Političen list za slovenski narod.
v* prtjMMB Ttlja: Za oelo lete predplaSui 15 fld., la pol leta S fld., za oetrt leU
i Kld., za en mesec 1 yld. 40 kr. Y atelBlitrmeiJI ^raJeSM TelJ«; Za oelo leto 12 rld., za pol leU 6 fld., za eetrt leta 4 M ea Beeee 1 fM. ? Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 30 kr. več na let«.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nareinine prajau epnvBUtvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške nUee št. 3,11., 28.
Nanaail« (inserati) se sprejemajo ia velji triitopna petit-vrrta: 8 kr., ie se tiska enkrat; 18 kr
de se tiska dvakrat; 15 kr., ee le tiika trikrat Pri večkratnem tiikanji le cena primerno zmanjša
Rekoplii M ne vračajo, nefrankovana piima se ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja VMik dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. lor.
7 Ljubljani, v četrtek 28. avgusta 1890.
LetniU XVIII.
Odnošaji v Istri.
(Izviren dopis.)
III.
A pravi zmagovalec ne gleda samo na svoje pridobitve, nego na vse, v čemur je ali on nasprotnika oslabil ali v čemur si je nasprotnik sam škodil.
Samo po sebi se razumi, da vsaka naša pridobitev je izguba moči pri nasprotniku.
A v prvi vrsti nam je tu prilika povedati, da smo se odkrižali, če prav ne po svojem delu, naj-veče nadloge, namreč po razpuščenji irredentskega šolskega društva „Pro Patria". Nepričakovano ko strela iz jasnega neba je prišel od zgoraj ta odlok za nas iu naše sovrage Koliko slovanskih otrok se je učilo v njegovih šolah, koliko naše dece je nsm hotel požreti I JI Diritto Croato" piše, da s tem društvom pohujšujejo Slovane v narodnem oziru. Zato z veseljem pozdravljamo, da se je vendar vlada ujunačila stopiti taki hjdri na glavo. — A ko vemo, da hočejo Taljani zopet jednako društvo si osnovati, in da se ne bodo na nas, kakor na dalmatinske Hrvate, preveč hudovali radi našega sicer opravičenega veselja nad tem, češ, da smo jim grozno škodoželjni, zato ne govorim več o tem.	i
Razpust rovinjske ali trebinjske mestne občine je znamenje, da strastni Lahi ne umejo sami sebe vladati — kaj še-le nas!
Veliko izneverjenje 82.000 gld. in zaprtje sleparskega pokrajinskega blagajnika Gregra Riga v Poreču pride na dobro nam in našemu imenu, ker kaj tacega se ne prigodi v naših krajih, kjer so na krmila Slovenci — ob jednem je to v sramoto laškemu imenu in nov dokaz, kako slabo gospodarijo tudi s slovanskim denarjem. To je nov dokaz, kako ne samo dobro, nego i potrebno bi bilo, da bi se vlada na noge postavila sama sebi v čast in prid,
državi v korist, kakor sta rekla „Die Oesterr. Mili-tiirzeitung" in dr. Vitezič, in v prid uboge Istre; naj bi rajše več cest napravili, na primer ono, kojo so začeli iz Barban-a v Labinj, a so sredi dela jenjali; naj bi izdali rajše več novcev za pridob-Ijenje vode, iskanje vrelcev, sploh pitne vode, koje v Istri — sami smo priče — tako silno nedostaje, v osuševanje močvirja poleg morja, od koder puhti tako nezdrav zrak in ki provzročuje vsakoletno mrzlico, za prepotrebne šole in druge koristne zavode itd. To bi bilo vrlo gospodarstvo! Toda Vi Talijani! Vi znate nas tlačiti, znate nas izsesavati — dati nam naša prava pa ne znate in nočete! Eo bi vlada le mignila, zmagajo čez pet let slovanski možje, stražarji avstrijski ob Adriji. Toda vse gr4 staro izvoženo pot, in Slovan v Istri mora si pomagati sam, da gre na dan.
IV.
Kje pa je vir in katera so sredstva za to pro-bujenje in vspehe?
To bo: 1. Šole, katerih imamo v Istri premalo in jih je, žal, na nekojih krajih ustanoviti pretežko in sicer iz več vzrokov: zavoljo preveč raztresenih hiš, pomanjkanja dobre pitne vode, nezdravega zraka tu in tam, pomanjkanja prodajalnic in gostilnic, kjer bi si mogel omikanec kupiti tega, kar je potrebno in česar je toliko navajen itd. Seveda, za Talijane se d^ vse storiti, in ko bi bilo še tako težko, saj denar je sveta vladar in ni tako nezdravega in z deskami in z zidovjem zakritega kraja, kamor ne bi prišel osel z denarjem obložen. Da pač, učilnice bi bile koristne le-tu, ker je marsikateri istrski deček jako jako nadarjen.
2. .Bralna društva", ki se sedaj polagoma pomnožujejo. Tu se shajajo razumniki ter se pogovarjajo o važniših dnevnih vprašanjih, o koristi ljudstva in o narodnih težnjah, posebno o času kacih volitev. Jednako čitalnice budijo v ljudeh ve-
selje do čitanja, kjer se poučujejo o svojem pravu in svojih potrebah, utrdijo in blažijo v narodni samozavesti. Mnogi izmed tacih čitateljev so potem buditelji in učitelji ljudstva v ožjih ali širjih krogih. Tako se pa jači narodni ponos, da ga vsak veter in vsak novčič ne odnese, pa tudi da ga vsaka slast, vsaka mast ne pokvari.
Le bridko je videti, da tu v Istri malo ljudi zna čitati; nekje na deželi izmed kacih 100 ljudi mi jih niso deset našteli, da bi znali čitati. Takisto nam nedostaje razumnikov, in kolikor greš v Istri bolj na jug, toliko manj jih je, razven v Pulju. Poznam kraj, kjer je vehka občina in kjer so pri zadnjih volitvah zmagali Hrvatje, ali v celi občini ne najdeš jednega Hrvata, ki bi bil za župana, morali so prepustiti to čast nekemu možu, ki pravi sicer, da je Hrvat in malo govori hrvatski — ali se vede kakor zmerni Talijan, sploh le talijansko govori in uradnje ter ima na prodaj nekoje tiskovine le v blaženi talijanščini.
3. Mnogi duhovniki. Že lani so strahovito rohneli laški hsti, da so jim najbolj na potu v politiki ter jim najbolj štrene mešajo. In res, kakor še povsod, tako imajo tudi v Istri največe zasluge duhovni otci narodov — svečenici. Eoliko učč, koliko bude — koliko storč, koliko trpč ti dobrotniki za blagor ljudstva, to ve natanko le Oče nebeški, a mnogo včmo i mi. Osobito pri najzapadniših Slovanih, kjer smo v dotiki z najhušimi vragi: pri Čehih, Slovencih, Hrvatih se to najlepši vidi. Pride dan volitve — in glej, kaj se pomičejo tam trume od vseh štirih strani? — Je-li spet Turek prišel v deželo? Ne, tam gredo junaci v dolgih vrstah v boj za vero in očetnjavo. Njim na čelu glej ga gospoda župnika od te strani, gospoda kapelana na čelu onih od one strani, od druge strani pride spet drug duhovnik-voditelj, kaj pak mirno, neoborožen, a vendar kot junak. V teku dveh let sta taka dva korenjaka pri volitvah za deželni zbor in pri vo-
LISTEK.
Marko Mesič.
(Spisal I. St.)
(Dalje.)
L. 1693. odstopi kralj s svojim pismom Me-sicu iu njegovim naslednikom vsa kraljevska prava na Mušaluk za mnoge njegove zasluge. L. 1700 sezida Mesiu nekoliko sto korakov od svojega doma cerkvico sv. Duha. Na njej stoji plošča, na katerej kaže napis, da si je bil Mesič tukaj izbral tudi mesto, kjer naj ga pokopljejo. V Mušaluku vredi Mesič gospodarstvo ter naseli nekoliko hiš s kmeti takozvanimi Kranjci (to so bili Hrvati kajkavci od kranjske meje iz Delnic, Broda in Moravic) iz krajev danaŠDjb reško-modruške županije. Ravno tako je namestil tudi nekoliko kmetov v Toliču v Krbavi za svoje rojake.
Ce tudi se je Marko Mesič po duhu in potrebi tedanjega časa mnogo bavil z vojaškimi in upravnimi poslovi na veliko korist naroda, vendar ni on nikdar zanemaril svojih duhovnih dolžnostij. Ne samo, da so večidel po njegovi skrbi v zemlji zaostali muhamedanci pokrščeni, nego on je tudi skrbel za vero in du.ševno dobro vseh prebivalcev ličkih. Dogodilo se je nekolikokrat, da je bil Mesič po dlje časa edini katoliški duhovnik za obe županiji in za
več tisoč vernikov, katere je povsodi marljivo obiskoval in v veri krepil. Mesičevim trudom so osnovane I. 1690. prve katoliške župe v Budaku, Peru-šiču, Pazarištu, Ribniku in v Novem. Kasneje so zopet največ po Mesieevej skrbi in muki utemeljene župe v Karlobsgu (I. 1691.), v Kosinju (I. 1692.), v Podlapači (I. 1702), v Lovincu (I. 1706.), na Udbinji (I. 1708 ), vSmiljanu in v Rudopolju (I. 1709.). Kar je bilo bolje zidanih džamij, prezidane so bile v krščanske cerkve, a kjer ni bilo džamij, tam so bile za prvo potrebo postavljene lesene cerkve. Za pokrščene v Perušiču je držal skozi dlje časa kapelana ter ga hranil od dohodkov iz Mušaluka. L. 1695. je bilo naloženo karlovškemu generalu grofu Karolu Turjaškemu, da dii Mesiču za vzdržavanje dveh kapelanov na leto 180 gld. — Župo svojo v Brinju je zadržal Mesič tudi po svojem odhodu v Liko skozi več let. On je bil postavljen tudi za poverjenika škofovega nad cerkvenim imetkom, ter je v tej dobi imel naslov: „Misionar Like in Krbave, župnik Brinjski in kaplan vojske generala K.trlov-škega".
L. 1693. je b;l imenovan Mesič arhidijakonom ličkim. Tako je on na neki način postal izvanjski škofov namestnik, a papež ga je imenoval apostolskim delegatom za Liko. Kasneje je dobil tudi pravico podeljevati župe po Lici ter je I. 1708. postavil župnike v Lovinae, v Novi in v Bitaj. Kot arhi-
dijakon lički skrbel je Mesič mnogo za dobro ličkega svečenstva katoliške in grškoiztočne cerkve, katero je dosta zlo živelo od milostinje in desetine. Pri delitvi posestev se je trudil Mesič, da je nekoliko zemlje dobila vsaka cerkev ter vsak župnik in paroh. Mesič je dapač, posebno dokler je bil odsoten pravoslavni vladika Ljubovič, upravljal deloma tudi s poslovi pravoslavne cerkve, ter je branil prodavati parohije, dehl parohije, nevredne popove karal in poskrbel, da tudi pravoslavni duhovniki morejo pristojno živeti. Za to svojo skrb je dobil on več lepih priznanic od pravoslavnega svečenstva. Mesič je ljubil vernike obeh cerkev ter je narod branil, da se ne zatira, in vedno se je trudil, da se z narodom ravna blago in pošteno. Častnici, katere je pošiljala semkaj bodisi graška, bodisi dunajska vlada, bili so pravi grabežljivi volkovi, ki so gulili in zatirali narod. Ali od vseh je bil najgori neki stotnik Ram-schissel, ki je bil jezen tudi na Mesiča, ker se je le-ta zavzimal za tlačeni narod, dapač nečloveška dela njegova tudi na višjem mestu prijavil. Le-ta tlačiteij je na to zatožil zaslužnega Mesiča pri vladi, samo da se mu osveti; ali Mesič se je sijajno opravičil. Razsrjeni narod je ubil dva stotnika-nasilnika: Antona Koronina in Ramschissela v Ribniku. Upornike, ki so hoteli vse tuje poglavarje pobit', pomiri z lepo besedo Mesič ter jih pogovori, da so vzdignili vsi tri prstG v zrsk ter prisoc^Ii varnost Ho^u.
Utvah za občino premagala karnjele in šarenjake ter postavila na noge Hrvate.
V.
Največega pomena je pa v Istri:
4. Prelepa sloga med Slovenci iz Hrvati. Nikjer se dva slovanska brata tak6 lepo med seboj ne umeta in dejanstveno ne podperata, nego v naši še premalo poznani Istri. Slovenec ali Hrvat je vse jedno, kar je jednemu v blagor, to mu stori drug, saj je tako tudi njemu prav. Da, premnogi Slovenci se sami smatrajo za Hrvate; že večkrat so mi povedali, da vsi slovenski svečeniki se sami imenujejo Hrvate. Celo mojo malenkost so prosili Hrvatje, da bi jih nčil slovenščino, kakor se jaz hrvatski učim. Tako raste zaupanje in skupna moč, trdniša ko razbita Svatoplukova trostruka palica. Divji so bili, — se ve našuntani od Lahov — nekje v Istri hrvaški, sicer dobri korenjaki. Prišel je tje nov duhovnik Kranjec, a grozili so mu ko turški Arnavti Črnogorcem, a naš modri Slovenec je te nemodre junake ne le ukrotil, marveč jim še lepo učilnico sozidal, učil jih sam brez drazih učiteljev ter jih še poučuje. In zdaj? Zdaj ga ravno tisti ljudje na rokah nosijo, zanj bi šli v ogenj in vodo. Ko jih je prepričal, da so hrvatske krvi, in rekoč, da je i on Hrvat, prelevil jih je iz divjih krnjelov v plemenite Hrvate. Lahi besni izgubili so svoj tabor. Se sedaj — pripovedovalo se mi je — hodijo večkrat blizu njega talijanski škrateljčki, uprav oboroženi in streljajo tam od daleč proti njegovemu stanovanju, preblizu se pa ne drznejo, boječ se krvi, ki bije v teh hrvatskih prsih.
Le čudno, da nekoji izmed razumnikov hrvatskih smatrajo mnoge najzaslužnejše može, celo Jelačiča, Strossmajerja, Jagiča, za take, ki so le škodovali Hrvatom; in o našem Miklošiču govore, da je Hrvatom več škodoval, nego Turki. Jedini veliki mož jim je dr. Ante Starčevič. Ta Starčevič ni oni, ki je večkrat v saboru v Zagrebu razbijal, pesti vihtil in grde psovke na nasprotnike kar lučal, to je oni David Starčevič, — a ta dr. Ante je bil nekdaj celo v bogoslovji, ni nikjer čez vero in svečenike zabavljal, pač pa jih zagovarjal tako, da se tudi izvan Istre večjidel vsi duhovniki strinjajo z njegovimi težnjami. Ta je razložil hrvatsko idejo, v koji so zastopani tudi Slovenci; a ni treba, da bi izgubili svojo narodnost, — zato jih ne nazivlje več planinske Hrvate, ampak v senci pod obrambo zajamčenega hrvatskega prava, do kojega imamo tudi mi Slovenci pravico, naj bi se mi slobodno v vseh strokah razvijali, — sicer kakor je sosebno v zadnjih 30—50 letih nas veliko na severu nemštvo, na Goriškem furlanstvo požrlo, tako bode nas še za naprej!! Zato, kakor pretresljivo kliče .Obzor", .KatoličkaDalmacija", .Hrvatska", .IlDirittoCroato", .Naša Sloga", naj bode tudi naše načelo, naše geslo: približevanje.
Čujmo le jedno besedo, kako prisrčno piše ravno .Hrvatska", glasilo Starčevidevo, o nas: .Mi, njihovi najbliži susjedi srdačno se radujemo napredku Slo-venaca, želeč im najbolji uspjeh a ponajpače ustraj-
katoliški veri iu vladarju avstrijskemu. Mesič se poda tudi v Senj, da zagovarja svoje ljudi pri za-povedniku primorske Krajine iu da pove golo resnico, zakaj so ona dva silnika ubili; in pa da poprosi v njihovem imenu, naj jih podvržejo generalom in naj jih oslobode komorske uprave.
O tem uporu se je javilo tudi kralju. A Mesič je sporočil to tudi svojemu škofu Martinu Brajkoviču, koji se pod4 nato v Liko ter tukaj narodu pred cerkvijo v Pazarištu in Perušiču govori in tako razdraženo množico pomiri.
Kralj je krivcem oprostil. Sam narod se je bil obrnil s prošnjo do kralja Leopolda, naj jim postavi častitega Marka Mesiča za poglavarja, kar je ou tudi storil s svojim pismom od 22. septembra 1702, poverivši mu vso upravo z vojaškimi poslovi. Dokler je Marko v Liki upravljal, vladal je red in mir, a on je upotrebil to priliko ter je zopet naselil nekoliko naroda po Liki, ustanovil kotare in pojedine občine pa tudi meje vasem, kar je vse skozi več let veljalo.
Že bodočega leta je prosilo več tujcev za stotnijo liuko-krbavsko. Edini domači prositelj je bil poznati Pavel Vitezovič. Ali notranje-avstrijska komora je imenovala nekega barona Oberburga novim stotnikom. Le-ta zdaj ni imel silnejega posla, nego daje začel preiskavo proti upornikom, ki so pobili stotnike. Dal jih je mnogo zapreti.	(Dalje aledl )
nost a težkoj borbi . . . Neka naši .Sokoli" do-kaia, kako hrvatski narod živo prati napredak onog nalog, ali hrabrog diela našeg bratskog nareda slovenskega. Naši su putevi isti . . . istimi nadami arce kipi. V siromaštva, n neimaštini, proti kojoj se borite, učiniste, da ste gotovo prvi med prvimi. Kad bi mogli, sve bi Vas prenieli amo medju mli-tavce naše, koji ne doživiše slast nesebičuog rada za dom i narod." TalE6 govori zopet neki hrvatski list iz Istre. .Obzora", ki je tolikokrat pisal tako navdušeno o nas, še ne omenjam, ker vem, da ga itak mnogi Slovenci bero.	Rodoljub.
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. avgusta. IVotranfe dežele.
Deielni marSal v Galiciji. Poljski listi poročajo, da je cesarski namestnik grof Badeni vprašal kneza Sanguszka, ali bi hotel prevzeti mesto deželnega maršala. Knez je uekda obljubil.
ČeSlio-nemSka sprava. Minolo nedeljo sta poslanca dr. Trojan in dr. Gregr govorila svojim volilcem o češko-nemški spravi, in sicer oba proti. Pač pa se je dr. Trojan pokazal pravega politika, govoril stvarno mirno in pri mnogih točkah zagovarjal dr. Riegra. Rekel je mej drugim, da cesar ni prav poučen o javnem mnenji med narodom češkim. — Za slogo med Staro- iu Mladočehi oglaša se vedno več listov, osobito pa moravski.
Tnanje držare.
Rim. .Vaterlandu" se poroča od verojetne strani, da so vsa ona poročila o papeževi okrožnici z ozirom na socijalno vprašanje popolnoma neosnovana in povsem izmišljena. Istotako je neosnovano poročilo, da meni sv. Oče poslati katoliškemu svetu manifest, v katerem bo naznanil vzroke, zakaj je primoran zapustiti Rim ter se drugje nastaniti. Naposled je tudi gola izmišljotina, da je nameraval sv. Oče izdati okrožnico o priučevanji sv. pisma. Zgoraj imenovani dopisnik je izvedel v Vatikanu, da ni dobil dotični poročevalec teh izmišljotin v Vatikanu, marveč na trgu pri Giordauu Brunu mej njegovimi lažnjivimi pristaši.
Srbija. Bivši srbski kralj Milan se je proti nekemu nemškemu časnikarju baje tako-le izrazil: .Srbija mora le svoje interese zastopati in naj ne upa nikdar nikoli ud Rusije nič dobrega. Načela samostojne Srbije in vseslovanska ideja so si v popolnem nasprotji, vsled česar se je morala Srbija pridružiti Avstriji. Ta vlada, kot mogočna soseda, Srbijo v gospodarstvenem oziru, in ako hoče, lahko jo uniči. Sicer pa utegne zagotovljena avstrijska naklonjenost Srbiji v vzhodnem vprašanji biti prevelike važnosti".
Bolgarija. Ko je ruska vlada zahtevala od Bolgarije, da jej povrne troške za poslano orožje in strelivo, vzbudilo je to v bolgarskih politiških krogih veliko iznenadenje. Vendar je plačala Rusiji dolžno svoto, če tudi ne prav lahko. Zdaj je pa bolgarska vlada pri preiskavi ruske terjatve prišla na to, da je ruska vlada od bolgarske 100.000 rubljev preveč zahtevala. Zato je ta razloček sporočila nemškemu zastopniku, generalnemu konzulu 'Wan-genheimu, ter ga poprosila nadaljnih pojasnil o vsej terjatvi.
Rusija. Neki ruski vojaški dostojanstvenik se je povodom vojaških vaj v Narvi izrazil, da so bile to le paradne vaje. Prava vojna podoba pa bode ob avstrijski meji, ko bodo zapovedovali ogromnim četam generali Gurko, Dragomir, Strukov in Ter-Asaturov. Na to opomni neki ruski dopisnik, da bode izvestno zanimivo gledati, kako si bodeta oba ruska vojskovodja, katera bi imela v evropski vojni najvišje poveljniško mesto, na čelu ogromnih čet nasproti stala in bojevala. Središče vaj bo pri Rovnu (Volhinija), kakih 40 kilometrov od avstrijske meje oddaljenem mestu. Vaje se bodo vršile od 8. do 15. septembra.
JVemdija. Na drugem javnem shodu nemškega katoliškega zbora so govorili: Mulier o časti duhovništva, Schiidler o časnikarstvu, Schmitz, kako je treba postopati proti socijaluim demokratom, dr. Schmitz pa o šoli in nemških učiteljih. — Nemški časniki, mej drugimi posebno .Voss. Ztg." omenja z vso pohvalo avstrijsko-ogrsko brodovje, katero stoji ponosno poleg nemškega brodovja. Njegova naprava in izvežbanje mornarjev je napravilo neki najboljši vtis na nemške pomorske častnike. — Vsaj ima pa tudi naše brodovje sijajno zgodovino.
Francija. .Estafette" p6je še vedno slavo Salisburyju, ki je uravnal evropske interese v Afriki ter zabranil mejnarodne prepire. Ta list upa, da se bode tudi egiptovsko vprašanje s pomočjo druzih držav ugodno rešilo. — Kakor se poroča iz Pariza, izhajal bode v tem svetovnem mestu s 15. septembrom počenši list .L' Union Franco-Russe". Ta list bode dnevnik; imel bode za sotrudnike francoske in ruske diplomate ter bode gojil prijateljstvo mej Rusijo in Francijo.
Turiija. Kakor se poroča iz Carjigrada, odposlala je turška vlada pašo Ramija, poveljnika erce-
rumske posadke, na turško - pertijako mejo, da naredi mir in red med tamošnjim vznemirjenim prebivalstvom, vzlasti med Hozanli in Haidarli. V td namen je dobil imenovani paša na razpolaganje jeden baUljon in jedno pogorsko baterijo, ki je že odšla če« Bajazed na mejo. Istotako se poroča od tam, da je četa Kurdov napala veliko, 500 hiŠ bro-ječo armensko vas Hop ter jo oplenila. Tudi proti tem divjakom je baji poslal vojni minister bataljon vojakov.
Brazilija. Začasna vlada .braillijanskih združenih držav" je sklenila, kakor se poroča iz tamošnjega glavnega mesta, pozvati svoje zastopnike iz vseh onih evropskih držav, katere nočejo priznati nove državne uprave. Z odstopom finančnega ministra Ruiza de Barboze prizadet je vladi hud udarec, zakaj on je bil prva kapaciteta v ministerstvu. Zdaj bo stopil Barboza na čelo vedno bolj razširjajoče se opozicije.
Izvirni dopisi.
z Gorenjskega, 25. avgusta.*) Dopisnik z Gorenjskega v .Slovencu" št. 98 in 99 ima prav, če trdi, da stoji pogodba z g. Amannom, podjetnikom .Portland-Cement tovarne" v Mojstrani na jako slabih nogah. Da je temu tako, razvidi se že iz tega, da se nihče proti onemu dopisu ni vzdignil niti g. Mallner iz Javornika, niti podjetnik sam, g. Amann. Toda še nekaj bi lahko ovrglo pogodbo. Svet, ki se je prodajal, ni bil občinski, temveč skupni. To je važno. Občinski odbor tedaj nima pravice prodajati skupne zemlje, to morejo le vsi lastniki skupaj. Ce bi se kdo taki nameri uprl, ne mogla bi se kupljena posest prepisati v zemljiščno knjigo. Ni sicer znano, ali je občinski odbor vedel za to stvar ali ne; ker je bil v občinskem katastru pri županu še nerazdeljeni svet napačno kot .občinski" svet, a ne kot .skupni" svet, kakor bi moralo stati, zaznamovan. Od kod ta pomota? No, če odbor ni znal za to važno zadevo, gosp. Mallner je znabiti vendar vedel, kako reč stoji. On kot gozdni nadzornik za Gorenjsko, kot glavni zastopnik obrtniške družbe pri obravnavah sodnijskih, ko se je leta in leta pravdal z dovško občino, mogel je in moral vedeti, da je zemlja, za katero se je on z občino z gospodom podjetnikom vred pogajal, skupna.
Dobro! Zakaj bi pa potem ne bil vedel za to stvar tudi gospod podjetnik? Nemogoče je, da mu ne bi bil prvi te reči pojasnil. Glavna reč je bila tedaj, srenjski odbor z omenjeno pogodbo v svojo mrežo spraviti. Kaj ne, kmet je zabit ? Ali si nista morebiti gg. Mallner in Amann takole mislila: Najprej naj proda odbor to, česar on nima pravice prodajati. Odboru bode pri tej reči kdo ugovarjal ali nihče. Ako nihče, potem je prav; reč je naša. Ako se nam podstopijo posestniki ugovarjati in kaliti nam vodo, potem primemo mi odbor, naj nam povrne troške; toliko in toliko smo mi zabili v svoje podjetje; mi hočemo svoj denar nazaj. Kaj pa odbor prodaje, ako nima pravice! Mi torej pretimo s pravdo, ki bode trajala toliko in toliko let, požrla toliko in toliko tisoč. Kmet se zboji in strepeta! Nekoliko se bo obotavljal. Slednjič bode odjenjal, če zaradi druzega ne, že iz ljubezni do svojega soseda, da ne bode izgnan ta s svoje posesti, pahnjen izpod lesene strehe, pregnan na tuje, kjer bi hodil s trebuhom za kruhom. Krasen načrt! Izvrstna misel! Pa čakajte malo, ne prehitro! Kaj ne poznate onih paragrafov o pogodbah? Kaj ni postava ravno taka za kmeta, kakor za gospoda, ravno taka na Dunaju, kakor na Kranjskem? Gospdda, kaj pravite k temu?
Po tem kopitu je delal g. Amann. On, ki je imel poprej le lepo besedo — pri sklepanju pogodbe je še celo .za-nj" dal — on, ki je imel do zdaj le medene besede, razkoračil se je 27. junija t. 1. v Mojstrani pn komisiji, kakor petelin na dvorišču ter pihal kakor gad, zaklinjaje se, da bode drugače .pisano" gledal občane, ko bode na svoji posesti, ako bi se mu upal kdo nasprotovati. On preti s pravdo, češ, da je zakopal že kacih 60.000 gld. v svoje podjetje, pravda stala bode tisoče in trajala jeden, dva, tri, deset let! — Kdo bode nosil troško? Kmet? — Kdo pa Vas je silil, g. Amann, da ste zabili toliko?
Strašno! Kaj takega ni pričakoval nikdo izmej pričakujočih. Marsikateremu bi bila pipa padla iz ust, drugi zopet prijel bi se za žep in mislil sam pri sebi: toliko pa še nisem imel! .Ce je pa taka", izustil je nekdo, .potlej nas pa poženejo iz tega kota stran". Stvar je bila skoraj dobljena. Ko je bilo pa še od neke strani, kjer ne bi bilo pričako-
♦) Zaostalo zaradi pomanjkanja prostora. Op. vred.
Titi, pritrjeno strašnim besedam, ter se sldicevalo na Test in so zastopniici pretili, kdor ne podpiše, da bode plačeval, je posestnikom popolnoma upadlo srce. Nekemu gospodarju, ki se je preveč potegoval za pravico, zapretilo se je i žandarmerijo: Tedaj je bil pa že zadnji čas, da podpišejo. Podpisi so se nabirali in nabrali, ker govorili so: kdor se ne podpiše, bode plačeval.
In vendar so še posestniki, ki se ustavljajo. Na občinske zahteve in prošnje pri komisiji se je kaj malo oziralo. Le tisti nesrečni oral je odpadel. Za vse druge pogoje se je odgovorilo po nemški: »Insoferne obige Bedenken gegen die Fabriksindn-strie ttberhaupt gerichtet sind, konnten dieselben, nachdem das Gesetz die BegrUndung dieser Art Industrie gestattet, an und far sich nicht berUcksichtiget vrerden". Kaj sledi iz teh nemški pisanih vrstic? Ali so občinske zadeve zavarovane? Ne! In vendar mislijo vsi občani, ki so svoje podpise oddali, da so njih pomisleki pri komisiji opravičeni: Tako se je govorilo pri komisiji! Seveda tovarna je glavna reč. No, če se omenja nadalje ravno tukaj, da bode bodoča tovarna nosila polovico občinskih bremen, ker bode plačevala skoraj toliko davka, kakor občina, je pač občini bolj v kvar, kakor v korist. Tovarna bode hotela imeti potem tudi povsod prvo besedo, povsod svoje zahteve, katere jej bode morala občina hote ali nehote uslišati. Ko bi prišlo kedaj do delitve skupnega sveta, tedaj bi tovarna zahtevala tudi svoj del, in če pojde delitev po davkih, polovico. Dovžani! to vse ste prodali za borih 800 gld. in vendar se zatrjuje od neke strani, da ta zemlja niti 100 gld. ni vredna! Tako stoje akcije. Ko so spoznali gospodje pri prvi komisiji (14. aprila t. 1.), da so vsi posestniki edini, da se vsi protivijo napravi tovarne, in to iz jako važnih vzrokov, akoravno niso nasprotovali tovarni sami na sebi in tudi sedaj ne nasprotuje nihče, tedaj je bilo treba poseči od zgoraj vmes in putisniti dvomljivo pogodbo naprej. Naj bo pogodba postavna ali nepostavna, na to se ni oziralo. Voz je zdrdral iz tira, spraviti ga je bilo treba nazaj na pot.
Dolgo, dolgo smo čakali, kdaj pride g. Amann s svojimi gg. tovariši na dan. Najprej smo ugibali, koliko jih bode teh Abrahamovičev! Toda nobenega ni bilo Izraelovih otrok. Mislili in premišljevali smo, kaj to pomeni? Morda so gospodje od obrtniške dražbe naprej vedeli, da ne bi bilo iz njih moke kruha, ako se sami pogajajo z Dovžani za tovarno, zato so najeli tujega peka, ki naj bi jim pekel kruh iz njih moke na troške dovške občine! Ali nam more kdo gg. poslancev svetovati?
Gorenjec.
Iz Podsrede, meseca avgusta. (Požar, samomor, cesarjeva slavnost.) Veliko se bere, letošnje leto o nesrečah, posebno o mnogih požarih. Tndi v naši fari je pretekli teden pogorel kmet, z imenom Matoh. Pogorelo mu je vse, razven živine, katero je sosed še rešil. Kako se je ogenj vnel, ne se. Siromak ni bil zavarovan. — Pred kratkim se je obesila v naši fari deklica Jera Preskar, stara 24 let. Že dalj časa je bila otožna in klaverna. Tožila je, da jo glava boli. Našli so jo v grmovju obešeno na nekem drevesu. Ker je bila raztelešena, našli so, da je bila zmešana. — Tudi pri nas smo obhajali 18. dan avgusta prav slovesno. Zbrala se je t farni cerkvi šolska mladina z učitelji in velika množica ljudstva in veselo se je zapela cesarska pesem iz vrlih grl podsredske šolske mladine. Bog nam ohrani našega dobrega in milega vladarja še mnogaja leta!
Iz Kranjske gore, dne 25. avgusta. Nedelja je bila, dan počitka, dan miru. Krasen dan naznanilo je soince, kaj lepo bliščalo je hribovje, pokrito še s snegom in ledom. Komor je znan pogled iz Kranjske gore v Pišenco, gotovo se bode spominjal radostnim čutom krasnega pogleda v to divno dolino. Skala pri skali, hrib pri hribu, jeden večji, jeden manjši, dviga se visoko, veličastno v nebo. A vrh pokriva jim beli, kot srebro blesteči večni sneg. Veršac, Prisanek, Razor in drugih goni mnogo obiskuje tudi tujec rad. Tam za Veršacem, dobre štiri ure hodd iz Kranjske gore, leži pa v sredi stoletnih gozdov idilične lege vas Trenta. .Bočane" nazivajo Kranjci te svoje sosede; pač reven ljud je. Mej kamenjem in v trpljenju žir^ „Bočani" zadovoljni ; oddaljeni od cesta in obljudenih krajev, žive sami zi-se popolno ločeno živenje. A natoro to ljubijo, to njihova ljubezen je, v tej živč in za to darujejo vse.
Res, da se misel ta njihova ne vjema vedno s postavami, a puste jih postave navadno v miru, saj ved6 dotičniki, da .Bočan" brez svoje ljubezni do prostosti bil bi še bolj omilovanja vreden, nego je že tako. In jedna teh njihovih ne ravno hvalevrednih lastnostij je ljubezen do lova, — do .gamsov". Že otroku vcepi se misel v glavo, da l&st je njihova iverjad, ki krog njihovih domovanj biva, da njim v ljubo je Bog vstvaril brzonoge .gamse", da njim je prosto loviti in streljati .gamse", Sevida, ta njihova misel privela je že marsikoga .Bočana" v nesrečo, marsikoga truplo razbito leži v globelih slikovitih gora. Kaj .Bočanu" mari .orožni list", kaj .lovski list"; puško na ramo in v gozd nad .gamse"; dovoljenje ali ne dovoljenje, ljubezen do .gamsov" je večja, nego strah pred orožniki in postavnimi nasledki.
A uvoda moji novosti bodi dovolj!
Dne 24. t. m., torej zadnjo nedeljo, dopoldne zbralo se je nekaj gospode v Kranjski gori, da idejo nad .gamse" v Pišenco. Lovcev bilo je dovolj, seveda, ne ravno opravičenih vseh. Orožnih hstov itd. bilo bi pač težko pri mnogih dobiti, sosebno pri onih mladičih-gonjačih, ki pa seveda brez puške na rami bi ne hoteli svojega posla opravljati. Slo jo torej v hribe. Pok ua pok čul se je, tisočerno odmeval od skal, a .gamsov" ni bilo. Čarobno pač je bilo videti plazeče lovce čez strme skale, a še čarobneje gori nad njimi blizu snega videti troje brzonogih lovcev, ki pa niso spadali k .licencirani" družbi. Kako hitro šlo je od skale do skale tem trojim neizprašanim lovcem-.Bočanom" tja do snega, hoteč zagrebsti ostreljenega .gamsa" A osoda jim je bila nemila! Zagledal jih je jeden takozvanih nedeljskih lovskih praktikantov, naznanil to drugi družbi, in kaj .gamsi" čveteronogi, kaj ti .Bočani"? .Bočani" postali so sedaj v očeh teh nedeljskih lovcev .gamsi" dvonogati. Nastala je prava bitka sedaj v Pišenci; kaj takega pač ni bilo še čuti v teh hribovjih, in sam Nimrod bi začuden gledal to početje slavnih strelcev. Strel za strelom razlegal se je sedaj po hribovji, začel se je pravi .človeški lov". A solza za solzo pisatelju teh vrstic sili v oko, saj konec temu nečloveškemu, nezaslišanemu lovu je bil, da je jednemu prestrelil kruti lovec srce, drugega so obstrelili ti imenitni lovci, a tretji jim je vendar srečno ušel.
Ali ni bila to moritev? Ali se je morda branil revni, dvajsetletni, mladi in sicer pošteni .Bočan"? Ali so smeli na bežoče .Bočane" streljati in usmrtiti človeka, češ, da je bil .gams"? Truplo leži visoko v gorab; revež, prestal si res živenje, a na tak način je nezaslišano in kaznjivo.
Druzega ima c. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori v zaporu; a upati je, da bode kmalu prost. Pričela pa se bode preiskava tudi proti tem predrznim mladičem. Tu imate jedno podobo iz naših planin.
Od Fare pri Kostelju, 22. avgusta. Prifarska fara je doživela letos posebno srečo. Velečastiti gospod Anton Jakšič, umirovljeni župnik, prifarski domačin, je daroval župni cerkvi nov veliki zvon, ki tehta 836 kilogr. ter ima napis: .Darovan sem Materi Božji od gospoda Antona Jakšiča, župnika v miru, rojaka kosteljskega. Albert Samassa i. r. camp. fusor Labaci Nr. 1921. 1890." Vrh tega je isti g. župnik dal preliti poprejšnji veliki zvon, ki je tehtal okolo 360 kilogr., v večji zvon, ki je težak 444 kilogr. ter se bere na njem: .čas molitve oznanujem, žive vabim in budim, ter viharjev moč krotim. Prelit sem v čast Božjo na troške umir. g. Ant. Jakšiča svojim rojakom za dar in spomin I
S tem ogromnim, velikodušnim darom si je g. župnik ovekovečil svoje ime pri Fari in iz dna srca hvaležni rojaki se ga bodo spominjali v rod za rodom ter prosili obilnega plačila v nebesih. Pred veliko mašo so se zvonovi srečno namestili v stolp in o prazniku, cerkvenem proščenju, so glasno in veličastveno doneli po kosteljski dolini ter odmevali od kranjsko-hrvatskih goril. Na praznik je pa še g. kapelan, četudi od bolezni potrt, v jedrnatem govoru razložil pomen in službo zvonov, da so zbrani varniki iz srca in v solzah hvalili Boga, da jim je dal tolikega dobrotnika, kojemu naj Bog vse dobro poplača z najboljšim.
Letina je kazala jako lepo, zdaj se je pa izneverila. Pritisnila je huda suša. Revni Kosteljec! Dobrega leta pa oe doživi. — Za mesec dni bo prav malo moških v Kostelju, gredo po sveto kruha služit.
Dnevne novice.
(Deielni odbor kranjski) je sklical enketo, ki sa je danes dopoldne posvetovala o višji dekliški šoli. Enkete so se vdeležili zastopniki deželnega šolskega sveta, mestnega šolskega in občinskega zastopa.
(Kačičeva slavnost) v Makarski, ki se je pričela v torek, vrši se sijajno, kakor tudi zaslaži starec Milovan, ki je že pred 130 leti gojil slovansko idejo iu v svojih pesmih vzbujal narod. Hrvatski listi so izšli v praznični obliki, proslavljajoč v člankih in pesmih spomin priprostega franjevca, ki si je pridobil neminljivo slavo. Nedavno je tudi naš list pod črto objavil daljšo oceno Kačidevega delovanja iz peresa znanega pisatelja.
(Osebna vest.) Nadučitelj in voditelj prve mestne deške šole v Ljubljani, g. A. Praprotnik, je na svojo prošnjo umirovljen. Gosp. Praprotnik, čegar zasluge za šolstvo je presvetli cesar že pred leti priznal z zlatim križcem za zasluge s krono, je član kranjskega deželnega šolskega sveta in je mnogo let vrejeval .Učiteljskega Tovariša". Želimo mu še mnogo let, mladini pa njemu vrednega naslednika.
(Petarda.) Včeraj dopoldne se je razpočila petarda v poslopju tržaškega policijskega ravnateljstva. Posebne nesreče ni. Zlodejec jo je zopet popihal.
(Z Vrhnike) se nam poroča: Vihar, ki je pri-hrul v ponedeljek večer ob '/^7. uro, bil je tako silovit, da takega ne pojmijo najstarejši ljudje; trajal je dobro četrt ure. Odkril je mnogo poslopij, drevesa je ruval s koreninami, kozolce na prostem je skoraj vse prevrnil. V torek zjutraj je bilo polno razdrobljene opeke po ulicah. Ravno tako je vihra divjala na Zaplani. Na bližnjem Petkovcu v rovtarski župniji je snel streho z zvonika. V Podlipi je večina kozolcev podrtih. Enak .soden dan" je bil v Horjulu.
(I« Šentjurja) pri Kranju se nam piše: Včeraj, 25. avgusta, zbrali so se nad našo vasjo grozeče črni oblaki in boječe prosil je vremenski zvon: .Za-nesi nam, zanesi Bog!" . . . Križajoči se bliski in zamolklo grmenje pretresalo je srca najstarejših prebivalcev; a ko se je usul debel in gost dež med groznim viharjem nad našimi glavami, molil je vsakdo tiho. Opeka letela je kakor toča raz streho, in slamnate strehe dobile so velike luknje, da je lila voda cnrkoma vdnje. Slučajno slabo zaprta okna razbijala so se med hudim treskanjem, da je vihar grozil prevrniti in odnesti vse lažje stvari iz sobe. Kozolci so večinoma podrti, ali vsaj zelo poškodovani, in sadno drevje leži polomljeno na tleh, nezrelo ovočje pa raztreseno v kupih po vrteh in ob cestah. Škoda je velika! Posebno hudo je polomila velikanska vihra po bližnjih hostah, kjer drevje križema leži, da z vozom ni mogoče mimo. Koruza in proso je čisto potlačeno, in kakor pomandrano. Vihar je trajal z malimi prenehljaji celo noč. — Ubogi kmet!
(Iz Škocijana) pri Turjaku se nam piše: V ponedeljek proti večeru je bil tukaj strašen vihar z dežjem, bliskom in gromom. Treščilo je v vezani kozolec Turjaškega grofa. Kozolec z 20 okni je zgorel do tal, mnogo sena in ovsa in veliko voz; rešili so jih le pet. Vihar je podrl več kozolcev, raztrgal slamnate strehe in otresel še nezrelo sadje. Dežja pa le ni bilo, da bi bil dovolj namočil tako suho zemljo. Stari ljudje ne pomnijo tako silne vihre.
(S Koroškega) se nam poroča: Deželnozborske volitve na Koroškem so končane iu Slovenci so navzlic vsemu svojemu delovanju ostali pri prejšnjih dveh svojih poslancih. Nemški konservativci niso storili ničesa. Lavantinska dolina je imela do zadnja dobe v deželnem zboru dva konservativna zastopnika, letos pa so jim izpulili še ta dva glasova. V ponedeljek so bili v mestih in trgih izvoljeni sami nemški liberalci. PoriniU so v deželni zbor dva najzagrizenejša Nemca: Steinwenderja v Spitalu na Dravi io Plawetza, ki se je hotel v kmečkih občinah vriniti zoper g. Einšpielerja, v Velikovcu — Plibergu — Kaplji. Pangerman dr. Luggin je podlegel nasproti Plavvetzu. Sedanji poslanec za podjunska mesta je pravi ovaduh zoper slovensko duhovščino, kateri hočejo v prvi vrsti zamašiti usta. A ne bode šlo. Prej se bode podrl Kovačev tempelj in ž njim tudi ta steber. Svaka sila do vremena! Bog i narod!
(Iz Trsta) se poroča, da se je neki Henrik Cesare v ponedeljek popoldne s svojo ženo in tremi
pomorščaki oa mali ladjici odpeljal po morji. Proti 7. uri iineuadi jib silen vibar iu preobrne ladijo. Tseh pet oseb je palo t morje. Pomorščaki so se rešili, mlada zakonska pa sta našla grob t mrzlih valovih.
(Dnhtvnih vaj v AlojzijeviSčo,) katere vodi preč. g. P. Eolb iz reda Jezuvitov, se vdeležnjejo prevzvišeni g. knezoškof dr. Jakob Missia z 93 duhovniki. Zraven teh jih obiskuje tudi več gospodov it Ljabljane.
(Iz Tridenta) nam piše prijatelj: Sr. oče papež Leon Xin. je imenoval tridentinskega knezo-škofa dr. Evgenija V a 1 u s s i j a za svojega hišnega prelata in rimskega grofa.
(Bela zastava.) Iz Konjic se poroča: Od 24. t. m. visi na sodiškem zaporu bela zastava v znamenje, da nimajo nikogar pod ključem.
(Trtno nš) so zasledili po vinogradih okoli Rogatca.
(»Napredak") imenoval se bode nov list, ki prične v Sarajevu izhajati s 1. septembrom vsako nedeljo. Eakor naglašajo podjetniki v doposlanem nam proglasu, zagovarjali bodo srbske interese ter poročali razne stvari iz Bosne in Ercegovine. Vrednik listu bode Antonije Stražičič. Cena listu na leto 6 gld., od 1. septembra do konca leta 2 gld.
(Slovenski zemljepisni atlas.) V rokopisu imam pripravljen slovenski zemljepisni atlas, ki bode v prvi vrsti raznovrstnim slovenskim šolam primeren. Ako dobim dovolj naročnikov, hočem ga sam založiti, čeravno se mora vtakniti v tako delo veliko denarja. Uljudno vabim torej vseskupno slovensko občinstvo na obilo naročbo prvega slovenskega šolskega zemljepisnega atlasa, čegar cena bode 1 gld. Naročnine ni treba naprej pošiljati.
Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem.
(Razpisane) so učiteljske službe: V Mokronogu tretje oziroma četrto mesto, v St. Rupertu tretje mesto, v Gorjah nadučiteljsko mesto, v Podzemlju drugo, v Dragatušu tretje, v Semiču tretje mesto. — V novomeškem šolskem okraju: 1. Četrta učna služba v Toplicah s 400 gld. plače — stalno; 2, učiteljska služba na jednorazrednici v Selcih s 400 gld. plače, 30 gld. opravilnine in prostim stanovanjem — stalno ali začasno; 3. druga, tretja in četrta učna služba na štirirazrednici v Trebnjem s 500, oziroma 450 in 400 gld. plače — stalno ali začasno, poslednji dve s'užbi tudi za učiteljice; 4. učiteljska služba na jednorazrednici v Zagradci s 400 gld. plače, 30 gld. opravilnine in prostim stanovanjem — stalno ali začasno; 5. druga učna služba (tudi za učiteljice) v Šent-Petru pri Novem Mestu s 400 gld. plače — stalno. — Prošnje do dne 29. avgusta t. 1. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Novem Mestu.
fesorjev po deških semeniščih, čez 5538 bogoslovcev in 3134 gojencev v deških semeniščih.
—	Predrzen lažnik. 8 Hrvaškega prišedši mož je pravil svojim sovaščanom, kaj ja vse videl in slišal v bogati hrvaški deželi. .Da, videl sem", pravi mej drugim, .doli ua Hrvaškem tolike bučele, kakor so pri nas ovce*. Radovedni možiček mu brž seže v besedo, rekoč: .Boterček, koliki so pa pa-njovi in luknje, da hodijo noter in ven?" — .Kakor pri nas", bil je kratek odgovor. — .Kako pa morejo v panj?" — .Pa njih skrb", odgovoril je predrzni lažnik.
—	Koliko Ijudij živi v severni Ameriki. Po najnovejših poročilih živi v Združenih državah do 64 milijonov Ijudij. V zadnjih desetih letih se je pomnožilo za 30 odstotkov.
—	Izvažanje mesa z Ruskega. V Angliji so zgradili dva železna parnika. Vsak gre jedenkrat na teden iz Peterburga v London, kamor prevaža sveže meso. Na parnikih je električna raisvetljava. Da se meso ne usmradi, imajo za to potrebne stroje, s katerimi meso olede.
—	Časopisje na svetu. Število na vsem svetu izhajajočih listov znaša 41.000. Samo v Evropi jih izhaja okoli 24.000, in sicer v Nemčiji 5500, v Avstriji 3500, v Angliji 4000, v Franciji 4100, v Italiji 1400, v Španiji 850, v Rusiji 800, v Švici 450, v Holandiji 300, v Belgiji 300; manj časnikov pa imajo Švedija, Norvegija, Dansko, balkanske države in Portugal. Združene države v Severni Ameriki imajo 12.500 listov, Kanada in Avstralija vsaka po 700. V Aziji izhaja 300 različnih časnikov in od teh dve tretjini v Japanu. V Afriki izhaja le 200 časnikov. V angleščini izhaja 17.000, v nemščini 7800, v francoščini 6800, v španščini 1800, v italijanščini 1300 šasopisov.
Telegrami.
Trst, 27. avgusta. Silna nevilita je divjala predvčerajnim tukaj in v okolici. V mestih Piranu, Rovinji in Poreči je provzročil vihar mnogo škode na hišah, na obrežji in po poljih. Tudi mnogo Ijudij poškodoval je vihar bolj ali manj. Ladije. ki jih je dobil vihar na morji je potopil ali ; pa k obrežji pridrvil. V Poreči je vrgla ne- I vihta nekaj čolnov na obrežje ter jih razbila.
Line, 27. avgusta. Pri današnji volitvi v i mestni skupini je izvoljenih 13 liberalcev in trije konservativci. V Lincu bo ožja volitev.
Berolin, 27. avgusta. „Nordd. Allg. Ztg." ! zagotavlja od verojetne strani, da ni v tamoš- ' njih politiških krogih ničesar znano o nameravanem prihodu ruskega carja in carice letošnjo jesen v Berolin. Istotako ni utemeljeno poročilo, da se podasta nemški cesar in cesarica na potovanje v Monco ali v Rim.
Sofija, 28. avgusta. Del rezervistov z 1882. in 1883. 1. je pozvan k 14dnevnim vajam.
Carjigrad, 28. avgusta. Veliki vezir paša Kiamil bo bržkone odstavljen, njegov naslednik bo skoraj gotovo paša Said. ki je bil tudi pred njim veliki vezir.
Tremensko sporočilo.
i	Cas	Stanje		Vster	Vreme	IIJ ■s
opazovanja		mkkomum T mm	toplom.n po C«liijii			
27	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec.	7k5-5 7350	24-5 15 7	si. sever sl. jzap. si. zap.	jasno del. oblač. jasno 1	0-00
Srednja temperatura 17*3°, za 0 3° pod normalom
]>nnaiiika borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. avgusta.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) 87	gld.	9.5 kr.
Srebrna „ 5'/, „ 100 „ „ 16* .	89	.	76	.
hi, »vstr. zlata renta, davka prosta . . .	106	.	96	.
Papirna renta, davka prosta......101	„	20	„
Akcije avstr.-ogerske banke......956	„	50	.
Kreditne akcije....................308	.	—	„
London.............112	„	55	„
Srebro .............—	^	—	^
Francoski napoleond.........8	„	98	^
Cesarski cekini...........5	„	37	„
Nemške marke ..................55	„	22",,
Zahvala.
I. kranjsko - veteranskemu dniitvu v Domžalah je bilo doposlano dne 18. avgusta t. I. 10 gld. na korist drnštvu od čast. gosp. J. Strnpi-ja, beneficijata v Domialah, kot čast> nega uda.
Takemu blagemu in posnemanja vrednemu postopanju izreka gori omenjeno društvo čast. gospodu beneficijatu najbolj iskreno zahvalo.
Domžale, dne 27. avgusta 1890.	(1)
I. kranjsko veteransko društvo v Domžalah.
Peiilja naročeno blago dobro spravljeno in požtnine prosto lj
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz distefa srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji oeni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v oij^iijl pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—35)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in požtnine prosto!]
Raznoterosti.
—	Vročina v Dalmaciji. Letos je v Dalmaciji jako huda vročina. Nedavno je umrlo nekaj Ijudij vsled soinčnega zapala. Na Velebitu so zapazili v nedeljo požar v tamošnjih gozdih, ki se je pri tej vročini in suši hitro razširil in provzročil veliko škodo.
—	Duhovništvo v Franciji. .Semaine religieuse" podaje naslednje statistiške podrobnosti o francoskem duhovništvu: V Franciji je 55.585 duhovnikov; izmej teh jih je 87 škofov, 182 generalnih vikarjev. 751 kanonikov, 130 škofovskih tajnikov, 3397 župnikov, 29.752 kuratov, 10.379 ko-operatorjev, 4617 pomožnih duhovnikov, 2486 domačih duhovnikov po bolnišnicah, ženskih samostanih, jetnišnicah itd., 703 ravnateljev in profesorjev po semeniščih duhovniških, 310 ravnateljev in pro-
o	cž
g	?
♦■H U	"h cž
	^
	rJl
eo	
<D	Ic^l
-M	
U	
(D	•rH i-H
>	S
O	ej
	M
Ravnokar je izišla knjiga:
Izpovedanja taxil:
18 pol 8«.
bivšega "^prostomisleca.
I
I
»1
Cena 60 kr., po pošti 65 I
Dobiva se
V Katoliški Bukvami v Ijuhljani.
OIsTMATB BARVO
riiNkih |iii!^ic*sili |m» pol In Je«leii kilo
X>i»il>oi'oea iiaJeeiieje
m.	JF mm'-mim,
^	tovarna oljnatih harv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.

lilijateij • Ma'ii» Kolar
.'itKovorni vrednik Ignanlj 2;t«!V
I isk ,K ttoi!.ike Tiskarne" v Ljubljani.