poštnina plačana v gotovini
MSrffior, Čelrfel* 26. oktobra <©35
Štev. 044
l-eto VII. (XIV.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
llredntttvo In umreva? Maribor, Qoapoakarf.lt/ Tolafon aradntttv« 3440, uprav« 34#a Uhaja razen nedelja In praznikov veafc dan ob 16. ari / Velja inaaatno prejeman « upravi ai po poiU 10 Din, doatavljen na dom 13 Din / Oglasi po eaalku / Ogiaaa aprejana tudi oglasiti oddelek Jutra- v Ljubljani i Pettad čekovni račun SL 11.400
99
JUTRA
99
Obiski v Varšavi, Sofiji, Ankari in Atenah
POTOVANJA TITULESCA,
s punski zunanji minister Titule-Sofj-’ P°t°val v Varšavo, Beograd, tUr J0, Ankaro in Atene, je dovršil svojo Hiov^p*0 Se p're^° na^e države vrnildo-st0D;.P«t°val je oficielno kot za-di km ^pmunije, n e o f i c i e 1 n o pa tuje sev ?m*sar ma*e antante. V Varšavi se Beck S po^s^im zunanjim ministrom je i -° 'J1 ‘n drugimi državniki, o čem ben ”31Ia‘ razpravljal, pa ni povedal no-zatripf in’ komunike. Za javnost se je Varša -'?! da je bil Titulescov obisk v obisk Vl akt k u r t o a z i j e, vrnitev NobenV p°k'skib državnikov v Romuniji. zi]n^nega dvoma pa ni, da se romunski
^ aibl Illinictpv —o,,
Pol kV' !11‘nister prav gotovo ni peljal na so Samo zaradi izleta. V ozadju že POsra!® važnejše zadeve, izhajajo-•tiail sret”!!> ali neposredno iz konference
Ureditan*an*e v S5naii- je gotovo za ir>er,- zadev, nanašajočih se na razstav °0,rnunije posebej in male antante Sanja0 C*° Poljske. Podrobna vpra-raz so se mogla tikati ženevskih <apV, Rusije itd. Vprašanje priklju-gj6(j Poljske k mali antanti je, kakor iz-ni rg: ostalo nerešeno. S tem seveda še zvezCe.n°’ da bi se Poljska branila take Da P }? kakršnihkoli diferenc, ki jih ni.
stori]0 ka tega n' st°r''a ’n ne do stremr Vsai tako se zdi, je vzrok njeno
*iana SRv*e’	*ud’	i°rmeitio Pr**
vjCo • Za velesilo. Do tega ima vso pra-žteje 1° Se.kvarno vsaj deloma tudi že
Za velesilo.
Ve .....*
Otjtv, ^ 0 111 ]e dil Titulescu po kratkem luu °n' v P e o g r a d u, kjer je poročal o raTru' zunanjeimu ministru Jevtiču s zgovorih v Varšavi, v svojstvu emi-DiJa male antante v prvi, zunanjega mi-hzl* P°munije pa v drugi vrsti. Tudi o jzj|g°Voinh z bolgarskimi državniki so be a P°tem le zelo suha poročila. No-vfcnd Povedalo prav nič bistvenega; sg ?ar Je samo po sebi razumljivo, da za !?_ Telescu trudil pridobiti Bolgare
nostjd^tltev njihove sedanje rezervira
Po$re-a osamljenosti. Koliko se mu ie t<
krar °< do pokazala bodočnost. Zaen-, m. Sc
vedno
'T’- ”
Histr',ldescom v Sofijo madžarskega mi-
fcttn-, ega Predsednika G o m h o s a in «nanjega .....
Posrgllj osamljenosti. Koliko se mu ie to
s° ua delu proti sile, ki so še ža r-i Zet° močne. Te sile so poslale tik o; J‘tule.
ministra Kanyo, da parali-
be^^Pi&govo delo. Zaenkrat še ni no-
lj° 3* Znaka, da bi imela Bolgarija vo-
sk.-družiti se pogodbam, ki so bile
Hlj0 . ne »ned Turčijo in Grčijo, Romu-
In 'i''1’..Turčijo ter Grčijo in Jugoslavijo . 'urclift
GOMBOSA IN KANYE.
Večji uspeh je dosegel Titulesou v A n-k a r i, kjer je podpisal prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Romunijo in Turčijo. Med obema državama ni prav nobenih spornih, zadev, zato sporazum ni bil težaven. Tako Romunija kakor Turčija stremita po ohranitvi miru in sedanjega posestnega stanja. V eventuelni novi vojni bi lahko samo i z-gubili; pridobiti ne moreta, ker so v mejah njunih držav vključeni vsi Romuni in Turki, poleg njih pa še obrobni deli drugih narodov kot narodne manjšine. Mimo tega je v interesu Romunije, da je v dobrih odnošajih s Turčijo zaradi Dardanel, v interesu Turčije pa, da ji Romunija mirno priznava to posest. Zato je bil sprejem Titulesca v Carigradu in Ankari zares prijateljski in iskren. Prav tako je bil romunski zunanji minister dobrodošel gost tudi v Atenah. Romunija in Grčija ne mejita druga na drugo, ne posredno ne neposredno, zato ne more biti med njima prav nobenih sporov. Skupni interesi obeh so šamo balkanske zadeve, In pa mir. Tudi Grčijo je izid vojne saturiral v vsakem oziru. Poleg vsega svojega narodnega o-zemlja je dobila še obrobne pokrajine s Slovani in Albanci. V tuji posesti so le otoki Dodekaneza (Italija) in Ciper (Anglija).
Tik Titulescu za petami so potovaji v Sofijo in Ankaro Madžari. V obeh prestolnicah sta G o m b o s in K a n y a s posebnim naglasom poudarjala, da prihajata k rasnim madžarskim bratom. Turki so. kakor znano, krvni sorodniki Ugrofin-cev, teorija o madžarsko-bolgarskem bratstvu, je pa nastala med svetovno vojno, ko so tako v Budimpešti kakor v Sofiji hoteli dokazati, da so Bolgari ugrofinskega porekla, četudi govore slovanski jezik. Zdi se. da ta teorija tudi še da-nec ni popolnoma mrtva. Še so ljudje, ki jo zagovarjajo in skušajo s tem opravičiti neslovansko zunanjo politiko Bolgarije. Da to potovanje Gombdsa in Kanye v So-fijo in Ankaro tik za Titule-scom ni le slučajno, ni treba razlagati. Vprašanje je celo, če ne potujeta morda tudi po naročilu Rima? Vendar se jima intrige posrečijo več ali manj lahko samo v Sofiji; Ankara je že v Mali Aziji, daleč od srednje Evrope in njenih interesov. Vsa ta potovanja so spravila naprej precej vprašanj, dokončno pa so ustvarila samo eno; obkolitev Bolgarije!
Boj za inflacijo v Združenih državah
ELIKa KONFERENCA PRIJATELJEV INFLACIJE. — PREDSEDNIK
Roosevelt deloma ugodil njihovim zahtevam.
hjoljr^^INCiTON, 26. oktobra. De-j namerava remonetiziratl srebro. Kdaj ^hianri senator Thomas, avtor bo to storil in v kakem obsegu pa za Rooca1ana» ki pooblašča predsednika enkrat še ni povedal. žaVahV.e,ta* da uvede v Združenih drgnil !”*,aci3o, katerega se pa pred-Vse doslei še ni poslužil, je sklical ^Iste jraz^eiše in uglednejše inflacio-Sez kongresa h konferenci, katere ^di n -13 n*esovo povabilo udeležili Otlljg .^Pomembnejši javni delavci in vOditni:, }z Rospodarskih krogov ter
delali .farmerj
V . ltl nnclol
iev. Ta konferenca je kaf ‘J1 Poslala Beli hiši resolucijo, ^Oose i Se Pr'Porooa predsedniku $1 odnu da se nemudoma poslu-*h°£|j orenih mu pooblastil in polno-rehifvi. ). *a namen naj takoj izrabi
Wa?S,c"° srcbra-
^dniv' jTINGTON. 26. oktobra. Pred-oosevelf je obvestil kroge fi-8a ministrstva In kongresa, da
SIAM POSTANE REPUBLIKA.
SINGAPUR, 26. oktobra. Semkaj je prispel siamski kralj s kraljico na svojem begu pred revolucionarji. Dočim se na eni strani poroča o uspešnem preganjanju revolucionarjev po vladnih četah, se na drugi slišijo vesti, da se sme upravičeno računati s padcem sedanjega režima in proglasitvijo republike.
ZMAGA LABOURISTOV.
LONDON, 26. oktobra. Pri nadomestnih volitvah v Ead-Fuldhallu so doživeli konservativci občuten poraz. Dočim so prejeli še leta 1931. 14.521 glasov, so jim prinesle te volitve komaj 12.950 glasov. Zmago je izvojevaia delavska stranka (Labour Party) s 17.790 glasovi.
PARIZ, 26. oktobra. Kakor je razvidno iz nekega komunikeja zunanjega ministrstva, se sklepa, da je bila sestava nove vlade poverjena bivšemu ministru za mornarico Sarau-tu, ki se že pogaja s svojimi političnimi prijatelji. Definitivna odločitev je odvisna od poteka in izida teh pogajanj, ki baje zelo ugodno napredujejo in je pričakovati, da bo Sarraut še v teku današnjega dne sestavil svoj kabinet. Zmagala je teza, da se sestavi čisto radikalno-socialistični kabinet s sodelovanjem sredinskih skupin. Sarraut bo predložil listo novega kabineta predsedniku republike naj-brže že danes oroti večeru.
PARIZ, 26. oktobra. Senat je sprejel
LEBRUN JE POVERIL MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE DOSEDANJEMU MORNARIŠKEMU MINISTRU SARRAUTU. KI SE ŽE POGAJA. VLADA RADIKALNIH SOCIALISTOV S PODPORO CENTRA IN
NEOSOCIALISTOV.
vest, da je poverjena sestava novega kabineta Sarrautu, z zadovoljstvom na znanje. Tudi nesocialisti pod vodstvom Renaudela in Marqueta izjavljajo sedaj, da so pripravljeni podpirati vlado Sarrauta, vendar pa pod pogojem, da se zunanja politika Francije v čemer ne spremeni in da ostane Paul-Boncour še nadalje zunanji minister. Ministri Bonnet, Daladier in Chauteinps bodo ostali v vsakem primeru tudi v novem kabinetu.
PARIZ, 26. oktobra. Kakor zagotavljajo informirani krogi, boi prevzel ministrski predsednik Sarraut sam zunanje ministrstvo ali pa ga bo poveril dosedanjemu predsedniku vlade Daladierju.
Forum za razoroževanje samo Ženeva
SEJA PREDSEDSTVA. BOJ OKOLI ODGODITVE KONFERENCE. OSVOJEN PREDLOG RUSIJE, POLJSKE IN MAJ.E ANTANTE.
ŽENEV4, 26. oktobra. Včeraj popoldne ob 15.30 uri se je zopet sestalo k redni seji predsedništvo razorožitvene konference.
ŽENEVA, 26. oktobra. Krogi razorožitvene konference so se včeraj pomirili in se zdi, da se bo konferenca vsekakor morala odgoditi, ker bi bila v današnjih razmerah brez sodelovanja Nemčije vsaka konvencija o razorožitvi brez vsake vrednosti. Mimo tega je potrebno, da se v času premora poskusi vse, da se Nemčija vrne v Ženevo in naj se ji v ta namen daje garancije, da bo dobila v zelo kratkem roku popolno enakopravnost, ki se ji sedaj odteguje zato, ker hoče svet priti do razorožitve z razorožitvijo oboroženih držav in ne z oborožitvijo razoroženih držav. Krogi italijanske delegacije trdijo, da bo trajala ta akcija dalie časa in bi bilo zato potrebno, da se konferenca odgodi na prihodnje leto. Med delegati je najtrdovrat-nejši Norman Davis, ki zahteva, da se kon ferenca nadaljuje, pa čeprav brez Nemčije.
Davis izjavlja, da je prišel v Evropo zato, da razpravlja o razorožitvi, ne da se pogaja o enakopravnosti držav. To je zadeva evropskih držav in bo le njihova krivda, če se ne bodo držale točno določb mirovnih pogodb. Če bi vedno odločevala trezna pamet, bi sedaj to vprašanje nikakor ne smelo onemogočati nadaljevanja razorožitvene konference.
ŽENEVA, 26. oktobra. Urad razorožitvene konference je sprejel pod predsedstvom Hendersona predlog francoskega delegata Masslglija, da se morajo razpravljati razorožitvena vprašanja izključno le pred ženevskim forumom in nikakor izven njega. To so odločno zahtevale, kakor je znano, tudi sovjetska Rusija, Poljska in mala antanta. Upati je, da bo ta predlog sprejel tudi glavni odbor konference v plenumu brez vsake debate. Krogi Društva narodov so sprejeli ta sklep z velikim zadovoljstvom.
Češkoslovaška proti billerjevcein
PRAGA, 26. oktobra. Po razpustu raznih nemških pevskih In podobnih društev, ki jim je bila odvzeta pravica delovanja, ker so se bavila z narod-no-soclalistično propagando, so prišla sedaj na vrsto tudi nemška športna društva. Razpuščena je bila cela vrsta nogometnih in gimnastičnih društev. Istočasno je bilo aretiranih tudi okrog 20 agitatorjev narodno-socialistične stranke.
BENEŠEV EKSPOZE.
PRAGA. 26. oktobra. V pondeljek bo zunanji minister dr. Beneš imel v parlamentu in senatu ekspoze o zunanji politiki.
POTOVANJE LITVINOVA V AMERIKO.
VARŠAVA, 26. oktobra. Dan odhoda Litvinova iz Moskve se varuje v najstrožji tajnosti. Po neki vesti iz poučenega vira pa bo Litvinov odpotoval v Hamburg že danes. Odtod bo takoj nadaljeval potovanje na parniku »Manhattanu« v Ameriko. Pogajanja med Litvinovim in Rooseveltom se bodo pričela 6. novembra. Litvinova bo spremljal na poti pod-
predsednik instituta za kmetijstvo čuk.
Me!-
eMSUtl&faa
t
C I ICO P
PRAVI DO NI A ^
i7nsi BIf
Sran 2
Mariborski »V e c e r n i E * Jutra
V M a r i b o r u, 'dne 25. X. 1^33.
--jj-ja a m .y; - - .TrlgnSS^
Dnevne vesti
limor Josipa Divjaka v Svečini
Težko priznanje zločinske žene.
Skrivnostna smrt Josipa Divjaka v Sve čini ni bila dolgo zavita v temo. Po izginotju njegove mnogo mlajše žene Kristine ter njenega ljubčka Antona Kajzerja so •domačini pričeli takoj sumiti, da je bil Divjak žrtev svoje zločinske žene, ki ga je pred smrtjo zanemarjala in si izbrala drugega mnogo let mlajšega ljubčka. Na zabtevo naših oblasti sta bila Kristina in njen ljubček aretirana v Gradcu, kamor sta po zločinskem dejanju pobegnila, in izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. Preiskovalni sodnik je oba zasliševal včeraj popoldne in je Kristina Divjakova priznala, da je umorila svojega moža Jakoba in ji je pri tem pomagal njen ljubček Kajzer, ki je primešal moki, iz katere je spekla jabolčni zavitek, več žlic strihnina. Kajzer še zaenkrat odločno zanika vsako krivdo, kar pa mu spričo jasnih dokazov ne bo nič pomagalo. Preisko valnemu sodniku dr. Berlicu se je posrečilo točno dognati tesno zločinsko zvezo med obema aretirancema in bo nadaljnja preiskava prinesla najbrže še razne druge podrobnosti.
Dva ubijalca pred kazenskim senatom
Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča pod predsedstvom okrožnega sodišča dr. Tomba-ka in prisednikov okrožnih sodnikov Kramerja in dr. Travnerja je bila danes dopoldne kazenska razprava proti Obletnemu delavcu Janezu Žižku m 251etnemu čevljarskemu pomočniku Francu Antoli-nu, ki sta bila obtožena, da sta lani v decembru v Hotizi pri Dolnji Lendavi z noži zaklala 221etnega Ivana Mariniča. Kakor je razvidno iz obtožnice, sta oba priznala preiskovalnemu sodniku Svoje dejanje, pri današnji razpravi Pa je Žižko svoje dejanje le deloma priznal, dočim je soobtoženi Antolin odločno zanikal vsa ko krivdo. Zaslišane priče so obtežilno izpovedale za oba in ju je zato sodni senat spoznal za kriva ter obsodil Janeza Žižka na 6 mesecev strogega zapora, Fr. Antolina pa v smislu obtožbe na 5 let težke ječe. Obtoženca Žižka je branil odvetnik dr. Hojnik, Antolina pa odvetnik dr. Leskovar. .
Spominska proslava plebiscita. Preteklo soboto so mariborski Napredkarji in Omunaši na državnem učiteljišču v Mariboru na zelo dostojen način obudili spomine na plebiscit, ki je odločil usodo naše Koroške. Zbrani mladini je spominski govor g. prof. Dolarja segel živo in globoko v srce. Pazno je sledila njegovim izvajanjem in ponovno slišala že tolikokrat izrečeno trditev naših borcev: »Nesloga je naš prijatelj!« Govornik je razvil sliko Koroške ob plebiscitu, omenil je nesporazum Ljubljane in Maribora ter izrekel tople besede o rešitelju * Maribora generalu Maistru. Sledila je dramatizacija Aškerčevega »Knežnega kamna«, ki sta jo podala dijaka Jerin in Borko zelo' efektno, dijakinja Vanda Plantanova je pokazala svojo mojstrsko spretnost, na klavirju, višek čistega veselja pa sta vzbudila mala harmonikarja Babič in Močivnik. Prireditev je napravila globok utis na mlade, ki ne bodo predrage koroške zemlje nikdar pozabili.
PREDJVEM
TRIOlBON-ttVl!
.f
&
Zastopnik za Jugoslavijo: F. L. Rosenfeld, Beograd, Zeleni venac.
Iz sodniške službe. S kraljevim ukazom sta imenovana za okrajna sodnika: v Bre žicah Vladimir Punčuh, pri Sv. Lenartu v Slov, goricah pa dr. Maks Asič, doslej oba sodniška pristava v Mariboru.
Odvetniška vest. Odvetnik Franjo Farkaš se je radi bolezni odpovedal advokaturi in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika odvetnikov. Za prevzemnika njegove pisarne pa je postavljen odvetnik dr. Ferdo Miler.
Naši časnikar}! v Turčiji. V Ankaro je na povabilo turških tovarišev odpotovala skupina jugoslovanskih časnikarjev, med katerimi je tudi direktor »Jutra« g. Stanko Virant. Naši časnikarji se bodo udeležili velikih svečanosti ob 10-letnici turške republike, ki bodo v nedeljo 29. trn.
Volitve v Delavsko zbornico. Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico je ugotovil na obrtnih voliščih nasled nje uradne rezultate. Delavska skupina modra 4.466, rdeča 9.833, bela 3.659; na-meščenska pa modra 915, rdeča, 136, bela 89, zelena 67.
Gospodarski posvetovalni večer sloveti skih obrtnikov. Mariborsko slovensko obrtno društvo priredi v soboto 28. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma gospodarski posvetovalni večer za svoje članstvo. Slovenski obrtniki naj se omenjenega večera udeleže v čim večjem šte vilu. Drugi dan v nedeljo 29. t. m. pa priredi Slovensko obrtno društvo s svojim naraščajem poučni izlet v Limbuš. Zbirališče bo ob pol 14. uri pred Narodnim domom, od koder bo odhod točno ob 14. ur! z obrtniško godbo na čelu. Dolžnost vseh mariborskih slovenskih obrtnikov je, da sc tudi tega poučnega izleta udeleže vsi do zadnjega in s tem dokažem svoje razumevanje do mladih.
Dar za poplavl}ence. Mariborska tekstilna tvornica Hutter & drug je darovala ■4 poplavljence znesek 10.000 Din. |
Proslava češkoslovaškega narodnega
praznika. JČL ter mariborski Sokol priredita s sodelovanjem mariborskih srednjih šol v nedeljo 29. trn. ob 10. uri v dvorani Narodnega doma v proslavo
češkoslovaškega narodnega praznika slavnostno akademijo. Na sporedu sta med drugim najprej narodni himni, ki ju bode zaigrala mariborska vojaška godba, nato bo sledil slavnostni govor g. predsednika JČL mili, dr. Vekoslava Kukovca. Razen tega bosta nastopila znani solist g. Faganeli in oktet mariborskih sred njih šol. Na programu je tudi poseben na-
stop Sokola. Vojaška godba bo nastopila še z eno točko, in sicer s slavnostno koračnico 28. oktobra. Opozarjamo na to našo javnost, da bo proslava res manifestacija jugoslovansko-češkoslovaškega bratstva. Obenem se opozarjajo člani JČL tudi na slavnostno predstavo Čap-kove drame R. U. R. v soboto 28. t. m.
v Narodnem gledališču.
Slovenski obrtniki svojim pokojnim tovarišem. Prvič bodo letos mariborski slovenski obrtniki počastili na praznik Vseh svetih spomin preminilih svojih tovarišev. Ob tej priliki bo ob grobu pokojnega velezaslužnega borca za stanovske pravice Jožeta Volčiča igrala žalostinke obrtniška godba, pevci pa bodo zapeli primerne nagrobnice. Počastitev spomina preminilih tovarišev se bodo mariborski slovenski obrtniki udeležili vsi do zadnjega.
Naši pevci na grobovih. Moški zbori, včlanjeni v Ipavčevi župi bodo peli na praznik Vseh svetih nagrobnice na pokopališču. 'Skupna vaja za ta nastop bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri v pevski sobi Glasbene Matice. Arhivarji naj prinesejo s seboj note za »Oj Doberdob«, »Jamica« (Rihar) in »Tugospev« (Tova-čevsky). Vaja je obvezna za vse pevce, ki nameravajo nastopiti.
Iz Zveze Maistrovih borcev, lsletnico priključitve Maribora in njegovega zaledja k Jugoslaviji, ki bo na dan 19. novembra bo Zveza Maistrovih borcev proslavila na najsvečanejši način. V ta namen bo drevi ob pol 20. uri pri »Orlu« važna seja, na katero so povabljeni zastopniki vseh nacionalnih, kulturnih in strokovnih organizacij iz mesta in vsega zaledja. Na seji bo izdelan celoten program manifestacije, zato naj se seje zanesljivo udeleže vsi povabljenci!
Zveza mladih intelektualcev javlja, da ima krožek inženjerjev v petek ob 20. uri svoj redni sestanek.
Iz Društva jugoslovanskih upokojencev. Odbor ima svojo redno sejo v pone-deliek 30. tm. ob 15. uri v Cankarjevi so*
iv Nabavlialne zadruge na Rotovškem tr-rn Na sporedu je tudi poročilo o anketi '•i -!e bila v Slavonskem Brodu. Članstvo
1 mn se seje, ki bo zelo zanimiva, udeleži
v čim večjem številu.
Sezona koncertov. Letošnja jesen in zima nam obetata več zelo zanimivih koncertnih prireditev. Dne 8. novembra nastopi n. pr. Glasbena Matica po daljšem odmoru zopet enkrat z orkestralnim koncertom. Bo to večer klasične glasbe. Poleg zbora se bo mariborskemu občinstvu predstavil še novi učitelj za gosli na šoli Glasbene Matice, g. Taras Poljanec, ki bo ob spremljevanju ljubljanskega pianista g. Lipovška sam absolviral nekaj klasičnih skladb. Na vsak način bo nudil ta koncert nekaj posebnega. V goste pa še prideta pevsko društvo »Vardar« iz iŠkoplja in »Žensko muzičko društvo« iz Novega Sada. Nastopi zadnjih dveh zborov še trenutno niso določeni.
Nova strelska družina. Preteklo soboto zvečer je bil v gostilni »Pri veselem Frančku« ustanovni občni zbor strelske družine v Košakih. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Babič. Udeležilo se ga je nad 40 prijavljenih članov, navzoči pa so bili tudi med drugimi okrajni glavar g. dr. Senekovič, novi župan g. Janžekovič, delegat uprave strelskega okrožja g. Lušin in starosta Sokola Maribor III. g. prof. Struna in drugi. Po otvoritvenem nagovoru je zborovalcem razložil pomen in smotre strelskih družin g. Lušin, ki je obenem orisal v splošnem tudi organizatorno delo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Babič, ki si je pridobil največ zaslug za ustanovitev nove strelske postojanke in je pričkoavati, da se bo pod njegovim vod stvom krepko razvijala. Družina ima nekaj izbornih strelcev. Pri slučajnostih je bila določena članarina na 24 Din na leto. Novo družino so v lepih nagovorih pozdravili in bodrili k uspešnemu deluo-krajni glavar g. dr. Senekovič, župan g. Janžekovič in starosta Sokola g. prof. Struna.
Predavanja za mojstrske izpitne kandidate. V začetku meseca novembra bo tukajšnja poslovalnica zborničnega obrt-nopospeševalnega zavoda ponovno priredila predavanja za mojstrske izpitne kandidate, ako se prijavi pred 1. novembrom najmanj 30 interesentov k udeležbi. V tečaj, ki je brezplačen, se sprejemajo načelno samo pomočniki rokodelskih strok, ne glede na to, kdaj nameravajo delati mojstrski izpit. Prijave sprejema obrtno-pospeševalna pisarna na okrajnem glavarstvu, 11/42.
Zasilna stanovanja bodo dogotovljena še ta mesec. Neverjetno naglo je bilo dograjenih vseh 32 zasilnih stanovanj, ki jih gradijo za mestno občino mariborski stavbeniki. Zidovje je že ometano od zunaj in znotraj in so na delu mizarji, ki vdelavajo vrata in okna. Stanovanja bo-do dograjena še ta mesec, tako, da se bodo lahko oni, ki bodo tako srečni da bodo stanovanje dobili, vselili že prve dni novembra.
Delavski azil. Temelji za stavbo De« lavskega azila v Gregorčičevi ulici so izkopani in se bo azil kmalu pričel dvigati, tako da bo pred nastopom zime že pod streho. Notranje bo pa urejen šele spomladi.
Radio Ljubljana. Spored za petek 26. tm. 11.: šolska ura »Jadransko morje«, predava dr. Bohinec; 12.15: plošče; 12.45 poročila; 13.: čas, plošče; 18.30: kulturno predavanje; 19.: »Sokolstvo«, predava profesor Jeras; 19.30: »Sarajevo in Hercegovina«, predava Aljančič; 20.: prenos koncerta češkoslovaške lige ob priliki 15-letnice češkoslovaške republike; 22.30: čes, poročila, plošče; 23.: konec.
Grajski kino. Danes v četrtek zadnji dan »Testament dr. Mabuse«. V petek se začne sijajni velefilm »Zvezda Valencije«. Liane Haid, Ossi Ossvvalda, Paul Wester-meier. »Zveza Valencije« je krasen film, čigar posnetki so napravljeni na Malorci. Izborni in nad vse lepi so morski posnetki. Dejanje kaže življenje dveh ločenih zakoncev, trgovino z dekleti in pa boj med policijsko ladjo »Leone« in pa zloglasno ladjo »Zvezdo Valencije«.
Kino Union. Od danes četrtka dalje mojstrsko delo ameriške produkcije v nemškem jeziku »Mata H ari« z najpriljubljenejšim ljubavnim parom Greto Garbo in Ramonomi Novarrom. Velefilm, ki nam prikazuje življenje in konec naj lepše žene Pariza in najnevarnejše vo 'moke med svetovno vojno.
Pri ljudeh z nerednim delovaniem srca , . '»'roči kozarec naravne »Franz Jose-i o senčice, če ga popijete vsak dan
i tiraj na tešče, lagodno milo iztrebi jc-1 nje črevesa..
Na?®dn@ gledalEifc
REPERTOAR.
Četrtek, 26. oktobra ob 20. uri: »Voda«-Red A.
Petek, 27. oktobra: Zaprto.
Sobota, 28. oktobra ob 20. uri: »R-Premiera. V proslavo češko-slovašk®' ga narodnega praznika.
Nedelja, 29. oktobra ob 15. uri: »PaS|*f" ček Peter in kralj Briljantin«. DtrosP predstava. — Ob 20. uri: »Rože snegu«.
Čapkova drama »R. U. R.« na maribof' skem odru. V povojni dramatiki i,e redko katero delo povzročilo toliko sep' zacijo in bilo deležno tolikega zanimati)3' kot »R. U. R.« kolektivna drama češkeS pisatelja Karla Čapka, ki je izšla tudi slovenski knjižni izdaji v prevodu Vx0' Osipa Šesta. To delo je pisano zelo efeK* tno in napeto ter obravnava problem botov. Mariborska premiera bo v sobo* to 28. tm. Obenem bo to slavnostna Pre®j stava v proslavo češkoslovaškega naro nega praznika. Režira gl. režiser J- k0” vic, nastopi ves dramski ansambl ter lika komparzerija. Pred premiero S1* orkester državnega učiteljišča v Marih®” ru češko himno.
Debeli ljudje dosezajo z vestno UP°^! bo naravne »Franz Josefove« grenek®
izdatno iztrebljenje črevesja brez vsak®" ga napora. Mnogoštevilna poročila zd& nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so di oni, ki bolehajo na ledvicah, proti^ revmatizmu, kamenih in sladkorni bokj zni, zelo zadovoljni z učinkom >>Ff85 Josefove« vode. »Franz Josefova« čica se dobi v vseh lekarnah, drogi in špecerijskih trgovinah.
VELIKA KAVARNA
Kozaški pevski zbo' baialajka-lazz
1. novembra 1.
Z avtobusom v Gradec. Na splošno Ž®* lj< bo organiziral »Putnik« v Maribolj vožnjo z avtobusom v Gradec. Odvo2 bo iz Maribora v soboto 28. tm. in v ^ rek 31. tm,, vsakokrat ob 7. uri zjutraj1®' pred hotela »Orel«. Te izredne prilik® bodo v prvi vrsti lahko poslužili obisk valei grobov. Iz Gradca bo odhajal aV| bus vsakikrat ob 23. uri. Prijave spreL ma »Putnik« na Aleksandrovi cesti, *® 21-22.
Kavarna Astoria. V petek 27. t. m-<L predvečer češkoslovaškega narodu®^ praznika, Slovanski večer salonskega jazz-orkestra prof. Kubička. Izbran & red!
Potepuhi in delomrznežl. Banska va je proglasila za potepuhe, delonir#’ že in izkoriščevalce občinskih podF’ znanega jeruzalemskega romarja Fr#. Kaca iz Št. Janža na Dravskem P?“L Avgusta Paserja iz Konjic, Feliksa fanciozo iz Št. Ruperta v Slov. gbri p in med drugimi tudi Ivana Gračnerja Kozjeka.
Zaplenjeni vžigalniki. Organi obm®1^ policije so ustavili včeraj popoldit® * Glavnem kolodvoru nekega Rudolfa v| ker se jim je zdel sumljiv. Pri Pre*?^ so našli pri njem 120 vžigalnikov, ki j mu jih zaplenili, njega pa izročili fin311 $ oblasti. Rudolf je prinesel vžigalnik® Avstrije.
Gozdovnike in cenj. čitatelje opozaLy mo na pravkar razstavljene slike vv°.L^ ricah na kavarni »Astoriji«, letošriJ . velikega tabora' mariborskih gozdo , kov v Kranjski gori. Oglejte si čimPr ^
Cercle francais. Gospod Leon Re5/’j|, francoske arheološke misije v Alb® p bo predaval v soboto, dne 28. t. m. °b uri v dvorani »Ljudske univerze« p F p ških kipih, ki jih bo kazal v lepih v jekcijskih slikah. Predavatelj, ki J‘e šeinu občinstvu že dobro znan po sV •*
predavanjih o pariški kolonialni ra {0v® in o samostanih na gori Atos, bo gp tudi to pot znal povedati in pokazat' go zanimivega.	0\v
Vremensko poročilo mariborske ‘‘L^l orološke postaje. Davi ob 7. uri ie ^ toplomer 10 stopinj C; minimalna ratura je znašala 9.8 stopinj C; h3*, ter je kazal pri 16.4 stopinjah ^ duciran na ničlo pa 729.7: relativna 95; dežja je padlo 4 mm. Vreme je 111 lin deževno.
VM
a r i b o r u, dne 36. X. 1933.
Mariborski »V e č e r n i k « Jutra
Pariški komorni irio
v Koncert te odlične umetniške združitve, ki se je vršil zadnjo soboto, 21. j- m. v kazinski dvorani pod okriljem Mudske univerze in Francoskega krož ka, moramo šteti k onim velikim umet mskitn dogodkom, katerih smo prav redko deležni in za katere moramo odi tembolj hvaležni. Edini nastop belgijskega kvarteta v lanski sezoni moremo staviti ob stran.
Vzpored se je nekoliko izpremenil n slišali smo na prvem mestu Chan-sonoy trio za klavir (Fr. Chole), vio-fflo (Dany Brunsclnvig) in čelo (An-ore Yuvelin). Skladatelj je učenec da-slovitega Roussela in spada med pilne francoske glasbene osebno-1 '• Podali pa so naši umetniki to ve-zanimivo delo tako, da so bili poslu-ajci kar prevzeti in očarani, isto velja o naslednjem vzporedu,
Pachmaninovi sonati za čelo in kla-lr- Držeč se klasične oblike, v slogu Pominjajoč na Brahmsa, daje to delo Jasti pianistu vse možnosti umetni-dega izražanja. V Rousselovi sonati a violin0 in klavir se nam je predsta-d violinist, ki je dosegel s svojo in-ividualn0 in jasno interpretacijo spet Podušim priznanje. Sijajna je bila Klepna točka Martinujev duo za vio-Po in čelo. Nad vse zanimiva skladih cešjcega komponista kaže čudovito lesteč in svojstven slog in je uspe-
a zmagovito.
Umetniki, ki so si prisvojili v tako div ,meri srca poslušalcev, so bili P?ležni iskrenih ovacij. Le škoda, da “i bila dvorana napolnjena, kakor bi ji1 fo bili zaslužili francoski mojstri.
Kakor lanski belgijski koncert, tako je ailvtudi tokratni francoski konzert orno ?0cen le zaradi velikodušnosti in po-rtvovalnosti umetnikov. In ti bi bili 2aslužili večjo pozornost. Tisti pa, ki ?° Prišli, so bili deležni vseskozi viso-kovrednih umetniških darov. H. D.
Kariborski grad bodoči mestni
maoislrat
finančni minister odobril nakup mariborskega gradu, iz zgodovine GRAJSKE STAVBE.
dek takratnega mesta Maribora.
Okrog leta 1718. je bila lastnica mariborskega gradu neka Eleonora, ki se je poročila z grofom Brandisem, ki je po njeni smrti postal lastnik gradu. Grofi Brandisi so bili lastniki mariborskega gradu do sredine preteklega stoletja. Zadnji grof Brandis je umrl leta 1901 v Gradcu. Zgodovina omenja, da so prebivali v gradu številni odličniki, med njimi cesar Karl VI., razni plemiči in vsi generali za časa francoske vojne. V letu 1782. se je spotjo ustavil v gradu tudi papež Pij VI., ki je imel. v kapelici mašo, kar še danes priča napis. Radi svoje radodarnosti so grofi Brandisi, ki so bili lastniki tudi Betnave, kmalu obubožali in so jih po vrhu tega še zelo izžemali grajski upravitelji, katerih zadnji je bil Ko-koschinegg. Nato je postal lastnik baron Pij Twickel, ki je predelal grad v stanovanjsko hišo. S tem je grad kot umetnina mnogo izgubil na vrednosti, čeprav se je ohranila veža in velika dvorana s krasnimi freskami, ki predstavljajo štiri letne čase in turške boje. Kmalu po vojni pa je kupil, mariborski grad trgovec Berdajs.
Prvotni magistrat je stal na mestu, kjer je sedaj zgrajena nova Bergova hiša, sedanje magistratno poslopje pa je bilo zgrajeno v dobi, ko je Maribor štel okrog 4000 prebivalcev. Vsakdo, kdor je imel opravka na magistratu, mora priznati, da ti prostori niso primerni in tudi ne ustrezajo potrebam, ki jih imajo današnje moderne občinske uprave. Zato moramo sklep mestne občine glede nakupa gradu toplo pozdraviti. Po izjavah gradbenih strokovnjakov in komisije, ki so jo tvorili univerzitetni profesor arhitekt Plečnik, konservator dr. Stele in šef mestnega gradbenega urada inž. Prelovšek, ki si je grad ogledala, se bodo dale adaptacije tako izvršiti, da bo grad zopet pridobil na svoji zgodovinski vrednosti.
V novi mestni parlament se bodo preselili vsi oddelki občinske uprave, le pod ietja bodo nameščena drugod: tako bo vse magistratno uradovanje koncentrirano v eni zgradbi. Znesek 3 milijone 850.000 Din, ki ga bo plačala občina za
Stran 3
Če AeuUlkc
in Kadilci
nočejo, da bi jim zobje potemneli, jim pomaga pri tem samo redna dnevna nega z ODOL zobno pasto. ODOL zobna pasta prepreči zobno naslago, obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust.
!\
n
i
S
zobna pasta
ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago.
Že včeraj smo na kratko poročali, da e je mudil v Beogradu mestni župan g. r; Lipold in interveniral pri finančnem T^nistru, ki je odobril nakup mariborska gradu po mestni občini. S tem je Končno rešeno vprašanje bodočega mestna magistrata, ki se je vleklo že nekaj
v Obširne so bile debate, ko je bila spro-misel, naj bi mestna občina kupila ^fiborski grad in ga preuredila v mest-^ hiagistrat. Eni so bili za, drugi proti. ^ estna občina se je po temeljitem prou-OVanju končno odločila kupiti grad, ki ‘kral v zgodovini Maribora odlično p°So in bil središče vsega življenja. (jrav ti predsodki in pa dejstvo, da so ^Sedanji magistratni prostori neprimer-> Je pripravilo občino do tega, da se s kijxSe^vii° mestnih uradov zopet pri-Ce in oživi nekdanje življenje v pri-pn' obliki k novemu življenju, ra ^v.otni mariborski grad je bil na pi-mjdi 5n SQ kjjj	obmejni	grofi
• _n, Marchburg, ki se omenjajo že v 9. sp , st°Ietju. Okrog takratnega gradu
ha
te razprostirali srednjeveški Maribor kjj stereiši naselbini. V tisti dobi pa je v Mariboru domnevno še neki drugi reacl> ki je stal v bližini Drave, o katero Pa nam zgodovina ne pove nič toč-
boi-Sega‘ ^nano 3e *e to’ so se v Mari-Sj{.u Pogosto sestajali in shajali štajer-SraH	sfanov'-	Sedanji	mariborski
nanj 0nienia prvič listina cesarja Ferdi-ski	koncem	XV. stoletja. Maribor-
rti fraci je stal na severovzhodnem delu sto	obzidja	in je ščitil vhod v me-
hiov	•	grad°m	*n sedanjo Scherbau-
Vr ,° hišo so bila takozvana Ulrihova skp a’i-na sevemem koncu sedar.je Graj-ie bl T Pa Grajska vrata. Pred gradom 1 Trg. Sv> Florijana. Grad sam je bil
^odnv3 in J'e k'* zvezan s podzemskimi le bil j - Kra<f°m na piramidi. Last pa
v • deželnih knezov, ki so ga oddajali ^rvn raznim 'plemičem, ki so imeli p0st ° in gosposko sodstvo. Pozneje so Ifansic' Ciniki grofi Khiesli iz stare ljub-Qr0f- r°dbine v dobi protireformacije. kuez'e. Khiesli so živeli v gradu kakor 1 in so se mnogo brigali za napre-
grad, se bo v doglednem času amortiziral, Maribor pa bo dobil magistratno poslopje v obliki, ki bo ustrezalo vsem potrebam, saj stoji v srcu mesta in na naj-prometniški točki. Adaptacijska dela se bodo izvršila po enotnem načrtu in pod nadzorom posebne komisije, ki jo bodo tvorili strokovnjaki. Prvi se bodo preselili v novi magistrat predsedstveni uradi,
in ko bodo ostale adaptacije izvršene, se bodo preselili tja še ostali uradi.
Sedanji prostori v magistratu pa se bodo primerno preuredili za Študijsko knjižnico, sedanji prostori Študijske knjižnice v kazinskem poslopju pa se bodo preuredili za dvorane, ki bodo služile raznim prireditvam.
Vajeniški dom v Ljubljani in vprašanje mariborskega
Dne 1. oktobra je v Ljubljani začel poslovati novo ustanovljeni obrtniški Vajenski dom. Namen institucije obstoja v tem, da se zanima za dobro strokovno, moralno in državljansko vzgojo vajencev in s prirejanjem strokovnih tečajev, poučnih predavanj in izletov izpopolnjuje njihovo znanje. Sprejemni pogoji so v glavnem sledeči:
1. Gojenec mora biti najmanj 14 let star, moralno neoporečen, telesno spo soben za izbrani poklic in imeti mora izpričevala dovršenega 8. razreda osnovne ali 2. razreda meščanske odnosno srednje škole. 2. Oskrbnina zna ša na mesec 350 Din in se plačuje vsak mesec vnaprej v gotovini ali po posebnem dogovoru tudi v živilih. Brezplačnih mest izpočetka ni mogoče podeljevati. Siromašnim gojencem se na prošnjo po možnosti oskrbi denarna pripomoč iz kake ustanove ali oblastvene podpore. 3. Gojenčev zakoniti zastopnik se mora z reverzom obvezati, da bo plačeval pogojeno oskrbnino in gojenca preskrboval z obleko, perilom in obutvijo. 4. V primeru sprejema v zavod mora gojenec prinesti s seboj 2 garnituri perila, 1 delovno in 1 boljšo obleko, obutev in rekvizite za čiščenje obleke in obuval. 5. Prošnje za sprejem v zavod se vlože na upravo »Obrtniškega vajeniškega doma« v Ljubljani, Lipičeva št. 2. Prošnje vloži gojenčev zakoniti zastopnik. Priložiti je treba: rojstni in krstni list, domovnico, šolsko izpričevalo oziroma odpustnico, izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti za izbrani poklic in izpričevalo o nrav stvenem vedenju.
Tako v Ljubljani. V Mariboru smo že pred 10 leti slišali mnogo govoriti o načrtih za vajeniški dom. Pred 2 letoma je celo banska uprava odobrila
za ustanovitev vajenskega doma v, Mariboru znatno vsoto, ki se pa ni izplačala, baje iz razloga, ker bi morala občina najprej sama nekaj žrtvovati. Ali se ne bi dala ta zadeva spraviti v tak tir, da bi vodila do uspeha? Nihče ne more dvomiti, da je v Mariboru va jenski dom mnogo bolj potreben kakor kjerkoli drugje, če bi imeli tu podobno institucijo, bi se marsikatera mlada duša, ki se brez pravega in dobrega nadzorstva izgubi v tujih vodah, rešila za narod. Strokovne organizacije, in prav posebno Slovensko obrtno društvo in Slovensko trgovsko društvo, naj bi vzele to vprašanje resno v pretres, izdelale načrt in ga sporazumno s tukajšnjim obrtnopo-speševalnim zavodom skušale uveljaviti pri mestni občini in banovini in ga spraviti do realizacije.
Soort
Razpis mladinskega gozdnega teka.
SSK Maraton priredi v nedeljo 39. tm. popoldne ob 15. uri mladinski gozdni tek za letnike 1916, 1917 in 1918. Proga je dolga približno 2500 m. Start in cilj bosta na športnem prostoru SSK Maratona na Livadi. Nagrade prejemajo: prvak (plaketo), drugi in tretji plasirani pa diplome. Pravico do starta imajo verificirani in neverificirani člani klubov. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo je poslati do 28. oktobra na naslov Ciril Grešak, Spodnještajerska posojilnica, Gosposka ulica 23. Za prijavljene na startu se plača dvojna prijavnina. Na startu se mora vsak tekač izkazati, da je rojen v letih 1916 do 1918. SSK Maraton.
SK Mura v Mariboru. V nedeljo 29. tm. bo gostovala v Mariboru murskosoboška »Mura« ter odigrala proti SK Svobodi prvenstveno tekmo, ki bo ob 14.30 na igrišču SK Svobode,
Sfran 4
MarlBorsIci »V e £ e r n 1E « Jutra
’ V M a r 1 tj o r u, 'dne 26. X. 1933.
M m rij Ma tmmc
112
OCEANOPOLiS
R o m m n o ifrlvnetCI lioiaika proiloit i
»Gospodje senatorji in svetovalci,« je dejal. »Zdi se mi, da je zahtevala revolucija že dovelj žrtev, zato sem odločno proti vsaki novi. Res je, da so bivši sena torji Beliš, Menezis in Reizis zakrivili smrt mnogih naših pristašev, toda to so storili le iz samoobrambe, ki je lastna vsakemu živemu bitju. Vzgojeni v popol noma drugačnih razmerah kakor jih hočemo ustvariti mi, so bili pač trdno prepričani, da so od samega velikega Raja določeni za to, da morajo vladati. Prav tako so bili tudi trdno prepričani, da mora biti v Oceanopolisu vse vekomaj tako, kakor je bilo od potopitve na dno oceana do naše revolucije. Nas in naših stremljenj niso mogli doumeti. Sicer pa, tovariši, ti, ki sede danes pred nami kot obtoženci, itak niso bili glavni krivci vsega, kar se je godilo pred revolucijo in kar se je zgodilo takrat. Glavni krivec je bil že sojen. Sodilo ga je ljudstvo samo. To je bil senator Tutalis. Še več kakor on sam pa je zagrešila njegova hčerka Moraja. Tudi ona je že prejela po usodi ji določeno kazen. Sedaj je njen pepel, zadnji ostanek njene nekdanje pojave, shranjen v domovanju mrtvih za velikim svetiščem pod goro Prihoda. Iz preiskave smo izvedeli, da je bil bivši predsednik vlade Semiš Ramis odločno proti vsakemu nasilju. Veliki potomec
ustanovitelja Semisirisa je spoznal, da je napočila ura konca vsega starega in začetka novega. Dasi sam ni mogel takoj doumeti vsega kar se je dogajalo, se je vendar poslužil samo prijateljskih in očetovskih besed, ne orožja. Prav tako smo pa tudi izvedeli, da obtoženi bivši senatorji Beliš, Reizis in IVIenezis sami niso bili odločni. Kolebali so vse do zadnjega trenotka in niso vedeli, kaj naj store. Prepričan sem zato, da bomo najlepše pokazali svojo veliko plemenitost in voljo do ustanovitve popolnoma novih razmer v podmorju- na ta način, .če o-prostimo današnje obtožence in jim dovolimo, da smejo nadalje živeti med nami kot enakopravni člani našega naroda. Seveda pa le tedaj, če se svečano obvežejo, da se ne bodo nikoli skušali upreti volji ljudstva, še manj pa novi ureditvi. To je moj predlog, in prepričan sem, da boste razumeli razloge, ki mi ga narekujejo.«
»Strinjam se popolnoma z mnenjem predsednika Doljana,« je dejal Jafis,. »vendar mislim, da moramo izreči vsaj neko kazen. Moje mnenje je, naj se obtoženci oproste, odvzamejo pa naj se jim pravice do soodločanja v javnem življenju. Izgube naj volilno pravico in pravico do vsake funkcije v naši upravi. Na ta način jim bomo odvzeli tudi možnost
rovarenja proti vladavini ljudstva, priborjeni po revoluciji.«
»Mislim, da je to najboljši predlog«, je pripomnil senator Astis. »Predsednik Doljan se tej kazni gotovo ne bo upiral. Prej, preden izrečemo končno razsodbo, pa morajo obtoženci svečano izjaviti, da bodo živeli poslej popolnoma kot zasebniki. Izjavo morajo izreči tu pred vlado, a potrditi jo morajo tudi pismeno.«
»Sprejemam Jafisov in Astisov predlog«, je dejal po kratkem premišljevanju Doljan. Prosijn obtožence, da izjavijo, če so pripravljeni priseči, da bodo izpolnjevali voljo vlade, ki je izšla iz revolucije ljudstva proti njim.«
»Gospodje senatorji in svetovalci!« je spregovoril v imenu obtoženih bivši senator Beliš. »Vaš strah, da bi skušali uničiti plodove vaše revolucije, je popolnoma nepotreben. V tem kratkem času, ki je pretekel od tistega dneva, ko ste nas prijeli in zaprli pa do danes, smo temeljito spremnili svoje staro mnenje. Tudi mri smo, kakor že pred nami Semiš Ramis, spoznali, da je usoda tako hotela, da je usoda tako določila, da se mora nehati staro in pričeti novo. Stari smo že in naveličani življenja, naša leta so šteta in zato bi bilo več kakor nesmiselno upirati se mladosti, ki je bodočnost. Nasprotovali- smo spremenitvi prejšnjega reda v podmorju samo zato, ker smo bili prepričani, da bi bilo konec vsega, če bi se porušila desettisočletna tradici-, ja. Sedaj vidimo, da je podmorje prav! tako urejeno,'kakor je bilo poprej, da boj živelo dalje in varovalo svoje veliko po-l
slanstvo. Spoznali smo tudi, da je našlo naše podmorje v sedanjem predsednika doktorju Danilu Doljanu moža, ki je sicer tujec, se je pa vendar popolnoma uživel v naiše razmere in nas je vzljubil. Vez. ki ga bo zvezala s princeso Intelo. ga N še bolj priklenila na narod Atlantov. Za-to se mirno umikamo iz javnega življenja in vas ne prosimo prav nič drugega kakor to, da nam dovolite v miru preživeti še ta kratka leta, ki so nam uso-
kO
jena.«
»Tovariši!« je spregovoril Doljan, je Beliš dokončal. »Slišali smo besede bivšega senatorja, današnjega obtoženca, in trdno sem prepričan, da smo jik lahko veseli. Te besede so za nas samo vehko priznanje, ki je vredno tem več. ker ga je izrekel tisti, ki je nekoč najbolj nasprotoval našim nameram. Spoznali smo pa tudi, da v bistvu nismo tako daleč narazen drugi od drugih, kakor sfflO mislili. Zločin bi bil zato obsoditi te ljudi na smrt. Predlagam dokončno naj se obtoženci oproste! Dovoli naj se jim svobodno življenje; odvzamejo naj se ih” samo pravice do soodločanja v javnosti in do vsake uradne funkcije.«
»Soglašamo«, so vzkliknili senatorji P svetovalci.
S tem je bila razprava proti članofl prejšnje vlade zaključena. Bivši senatorji Beliš, Reizis in Menezis ter ostali obtoženci so drug za drugim pristopili & predsedniku Doljanu ter mu stisnili roko. Premirje med bivšimi in novimi gospodarji podmorja je bilo sklenjeno. Revo* lucija je bila tako dokončno zaključena k* pričeti se je moglo novo življenje.
Emigrant, ki čaka na mesto predsednika
Tridesetletni kitajski maršal Čangsuliang
V berlinskem hotelu »Adlonu« prebiva že nekaj časa odličen gost, kitajski maršal Čangsuliang, bivši vrhovni poveljnik kitajskih čet, ki je vodil svoječasno oboroženo akcijo proti Japoncem. Maršal je eleganten mlad človek 30 let, ki ga je mogoče videti vsak večer v hotelskem baru. V Berlin je prispel iz Italije, kjer je nekaj tednov študiral — fašizem. Sedaj bi rad spoznal še novo Nemčijo.
Čangsuliang je sin pokojnega kitajskega diktatorja Čangsolina, vladarja Mandžurije in severne Kitajske. Že ko je bil star 20 let, je postal kot diktatorjev sin podkralj Mandžurije, po smrti svojega očeta pa je prevzel vse njegove funkcije. Ko se je pričela vojna z Japonsko, je postal Čangsuliang vrhovni poveljnik kitajske vojske in je vodil vojaške operacije najprej v Mandžuriji, nato pa južno od Velikega zidu. Po zmagi japonskih čet ga je kitajska javnost napravila odgovornega za ta poraz, nakar se je mladi kitajski generalisimius zahvalil na vseh vojaških časteh in zapustil Kitajsko.
divje in sovražno, da se je moral s svojo družino vred skrivati. Neko noč se je skrivaj vkrcal s svojima dvema ženama in štirimi sinovi na neki italijanski parnik, ki ga je prepeljal v Evropo.
Zdi pa se, da maršalu ni prav preveč žal po njegovem prejšnjem položaju. V Berlinu se vsak dan sestaja s politiki in uglednejšimi osebnostmi iz umetniškega sveta, obiskuje muzeje, knjižnice in vse druge znamenitosti, vsak večer pa pleše v baru v »Adlonu«. Povsod ga spremlja mlad in prav tako zelo eleganten adjutant.
čangsuliang veruje, da vojna psihoza preteklega leta še ne pomeni kor.ca njegove kariere. Sedaj se širokopotezno pripravlja na bližnji trenutek, ko bo postal — predsednik kitajske republike.
Budirapeštanska plinarna in reveži.
Po vzgledu nekaterih ameriških mest je sedaj tudi Budimpešta uvedla v revnejših mestnih četrtih avtomate za svetilni plin. Odslej bo v teh mestnih okra
I jih gorel plin le tedaj, če bo stanovalec Odpotoval je najprej v Šanghaj, od tam j vrgel v avtomat predpisan novec. Tako pa takoj v Evropo. V nekaj dneh, ki jih mestna plinarna ne bo več nosila rizika, je prebil v Šanghaju, je nastopalo celotno da bi ji ostajali računi za porabljeni plin kitajsko prebivalstvo proti njemu tako 1 neporavnani.
Mati otroka, ne da bi rodila
Pred 2 in pol leta je prišel uslužbenec beograjske pošte Jovan Radič nekega dne iz službe domov in našel svojo ženo v postelji, poleg nje pa košaro z novorojenčkom. Okrog otročnice si je dajala polne roke dela in skrbi njena sestra Stana. Ko je mož premagal prvotno začudenje in vprašal, kaj vse to pomeni sta mu žena in svakinja povedali veselo vest, da je postal srečen oče junaškega sina.
Radič je bil ves iz sebe in je neprestano stopical okrog zibelke, boječ se, da mu otrok ne bi umrl, ker so mu dejali, da ga je žena rodila v sedmem mešecu nosečnosti. V splošnem pa je bil deček korenjak, kar je navdajalo očeta z razumljvo velikim ponosom. Po sedmih mesecih se je ponovil isti primer, kar je očetovsko srečo Radiča podvojilo. Bog mu je bil pa še na-
dečke kupila od ubogih mater, ki niso mogle preživljati svojih nezakonski11 otrok in je tako nepopisno osrečila svojega dobrega, po lastnih otrokib hrepenečega moža.
Policija je žensko zaenkrat obdrži la v zaporu, dočim nesrečni Radič pfe klinja doma vse zdravnike sveta 111 policijo, ki hočejo uničiti njegovo d rti' žinsko srečo in ne puste v svoji brez* srčnosti mlade matere, ki je vstala ta' korekoč iz »otroške postelje«, niti k novorojenčku, ki zaman pričakuje, da ga podoji njegova »roditeljica«. Rad^ je še vedno trdno prepričan, da mu $ njegove tri junake v resnici rodila m’e' gova žena. Ves Beograd napeto pričakuje, kako se bo razvozljala ta zam°' tana roditeljska zadeva.
Afa/# oglasi
MMP —HMM—■—M—■——i—— _______ _
Pouk
Razno
ŽIVE ŠČUKE, KRAPE IN KARASE
dobite najceneje pri tvrdki L. Uhler, delikatesa. Glavni trjr.	4074
ŠČUKE. PRAPE. KARASE
žive, dobite tudi na stojnici,
Glavni trg	4075
MARTIN SA1RAN.
sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni.	2925
PSIHOGRAFOLOGINJA
»TARZA«
prvič v Mariboru. Na osnovi pslhografoiogije rešuje vse življenjske probleme. Njene iz redne psihografološke sposobnosti so ji pripomogle do slovesa katerega uživa. Obiske sprejema Prešernova ul. 18. II., desno. Honorar samo 20 Din.	4073
STARE MADRACE
hi zofe prevzame v predelavo tapetnik Anton Arzenšek. Grajska ulica 2, v gradu. 4070
KOŽUHOVINASTE
plašče moderniziram in prekrojim v jope po nainoveiših pariških in dunajskih krojih. Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37, 3360
PREKLICUJEVA
besede, katere sva izjavila proti gosp. Poldeku. železničarju. kot neresnične. Srečko in Marija Makor.	4074
Stanovanje
STANOVANJE.
3 sobe, 1 sobica, kuhinja s pritiklinami, oddam s 1. decembrom. Maistrova ul 16, H.. 7.	4078
SOBO IN KUHINJO
z malim kabinetom, električno lučjo, vodovodom, oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 4077
LEPO, SOLNČNO TRISOB-NO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami, oddam takoj mirni stalni stranki. Vpraša se v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102.	4067
ENGL1SH LESSONS.
Miss Editli Oxley. Krekova ul. 18, II.	4052
Injekcije proti lakoti In bojazljivosti. V utopističnih romanih pogosto bere* mo, kako ljudem jutri ali pojutrišnjem . .	------	, oe bo treba jesti, temveč bodo dobiva1
dalje dobrotljiv in naklonjen in je poj^a svoje nasičenje le nekake i: kelje a®
še i kroglice. To se sicer doslej še ni posr«' ni čilo, pač pa je zgrabil ruski učenjak znorel od nepopisne sreče.	! fesor Cukišov z druge strani, da namf*
Vse bi se bilo dobro izšlo, da niso j Hudi reši lakote. Baje se mu je posreči
jezikave sosede pričele šepetati, da otroci niso Radičevi, temveč mu je žena podtaknila tuj zarod. To je prišlo na ušesa tudi policiji, ki je povabila Radičevo k sebi. Zenska je bila zdravniško preiskana in se je ob tej priliki ugotovilo, da sploh ni še nikoli rodila in da je za to tudi docela nesposobna. Na podlagi te ugotovitve je seveda morala priznati, da je vse tri čvrste
izgotoviti serum, ki se injicira človek in potem dotičnik nekaj dni ne čuti ufl' bene lakote. Neki drugi ruski učenja^! profesor Vertinov iz Odese je izgotovi; serum, po katerem postanejo slabotni in bojazljivci nenavadno hrabri in borb®' ni. Vesti o teh izumih ruskih učenjaki sicer še niso potrjene, značilne pa so ZJ' to, ker kažejo, s Čim se vse učenjaki vijo dandanes.
««
"Kluft"
10 dkg Din 13.—, 4krat zvita, skoraj neraztrgliiva. za kratke In dolge nogavice.
Gelbschild"
10 dkg Din 18.—. 4krat zvita, mehka in izdatna, za sviterje in jopice.
„Fr3esia“
5 dkg Din 10.—, 2krat zvita v vseh barvah, pripravna za čepice In bluze.
Partijska volna 5 dkg S Din, ostanki zalo poceni
C BUdefeldt
Maribor, Gosposka 4
Znižali smo ceno knjigi
'Prekletstvo
od Dir 35*-na
Din 23'—
Dobite io v upravi Jutra fn Večernika v Mariboru, Gosposka ulica itev. 11
Izdala konzorcij .Jutra, v LiuMiani; predstavnik Izdajatelja m ^njki RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiska™ d. <L utedstavn»
S1J&NKO DETELjS v Maribor«