje v državah, ki jih je zajel vihar vojne. Mesto avtomobilov 60 ee na ulicah spet pojavile kočije, kočijaži spet prešerno sede na kozlih in »regirajo« konjiče s svojega vzvišenega prestola. To se je zgodilo že v Italiji, v Franciji, v Nemčiji, v Angliji, na Holandskem, v Belgiji, na Poljskem, na Češkem in drugod. Tedaj skoraj povsod v Evropi. In če bo šla 6tiska še v tej smeri naprej, potem je prav gotovo, da 6e bodo tudi v naših krajih prej ali slej ljudje spet nekoliko bolj začeli zanimati za kočije, kadar se bodo hoteli kam peljati, Obsolen m"ad pustolovec iz Češke Maribor, 24. oktobra. Mariborsko sodišče je sodilo danes 251etnega Miroslava Kvapila, brezposelnega zasebnega uradnika, pristojnega v Kunovice na Češkem, ki je zadnja leta živel v Zagrebu. O Kvapilu in njegovem misterioznem življenju se je še nedavno v naših časopisih precej pisalo. Pojavil se je namreč najprej v Ljubljani pod tujim imenom ter izvršil neke poskuse sleparij, nato pa v Celju, kjer sl je privoščil tatvino kolesa In nato še v Mariboru, kjer so ga prijeli in zaprli. Kvapil je v Mariboru ukradel dne 23. avgusta t. 1 suknjo, ki je bila last carinskega posrednika Maksa Samca. Ker je imel že svojo suknjo, je ukradeno enostavno oblekel v garderobi vrhu svoje ter tako odnesel tujo lastnino. Ni se je pa dolgo veselil, ker ga je stražnik, kateremu se je mož v dve suknji oblečen zdel sumljiv, ustavil ter ga aretiral. Tako je bilo konec njegovih nadebudnih pustolovščin. V Celju pa je Kvapil ukradel kolo znamke NSU, last Jožefa Svetila ter vredno 1500 din in ga je prodal naprej. S kolesa je odtrgal evidenčno številko, potem pa se je kupcu kolesa predstavil kot begunec s Češkega ter mu s ponarejeno legitimacijo dokazal, da je on lastnik vozila. Tako mu je kupčija uspela. Kvapil je bil danes obsojen na 8 mesecev strogega zapora, povrhu pa ga bodo še za vedno izgnali iz nase države. Rezervni oficirji, Elani ljubljanskega pododbora združenja rezervnih oficirjev, ki se žele udeleževati letošnjih tečajev za jahanje, naj se činiprej zglasijo v pisarni pododbora zaradi vpisa v ustrezni seznam. Poslovne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek od 18 do 19 v Kazini, II. nadstropje. Prijave zaključimo dne 30. oktobra 1940. — Uprava pododbora. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C' it 0— x> 1 i Veter (smer, jakost) Pada- vine *0? .i a cd E a vrsta Ljubljana 750-7 14-4 97 95 10 0 18i dež Maribor 752-5 12-4 8-0 90 10 0 — — Zagreb 757-8 15-0 7-0 90 10 NE, _ — Belgrad 760 0 16-0 7-0 80 8 NE« — — Sarajevo 760-3 19-0 5-0 80 5 0 — — Vis 757-9 18-0 12-0 90 10 SE« — — Split 757-3 20-0 13-0 dO 6 ENE, 3C-0 dež Kumbor 757-0 21-0 16-0 80 10 SE, 70 dež Rab 757*9 17-0 12-0 90 10 SE, 6-0 dež □abpovnin 757-3 20-0 15-0 80 10 SE, 3-0 dež Vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa bo deževalo. Koledar Danes, petek, 25. oktobra: Veselko,Krispin. Sobota, 26. oktobra: Demetrij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. Uprava Narodnega gledališča želi kupiti večje število dobro ohranjenih frakov (kompletnih oblek). Ponudniki naj naslovijo svoje ponudbe na ekonomat Narodnega gledališča v Ljubljani, Drama. Razstava kluba »Neodvisnih« ▼ Jakopičevem paviljonu je vsak dan odprta od 9 do 18. Klavirski koncert v veliki Filharmonični dvorani. V ponedeljek 28. t. m. bo nastopil v nnši koncertni dvorani zopet slavni ruski pianist Nikita Magalov. Čeprav razmeroma mlad (rojen je bil leta 1912 v Petrogradu) je s svojimi koncerti nastopil v vseh najvažnejših evropskih kulturnih centrih. Povsod je dobil najsijajnejše kritike in imenujejo ga pianista naj-več.jega talenta, njegovo tehniko pa označujejo z brilantno. Pravijo, da je eden največjih evropskih pianistov. Tako svetovni kritiki. Kdor se spominja njegovega lanskega koncerta tik pred Božičem v Ljubljani, bo to v celoti potrdil. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo kakor že omenjeno, prihodnji ponedeljek. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. IV. prosvetni večer bo danes ob 3 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu je kratka zgodovina mrtvaških plesov, nato pa se uprizori »Mrtvaški ples* duhovna igra v 11 dogodkih. Jezik sam je tako blagodoneč in tako popoln, kakor ga more ustvariti le pisatelj' Sovre. — Vsebina igre je primerna sedanjemu času in nam slika v 11 dogodkih, kakšno oblast ima smrt nad človeškim življenjem. Ker sodelujejo naši najboljši diletantski igralci, zato bo igra brez dvoma ustrezala. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo na to predstavo. Ker je čisti dobiček namenjen za Slovenski dom, prispevajmo k tej zgradbi s tem, da kupimo vstopnice, ki so v predprodaji pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7 in v trgovini Sfilicoi na voea!u Frančiškanske ulice. Gledališče Drama: Začetek ob 20. Prtek, 25 oktobra ob 15: »Romeo in Julija •< Dijaška predstava. Izven. Globoko zniiane cene 'od 14 din navzdol. Sobota, 26. oktobra: »Skrivalnice«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 27. oktobra ob 15 »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Romeo (m Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 28. oktobra: Zaprto. Torek, 29. oktobra: »Tekma«. Red Premierski. Opera: Začetek ob 20. Petek, 25. oktobra: »Figarova 6vatba«. Red Premierski. Debut gdčne. Kušejeve. Sobota, 26. oktobra: »Traviata«. Izven Cest--vanje Vanje Leventove, Mariborsko gledališče Petek, 25. oktobra: Zaprto. Sobota, 26. oktobra, ob 20. »Nenavaden človek; Red A. Nedelja, 27. oktobra, ob 15. uri: »Vdova Ro- šlinkai. Znižane cene. Ob 20. »Nenavaden človek«. Ali je 35 kg saharina zgorelo v lokomotivi O tem razpravlfa mariborsko okrožno sod šče Maribor, 24. oktobra 1940. Pred sodniki v Mariboru se dostikrat obravnavajo zanimivi dogodki iz tihotapskega življenja, ki ponavadi pridejo na dan, kadar se tihotapci med seboj sprejo. Večina takih in še zanimivejših dogodkov seveda ne pride v javnost, ker imajo ponavadi prizadeti preveč kosmato vest ter se raje pobotajo, ali pa sami poravnajo take medsebojne račune. Pri današnji dopoldanski razpravi se je obravnaval tak dogodek iz skrivnostnega tihotapskega življenja. Na zatožno klop je prišel 45 letni železniški kurjač Franc Remer iz Maribora. Drž. pravdnik ga je na podlagi ovadbe, katero je podal Franc Glazer iz Studencev, obtožil zaradi prevare. Glazer je znan tihotapec, ki je imel že velikokrat opravka z oblastmi. Prijavil je Remerja, da mu je poneveril 14.000 din, katere mu je Glazer izročil, da mu nabavi tihotapsko robo v Nemčiji. Glazer zatrjuje, da je pregovoril Remerja, da bo zanj kupil v Pliberku 85 kg saharina. V ta namen mu je prinesel 14.000 din. Obljubil je Remerju za to uslugo 25 din provizije pri kilogramu. Saharin naj mu vrže pri prvem cestnem prehodu v Studencih iz vlaka, kjer bo Glazer že čakal. Obenem sta se pa domenila, da lahko Re- mer v primem nevarnosti, da bi finančni organi izvohali tovor saharina na lokomotivi, vrže vso zalogo v lokomolivsko peč ter jo zažge, škodo pa bo nosil sam Glaser. Remer se je res odpeljal 24. februarja na službeno vožnjo na stroju v Pliberk, kjer pa po zatrjevanju Glazerja saharina sploh ni kupil. Glazer je zaman čakal pri večernem vlaku na domenjenem mestu, da bo priletel zavoj s saharinom z lokomotive. Pač pa mu je Remer nato izjavil, da je saharin kupil, da ga je pa vrgel v peč ter ga zakuril, ker so finančni organi preiskali lokomotivo. Pač pa da si je Remer vseh 14.000 din, katere mu je Glazer izročil za nakup saharina, pridržal ter jih porabil zase. Pri zaslišanju je Remer odločno tajil, da bi bil sploh dobil od Glazerja kakšen denar za nabavo saharina. Res da ga je Glazer nagovarjal, naj mu kupi saharin, on pa je obljubil, da bo to izvršil samo zaradi tega, ker se je Glazerja kot zelo nasilnega človeka bal. Glazer da je pretepel že nekatere druge ljudi, ki so mu poneverili denar, katerega jim je dal, da mu prinesejo saharin iz Nemčije ter jih je tudi prisilil, da mu sedaj vračajo poneverjene vsote. Sodišče je zanimivo razpravo preložilo, da se zaslišijo še druge priče ter se ugotovi, kdo ima prav: ali Remer ali Glazer. Kdor na novo naroči »Slovenski dom« dobi »Slovenčev koledar« za 10.— din Za nenaročnike stane »Slovenčev koledarc 28.— din. Naročite koledar čimprej! Naročite oglase v Prednaročila sprejemamo samo do 1. novembra 1940. ■m: Brooktieid?« Fant je snol žajnik z ognja in nalil kropa v vri. Skupina nemških otrok na poti iz Besarabije ▼ domovino. Nemce prepeljavajo po Donavi do Belgrada, odkoder so zanje organizirali posebne vlake, s katerimi se vozijo preko Zagreba in Maribora v Nemčijo, povečini na Koroško in Zgornjo Štajersko. Slika kaže nemške otroke v belgrajskem taborišču, ko se jugoslovanske Nemke z njimi igrajo. Francija v boju s pomanjkanjem in draginjo »Uradi za pravično razdelitev Vprašanje preskrbe prebivalstva z vsem potrebnim, zlasti najnujnejšim, je menda danes povsod v Evropi stopilo precej v ospredje. Povsod pa to vprašanje rešujejo na svoj način, kakor pač najbolje ustreza razmeram v posameznih državah, ali kakor se pač tistim, ki jim je zaupana ta skrb, zdi še najboljše. Poglejmo, kako je v tem oziru v 6edanji Franciji. Da bi francoska vlada olajšala preskrbo prebivalstva s potrebnimi živili in drugimi nujnimi stvarmi, kakor tudi, da bi olajšala nabavo krme za živino, napoveduje ustanovitev posebnih uradov, ki so jim dali ime »Uradi za pravično razdelitev ljudske hrane in živinske krme«. Ti uradi pa ne bodo o vsem odločali čisto sami, pač pa ji rti bodo dodeljeni še posebni posvetovalni odbori, ki jih bo postavljala vlada in ki bodo vanje prišli zastopniki kmetijskih organizacij, trgovcev in industrialcev. Uradi bodo pristojni za ureditev vseh trgovskih prenosov v zvezi s kmečkimi pridelki. Med drugim bodo lahko prisilili proizvajalce na debelo, da bodo morali svoje pridelke in izdelke prodajati določenim kupcem in sicer tudi po predpisani ceni, s čimer bo omejen tudi njihov zaslužek. Vsak posamezni »urad za pravično razdelitev ljudske hrane in živinske l-tne« bo pobiral takse pri posameznih trgovskih prenosih. Iz dohodkov teh pristojbin pa bodo uradi krili stroške za ljudske hrane in živinske krme« To novost, ki jo je vsilila sedanja vojna, bodo na Francoskem uvedli postopno za vse najvažnejše življenjske potrebščine, v kolikor je za nekatere še niso. Poročajo, da bosta prišla prva na vrsto krom* pir im zelenjava. Kakor se iz gornjega vidi, se ti francoski »Urad* za pravično razdelitev ljudske hrane in živinske krme« v bistvu dosti ne razlikujejo od podobnih uradov v drugih državah, na primer od našega banovinskega prehranjevalnega urada. Vsaj namen je isti; Zagotoviti pravočasno zadostne količine ljudske hrane in jo na pravičen način razdeliti med ljudstvo, pri čemer bi prišli prvi na vrsto tisti, ki so najpotrebnejši in ki nimajo toliko denarja, da bi se s predragimi živili mogli sami vsaj za silo založiti. Najdaljša cesta na evropskem severu Norveška je tista dežela, ki se danes lahko ponaša s tam, da ima najdaljšo cesto v vsej severni Evropi. Cesta je speljana med Mosjenom in Kirke* nesom ob obali Barentskega morja, ki se razpro* stira med Spitzbergi in Novo Zemljo. Dolga je 1.500 kilometrov. Gradilo jo je 8.300 norveških delavcev pod vodstvom nemških inženirjev samo štiri me* sece. Popolna izdaja Tolstojevih »Zbranih spisov« Za 30 letnico Tolstojeve smrti gova dela ter nekaj doslej še Prihodnji mesec bo poteklo že trideset let, od- * V bližini velikega portugalskega pristaniškega mesta Porto je te dni izbruhnil požar v nekem benediktinskem samostanu, ki je bil zgrajen že v desetem stoletju. Ogenj je nastal tako nenadno, da njegove razširitve niso mogli več preprečiti Samostan je skoro ves pogorel in so uničene tudi skoro vse njegove dragocenosti. bo Ruska Akademija izdala vsa nje-neznanih njegovih pisem in rokopisov Možje, ki so pripravili izdajo celotnih del Leva Tolstoja, pa so našli, kakor poročajo zdaj iz Moške, tudi mnogo takšnih Tolstojevih rokopisov in pisem, ki doslej še niso bila znana. Med drugim so našli baje tudi dozdaj še neobjavljeno varianto velikega Tolstojevega romana »Vojna in mir«. V popolni izdaji bodo nekatera dela Leva Tolsteja objavljena v celotnem besedilu, kakor na primer »Hadži Mu-rat«, čigar 12. poglavje leta 1912 ni izšlo, prav tako pa tudi celotno besedilo romana »Vstajenje«, ki prvotno tudi ni bilo obelodanjeno v tistem obsegu, kakor si ga je zamislil veliki mojster Tolstoj. Popolna izdaja Tolstojevih del obsega tudi pisateljev dnevnik in njegove študije, med drugimi tudi razpravo o velikem nemškem pesniku Goetheju ter neko, prav tako dozdaj še neznano razpravo o slovitem dramatiku Shakespearju. Serijo novih, tako imenovanih »Nansenovih znamk« so dali zdaj v promet na Norveškem, prejšnje pa so vzeli iz prometa. Nove znamke so nekoliko dražje, kakor pa so bile prejšnje. Za višjo poštno tarifo so se odločili zaradi tega, da bi na ta način dobili spet nekaj denarja, ki ga bodo namenili za podporo revnejšim slojem. * Zdravstveno stanje danskega prestolonaslednika, ki se je moral zaradi bolezni na črevesju podvreči operaciji, je zadovoljivo. Operiran je bil pred nekaj dnevi in je operacija trajala le 25 minut. Prestolonaslednik leži v neki kodanjski bolnišnici in bo ostal v njej 8 do 10 dni. * V bližini Lyona vrtajo nov železniški prodor. Pri takšnih delih se težko kdaj zgodi, da se ne bi pripetila kakšna težja nesreča. Tako je tudi ta zahtevala te dni nekaj žrtev. Nepričakovano je eksplodirala mina, ki je ubila tri delavce, druge tri pa težje ranila. * Nov botanični vrt na bregu ruske reke Dnjeper bodo v kratkem začeli graditi, kakor poročajo iz Kijeva. Vrt bo meril 117 hektarov. * Pri svojih sistematičnih preiskavah so policisti in legionarji našli velike zaloge skritih živil. Samo v Jašiju so našli nekaj vagonov fižola, in sicer pri judovskih trgovcih Pri nekem bukareštanskem judu so našli 25 kg suhega zlata. • Norveško trgovsko brodovje ima zdaj 4.85 mi-. lijonov btto registrskih ton. V zadnjih desetih letih • se je njena tonaža potrojila. I James Hilton: „ £bogom mr. Chips Ko sta prišla v sobo, je Chips dejal fantičku: »Nalij vodo za čaj. Saj znaš?« Fant je potrdil, snel čajnik iznad ognja in nalil kropa v vrž. Potem je moral sesti, stari profesor pa mu je natočil čaja, mu naložil vanj sladkorja, mu odrezal ogromen kos potice in ga silil, naj je in pije. Ko sta sedla, ga je začel izpraševati: »Ti si torej nov študent. Kako se pišeš?« »Colley« »Peter Colley?« »Da, gospod!« »Poznal sem tvojega očeta.« »Da, moj oče in ded sta bila tudi tokaj r šoli.« »Vzemi čaj, pa pridi sem do kamina. Kako ti ugaja »Oh, strašno je velik.« »Ti bo že ugajal, ko se boš privadil. Niti na pol tako strašno kakor se zdi prvi dan. Ali se bojiš Brookfielda?« »Malo se ga bojim.« »Tudi jaz sem se ga v začetku bal, toda to je bilo ie kdaj. Natanko pred tri in šestdesetimi leti. Povej mi, kaj dela tvoja mati?« »Ona je... ugajala bi vam. Hama je tako fletna. Rada se šali. Morate naju kdaj obiskati.« »Dobro je imeti mater, ki se rada šali. Poznam tvoj dom. sem pri vas neko jesen, ko se je osipalo listje....« Utihnil je in se zamislil. Tedaj je pozvonilo. Stari učitelj je pla nil pokoncu: »Zvoni! Bojim se, da boš moral iti. Nič se ne boj. mimo učitelja in povej svoje ime.« >Ne bojim se. Šola se mi po tem izbornem čaju ne zdi več strašna.« »Pridi spet kaj kmalu, Colley! Ne bom te spremil, malo sem truden!« Ta trudnost ni Chipsa več pustila. Ko je fant odhajal, se mu je profesor nasmehnil, potem pa je zadremal. V snu so se mu podile po glavi^ slike brez zveze: fantiči, ki hodijo mimo njega in mu pripovedujejo imena po abecedi... Maks Staefel ga vabi v Avstrijo... megla se dviga in zastira Tirolsko dolino ... glas dekleta skozi meglo »Halooo!«... poljubili ste me ... Kati, Kati... ti si zlat in skromen.'.. sreča pred kaminom... smrt, samota ... spet fantje, šola, vojna, mir ... tenak fantovski glas, mladi Colley, Petrov sin, ki pravi: »Zbogom, mister Chips!« Chips ni od tega večera več vstal. Njegova pot se je nagnila h koncu. Dneve in dneve je ležal v omotici, v kateri so se mu neprenehoma prikazovale slike iz mirnega, pa vendar tako polnega življenja. Neko popoldne se je prebudil in slišal ob postelji glas: »Ubogi Chips, moral je biti kaj osamljen vse svoje življenje.« Chips je poslušal dalje in uganil, da stojita ob postelji ravnatelj Marsham in dr. Meri val, ki je odgovarjal: »Ni bil zmeraj sam. Kaj ne veste, da je bil oženjen? Seveda žena mu je že davno umrla.« »Škoda, škoda, da ni imel otrok!« Zdaj je Chips dejal s slabim glasom: »Kaj govorita o meni?« »Nič, nič, Chips. Vprašala sva samo, kdaj se boste prebudili.« »Toda jaz sem vaju slišal. Govorila sta o meni in obžalovala, au nimam otrok, kaj ne? Motita se, imam tisoče, tisoče otrok, vsi so bili moji fantje, vsi so moji fantje še danes...« Vzpel se je v postelji in jih zagledal, kako so spet šli mimo njega. Vsakega je prepoznal od noštetih tisočev, kar jih je imel pri ’ sebi v tri in šestdesetih letih Sole. Vsi so bili še vedno njegovi. Odhajali so na vse strani Anglije, da ji bodo ohranjali stari obraz in staro silo. To so bili njegovi otroci, ki so mu to zadnjo uro mahali i roko in ga pozdravljali: »Zbogom, mister Chips!« Tudi Chips je skušal zamahniti z roko svojim tisočem, pa n* mogel več. Padel je na blazine, j Dr. Merival je stopil k postelji in mu nalahko zaprl oči. I Konec. Nove izkopanine v večnem mestu. V Rimu so zdaj odkopali tudi starodavno cesto »Cimo Capitolino«, podaljšek »Svete ceste«, ki je vodila od znane »Via Appia« na rimski KapitoL Za igralce same ne velja pripomba: Mladini prepovedano! V prejšnjih časih, ko so Poljaki živeli v svoji svobodni državi in je bila Varšava ponosna prestolnica 35 milijonskega naroda, so Poljaki, vsaj varšavska gospoda, radi zahajali v tamkajšnjo opero k plesnim predstavam, posebno takrat, kadar je bil na sporedu ples slovite poljske plesalke mlade Hanke Karvovvske. Proslavila se je bila zlasti tedaj, ko je nastopala v filmu, ki prikazuje življenje plesalk. Igrala je glavno vlogo. Filma sicer niso izdelali v Varšavi, pač pa so ga tam pozneje predvajali. Karvowska je bila tedaj že spet v Varšavi in se je namenila, da bo tudi ona šla gledat svoj film. Doživela pa je neljubo presenečenje, ko ji pri blagajni niso hoteli dati vstopnice, kajti film je bil mladini prepovedan. Dejali so ji, da je še premlada, da bi gledala take filme, ki so namenjeni samo odraslim. Dosti je imela mlada plesalka opravka, preden je dokazala, da igra vprav ona glavno vlogo v tem filmu. Nazadnje so se pri blagajni le prepričali, da jih noče goljufati in so ji dovolili, da je šla pogledat svoj film, pri katerem se pač ni mogla pohujšati. V Parizu je začel izhajati nov dnevnik pod naslovom »Le eri du peuple« (Olas naroda). Ravnatelj tega lista je predsednik francoske Narodne banke Jacque Doriot. Program radio Ljubljana Sobota, 26. oktobra: 7 Jutranji pozdrav —• 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Malo zadalo, malo za res, malo za petje m malo za ples! (Pisan reproduciran koncert) :— 14 Poročila,." 17 Otroška ura: Striček Matijček kramlja /in prepeva — 17.30 Veselje v gozdu (plošče) — 17,50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra rad. ork. — 18.40 Sueški prekop (g. Viktor Pirnat) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac urJ — 19.40 Za uho in za peto (plošče) — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 2— »Pod drobnogledom«. — Vrsta satiričnih prizorov. Spisal Jože Vomberger, izvajajo člani Radijske igralske družine — 22 Napovedi — 22.15 Za vesel konec tedna (rad. ork.). Drug! programi Petek, 25. oktobra. Belgrad: 2015 Mozart -Liszt — Zagreb: 20 Tamburice — Bratislava: 19.30 Puccnijeva »Tosca« — Praga: 19.25 Tvr-dyjeve skladbe — Sofija: 19.50 Opera — Bero-miinster: 21 Švicarski skladatelji — Stoekholm-Hiirby: 20.30 Lahka glasba — Rlm-Turin-FIo-renca: 21.10 Cimbale — Sottens: 20.55 Mozartove skladbe. Belprajska kratkovalovna poštnin: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — — YUF. YUG (19.69 m): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini. Za jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob IZ. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon St 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ollca 6.