St. 285 MUH Vlifia I UMU IM M >11JBfl) v Trstu, v pmk i. aecatnora 1922 posamezna Številka 20 cent Letnik XI.VII Krha)a, Lzvcemfi pondel ▲tfškega it 20. L pisma ie o« *pcejem|}o, rokop* Anton Gerbec. tnaia za mese L 7.—, 7 Za Inozemstvo mesečn tri). UredniStro: ulica av. Prančllka se pošiljajo uredništvu. Ne rankirana 1)0. Izdajatelj in odgovora! Kreda i ost. Tisk tf* > Edinost NaroCti* ' L- a.— In celo leto L G..—* 1. *va in uprave.ii. 11-57- EDINOST Posamezne itevilke v Trstu In okolic! po 20 cent — Oglasi se računajo v šlrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslantce in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica iv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Četrta obletnica Jugoslavije Danes slavi narod Jugoslovanov spomin na največji in najradbstneijši dogodek v zgodovini od usodepolne katastrofe na K asovem polju — 15. junija leta 13S9 — pa do današnjih dni Velrki z g od ovins ko-znamen i li dogodki pod kanec meseca oktobra L 1918. so v svežem spominu sodobnikom. Avstro -ogrska monarhija, ta večna sovražnica slovanskih narodov, se je zrušila pod težo lastnih grehov, predvsem pa pod težo ravnokar označenega sovraštva. S tem vellcjm dtogodkom je bil postavljen visok, .nadebuden spomenik v zgodovini trpljenja in mučeništva naroda Jugoslovenov. Od-pvia se mu je pot do srečnejše bodočnosti, na obzorju mu je zasvetila zvezda — napovedovalka boljših dni. Da pa se uresnič1' to Magovestje, se je moral zrušitvi stare sovražnice pridružiti se drugi čin, ki na»j dovede do cilja, do katerega je zlom avstro-ogrske monarhije odpri poti. Narod Jugoslovenov se je pač rešil iz habsburškega robstva, al: delo osvobojenja še ni bilo dovršeno. Sele ujedinjenje vseh treh plemen jugo-slovenskega naroda v skupno narodno državo mu je moglo zajamčiti polno narodno svobodo in neodvisnost za vse čase! Z dnem 2. decemBiti 1918- je pr sel dan ujedinjenja in s tem končne osvoboditve! Naj osvežmo tu nekoliko zgodovinskih spominov, ki kažejo, kako se je že tekom velike svetovne vojne pripravljal ta veliki dogodek. V času največjega zmagoslavja Bovražnčkov in najhujšega ponižanja Srbije, ko je srbski narod, strt k tlom, krvavel na vsem svojem telesu, v poletju leta 1917, se je dne 20. julija na otoku Krfu proglasila deklaracija, ki je položila temeljni kamen Jugoslavije in postala njena «magna c&s»a:rta». Ta deklaracija je določla, da se Srbi, Hrvatje in Slovenci združijo v svobodno m neodvisno državo. Ozemlje tega kraljestva naj tvorijo vse tiste dežele, kjer živi jugoslovenski narod v kompaktnih masah. Država bo jamčila narodno nerrl/isnost, narodni napredek in civilizacijo. Zaveznik naj bo vsem civ:lizi-ra-r/m narodom in državam, ki so proglasile načelo prav'ce, svobode in mednarodnega pravosodsiva. Krfska deklaracija je postavila temelj ujedinjenju nareda J unosio v enov v svobodni in nezavisni državi Dne 29. oktobra 1918. yz v prestolnici Hrvatske, v Zagrebu, nas~cdno veće ob velikih slavnostih proglasilo odcepitev od Ogrske ter prijavilo drsevam sporazuma zedanjenje Hrvatov s S.'A in Slovenci, Dne 2- decembra je srbski prestolonaslednik in regent z manifestom in na slovesen načiji preglasil dejstvo ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v jn^oslo-\enskem kraljestvu! Ujedinjenje Jugoslo-venov je bilo dovršeno! To se t »T i veHki dhevi radostnega valoven ja in vel;kih nax$ v novi drža v L Seveda so sledili potem časi mnogih razočaranj, ko so se po dnev«3i narodnega navdušenja in vzletnega 'clealizma počele uveljavljati resničnosti trdega življenja. Za ljudi, ki ne znajo ohranjati ravnovesja, ne v trenutkih veselja, ne v onih razočaranja, so prehajali časi trpkega nezadovoljstva in celo oburpavanja. Padli so iz ene skrajnosti v drugo. V svoji površnotsrbi, so m/slili, da poj-de urejevar-je razmer v novi diržavi gladko, kakor po olju. Niso pomislili, da bi b lo to, kar so oni pričakovali, pravi čudež, nenaravno. Niso razumeli ogromnih težav, ko gre za to, da se spravijo v sklad koristi in razpoloženja prebivalstva, ki je živelo sko- zi stoletja pod šestero različnih uprav, ki m« ima vsak del svoje tradicije, ki je različno po svojih gospodarskih potrebah, po razliki kulture in po veroizpovedanju. Notranjo uredbo države je trebalo prikrojiti primemo vsem tem različnostim. Ogromno delo, tako težka naloga, da je mogel le nerazsodnež mislti, da se gladko, kar črez noč, rešijo vsa velika vprašanja v notranjosti države. Nastali so silni stran, karski boji ob vprašanju ustave, paraz-delbe države na upravne oblasti, ureditve državn-3* finaoc, uradniškega vprašanja itd. Zmešnjavo so večali tud2 strankarski in osebni pcfolepi- Največjo oviro proti notranji konsolidaciji je tvorilo in še tvori hrvatsko vprašanje. Hrvatje, zastopani v bloku, so zaceli neizprosno borbo proti belgrajskemu režimu. Ost te borbe je bila tu pa tam naperjena tudi proti državi sam*. Saj je Radić proglasil celo hrvatsko republiko in je znal razvneti kmetske mase za to idejo, ki sicer — iz razlogov, ki so na dlani — nima nobene nade do uresničenja, ki pa je vendlar in še silno ovira sporazum mecf Zaigrebom hi Bel gradom. To nasprotstvo je imelo svotj vidni izraz v abstinenčni politiki enega dela* hrvatskih poslancev. N'so fhoteli v Belgrad in s tem tudi države niso pripoznavali K tem notranjim težavam so se pridiru-žile še vnanje. Znano je, kol ko časa je trebalo, da so vse države pripoznale novo državo, kar je — poleg notranjih homatij — jemalo vnanjemu svetu vero v obstanek države. To je silno škodovalo njenemu ugledu, njenemu kreditu in vsemu njenemu položaju napram drugim državam. No, sedaj pa kažejo vsi znak5, da je začelo zdravljenje, da se razmere razvijajo v smeri napram notranji konsolidaciji. Spor med Zagrebom iin Belgradom izgublja na svoj? ostrini. Dogodki v hrvatskem bloku kažejo, da hrvatski ctpozicionalni poslanci opuščajo bodbo proti državi in da hočejo osredotočati svoje napore le proti režimu- Te pravice jim ne more odrekati nikdo, ker ni v nikaki nasprotnosti z lojalnostjo do države. Blok je izključil elemente frankovske barve, to je tiste struje, ki noče nič čuti o sporazumu z Belgradlom, ker je sovražnica države- Niikakega dvoma ni, dai delujejo tu vnanji vplivi, od strani, ki b' hotele zrušiti! jugoslovensko državo. Izključitev frankovcev iz bloka je prekrižala vse te jugoslovanskemu narodu sovražne naklepe. Prihod Hrvatov v Belgrad je vprašanje bližnjega časa. S tem se odlpre nova doba v državnem življenju Jugoslavije. Pa tudi napram vnanjemu svetu se položaj države vidno boljša in jači Največjega pomena za njeno bodočnost je ustvaritev malega sporazuma V tej tvorbi igra Jugoslavija veliko vlogo, postala je v njej odločilen činitelj Srednje Evrope in s tem tudi činitelj v mednarodnem in meddržavnem življenju Evrope. Kot sestaven del malega sporazuma, posebno pa kot tesna zaveznica visoko uvaževane čehoslova'ke republike si je priborila Jugoslavija uva-ževanje vse evropske diplomacje. Tudi Italija, ki je zadnja- pripoznala novo državo, je prenehala s politiko preziranja' in omalovaževanja Sklenila je z Jugoslav;jo ra-pallstko pogodbo, svetomargeritske dogovore in v Lausanni se je gospod Mussolini sedaj v razgovoru z Ninčfčem izjavrl za temeljno razčiščenje spornih vprašanj. Konsolidacija v notranjem in na zunaj je na potu. Zato more jugoslovenski narod z vzv!šenim£ čustvi slarviti Četrta obletnico velikega dogodka svojega ujedinjenja. Italija Zcstopstvo federacije klerusa Italije pri vladi RIM, 30. Danes pre*Ppoldne je sprejel podtajnik ministrskega predsadnrštva po nalogu ministrskega predsedn ka zastopstvo fedleracije klerusa« v Italiji, katero je vodil mons. Nazzareno Orlandi v spremstvu posl. Negrettija. Mons. Orlandi je proe l podtajnika Acerba, naj izraziš ministrskemu predsedniku udanost federacije fttaJijairakega kliarusa, ki je gotova, efia bo dek> nove vlide zegoiov'lo versk/lm funkcijam spoštovanje in polno svobodo sveče-nikem- Podtajnik Acerbo je zahvaljujoč oe v imenu ministrskega predsednika spo-mrnjal smernice, ki jih je vlada že ponovno mar.iiesfiVala na polju cerkvene politike in ▼ splošnem glede vsakršne svobodie. Dalje je zagotavljal, dai se bo nemudoma poskrbelo, da se izloči tudi kak eventue-len primer preganjanja, ki bi še pojavoL MtrssoHni napoveduje nova pogajanja z Jugoslavijo. RIM, 30. «Messagero», ki ima tesne zveze I vlado, komentira zunanjepolitično izjavo rlade pa pravi med drugim: Jugoslaviji gre ta trenutek za to, da si zagotovi v Solunu svo- t pristanišče. Italija se temu ne protivi, do-er gre samo za koncesije, ki se tičejo skladišč, na vsak način pa bo prijavila svoj veto, če bo šlo za teritorialno politiko, kakor se v č 3no, da bi se z Jugoslavijo ne začela nova pogajanja spričo nastale nove situacije na Balkanu. List izraža nado, da bo Jugoslavija proti zagotovitvi italijanske pomoči za nieno bal-kana'to politiko pripravljena h gotovim koncesijam, ki bi Mussolmrju olajšale izvršitev sklenjenih konvencij. Jugoslaviia da Radikalni klub pooblašča Pašiča, izzove krizo BELGRAD, 30. Na seji parlamentarnega radikalnega kluba je Pašić pojasnil na kratko zunanjepolitični položaj, zelo izčrpno pa je poročal o notranji situaciji, zlasti o akciji Hrvatskega bloka za sporazum s Srbi. V glavnem se je dotakn'1 poli-tično-parlamentarne situacdje, navajajoč sedanji položaj koalicijske vlade, omenjajoč komunike Hrvatskega bloka, oziroma razgovore z vod'te! jem Jugo slovenskega kluba dr. Korošcem. V nadaljnjem svojem govoru je Pašić konstatriral težki položaj vlade in nernož-nost plodonosne ga dela sedanje koalirane vlade. Omenjal je trajno borbo med demokrati in radikalci v zakonodajnem odboru. Vsled tega je Pašić odi1 klufc«a zahteval, a* priznaj potrebo razčiščen j a situacije. Glavna činjenica te seje je bila, da so radikalni poslanci predsedniku Pašiću dali _____ _____ ______________popolno zaupnico in svobodne roke, da v Beigradu to misli in namerava. Mussolini je tej težki notranjepolitični situac'ji razvija sklenil izvršiti vse konvencije z Jugoslavi;o in akcijo, ki bo omogočila redno nadaljevanje bo lojalno izvedel rapallsko pogodbo in konvencije iz Sante Margherite, četudi te naspro-tufefo Jadranskim aspiraeram Italije. Izvedle •#> boao takoj, kakor hitro bodo tozadevni Sporazumi v parlamentu ratificirani. Reški in dalmatinski fašisti gotovo ne bodo oponirali, kmr bo 2» dobili potrebno navodilo od mini' •trškega predsednika in uvažujejo potrebo po jpoftovanju podpisanih ootfodb. Ni Da izklha- parlamentarnega dela. Nova uredba ministrstva za socialno politiko. BELGRAD, 30. V zmisiu predpisa čL 6 zakona o zaščiti delavstva je minister za soc. politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in po zaslišanja trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic pripravil naredbo, ki definitivno urejuje vprašanje delovnega Časa v obrti Zakon o zaSčiti delavstva predpisuje osem urni delavnik za veliko industrijo in za rudnike, kjer dopušča podaljšanje za eno uro v rudokopih, odnosno dve uri (v industriji), ako na to pristane v tajnem glasovanju štiri petine delavstva dotičnega obrata in največ za tri mesece, v »nalih^ predvsem obrtnih in rokodelskih podjetjih pa je ureditev delovnega časa prepuščena po zgoraj navedenem postopku ministru za soc. politiko, tako da sme delovni čas znašati 8 do 10 ur po naravi in teži posla. Ta ureditev je sedaj izvršena. Minister je razdelil male obrate v tri kategorije, za katere je bil na eni strani merodajen napor pri delu, na drugi strani pa gospodarski interes delavca m obrtnika. Prva kategorija obsega težke obrate ter ima osem urni delavnik, tretja (sem spadajo predvsem rokodelci s pretrganim in lažjim delom) pa desetuml delavnik. V prvih dveh kategorijah je ▼ zmislu zakona dopuščeno podaFšanJe delovnega časa za 1 odnosno 2 uri, toda le na podlagi pismenega oblastem predloženega sporazuma med delodajalcem in delavci. Pred izplačilom »Meri&ega posojila. BELGRAD, 29. Zastopnik amerikanske (Blerove) skupine Praporčetović, ki je prispel v Belgrad v pondeljek zvečer, nadaljuje razgovore s finančnim ministrom dr Kumana-dijem o načinu izplačila drugega dela ameri-kanskega posojila. Pričakuje se, da bodo ob-Hke, pod katerimi bodo Amerikanci izplačali ostalih 85 milijonov dolarjev, tekom jutrišnjega dne ugotovljene, tako da se bo mogel prvi nadaljnji obrok 10 milijonov dolarjev dne 1. decembra nakazati finančnemu ministrstvu. Madžarska špijonaia v Belgradu. BELGRAD, 30. Akcija probujajočih se Madžarov je postala v Jagoslaviji zelo intenzivna. Tako je včeraj zbudilo veliko senzacijo odkritje belgrajske policije, ki je našla špijonsko družbo v hiši Rade Pašića, sina ministrskega predsednika Pašiča. G. Rade Pašić je imel pri sebi kuharja, kuharico in sobarico, ki so bili aktivni člani probujajočih se Madžarov. Ne da bi g. Pašić mogel o tem kaj opaziti, so vršili pri njem dolgo časa špijonažo. Policija je sedaj aretirala vse tri ter našla pri preiskavi mnogo dokumentov, ki dokazujejo nii-hovo špijonsko delo. Zaradi važnosti zadeve se imena teh treh oseb še ne imenujejo, da se ne otežkoči nadaljnja preiskava, ker ima policija zaneslfive vesti, da obsega komplot še večje število oseb. Pašić o odnošajih do Bolgakske in o konferenci t Lausanni ZAGREB, 30- «Jutarnjemu listu* poročajo iz Bel grada: Na seji radikalnega kluba je Pašić glede zunanje sotuacje poudarjal dka momenta: obklk Stambulij-ekega v Bel gradu in konferenco v Lausanni O akciji Stambulijskega je Paš'ć izjavil: «Naša vlada ni mogla privoliti v predloge Stambulijskega in so odnošaji med jugoslovensko dlržaivo in Bolgarsko ravno isti, kakor pred njegovim prihodom*. — Glede konference v Latasamr je Pašić kratko omenil, da položaj na konferenci šie m jasen. V nekaj dbeh prispe v Belgrad dr- Ninčić, ki podla radikalnemu klubu podrobno poročilo o delu v Laoi-sanni. ___ Rusija Not političen proces LONDON, 30. «Daily MaiLu» poročajo iz Kopenhagena, da se je glasom vesti iz Helsingsforsa proces proti 760 osebam iz Kijeva, ki so obtožene, da so se udeležile zarote proti sovjetski obiostL Bati se je, da bodo obtoženci obsojeni na smrt- Francija. Francija nI poslala Nemčiji ni kake note o vojni odškodnina PARIZ, 30. «Temo prek&ijeni ravno v hipu, ko v Lausanni Venizelos zastavlja vse svoje moći "n vezi, da bi rešil za svojo domovino, kar se. še rešiti c!ta. Angleški tisk, ki doslej ni nastopal odkrito in odločno proti Grčiji, je sedaj izšel iz reserve in odločno nastope proti novi grški vladi. «Times» pravi, da so Grki s svojim Činom naredili vse mogoče, da si odtujijo sfmpatije zapadne Evrope ravno v hipu, ko se zastavljajo v Lausanni vse sile, da bi se preprečilo, da turška zmag.a preveč pritisne premagano državo. L st pravi, da je ves grški niarod, brez razlike strank kriv svoje nesreće, katero je povzročila le njihova nesloga in medsebojno sovraštvo. Ta čin — pravi list — se mora odločno obsojati že v interesu Grčije same. S takimi sredstvi ta država ne bo mogla izbrisati poraza, ki ga je do-žVeta. Prekinjanje diplomatskih odnošajev se mora smatrati za protest in za strog opomin- Lloyd Georgejev «Daily Chronicle* priznava, da ustreljeni ministri, Konstantino- vi stvori, niso zasluž'li ni kake hvaležnosti s strani grškega naroda, to pa da n "kakor n e upravičuje smrtne obsodbe in njene izvršitve. Konstantina ni poklical v Atene Gunaris, temveč večina grškega na-rocTa, ki je pri volitvah vrgla Venizelosovo vlado. «Daily Herald* piše: Prijatelji Grčije ne bodo več pripravljeni poslušati, kakor do sedaj, grška pripovedovanja o turških grozodejstvih. Ta politični zločin ie vzbudi grozo v vsej Evropi. Toda medtem, ko se Esti zgražajo, so posamezni opozickmalni poslanci v zbor- «0enore» smatra, da kazen ni nikakor sorazmerna z na;pia!cami, ki so bile narejene z odobravanim grškega naro-dia £n njegove suženjske zbornice. Zgražanje italijanskega tiska Vest o zadn^am dogodku v Atenah povzročila silno zgražanje tudi v italijanski jarvnosti, ki se je s cer že precej privadila krvavemu plesu. Pco^bno grozo čuti « Tribuna*, ki pravi: «V tem smrtnem prizoru maščevanja in krvi je nekaj, kar žali naša naj'bolj globoka* čustva pravičnosti in človečnosti. V Atenah je bila obsojena na ob, glavljenje človeška kultura. Zato mera kulturni svet dvign'ti svoj protest proti sistemu krivične rapresalije, ki nas vrača v najbolj temno dobo levantinskega barbarstva. Ravno zato, ker se kulturni svet trese od gnusa in groze, vjpliva neugodno dejstvo, da v času, ko leže še nepekepana trupla po krivici ustreljenih grških ministrov in generalov, Elerjter:os Venizelos tehta mirno besede in argumente pri zeleni mizi v Lausanni». «Corr3ere d'Italia* pravi, da ne gre tukaj ne za čin prar/ice, ne za izbruh ljudLke strasti ne pretiranega patriotizma, temveč enostavna za okrutno premišljeno maščevanje gruče ljudstva. «Id'oa Nazionale* se vip.raša, kaj dela Venizelos še v Lausanni in kakšno Grčijo zastopa: včerajšnjo osvojevalcev ali današnjo morilcev? Evropa je predragoeeno plačala levantinske ambic je gospoda Ve-nizslosa: sedaj je zadosti «Giornale d'ItaJia* smatra za potrebno, dla govori o preostatkih bizant'nizina na balkanskem poluotoku, ker je maščevanje države vzpostavljeno kot zakon. Smatra se, dla bo tudi italijanski zastopnik v Atenah odpoklioam, če se Italija v zadnjem hipu ne c'dloči samo za formalen protest kakor Amer ka. Nekoliko tozadevnih interpelacij je bilo že predloženih ministru vnanjih stvari. V senatu je pršlo tud-i na dnevni red vprašanje stališča Italije nasproti atenskemu dogodku. Prcdsed-n'k senata Tittonii ja izjavil, da se sodba o dogodkih v drugih državah ne more povsem ločiti od vnanje politike, da pa kot predlsiednik seraata ne more ugovarjati izrazom ogorčenja senatorjev, ko "majo za podlago čustvo človečnosti in plemenite tradicije italijanske kulture. Kako Grki oph'avičuje^o smrtno obsodbo Grška vlada je izdala poročilo, v kate. rern upravičuje smrtno obsodbo Konstan-tinov'h ministrov s tem, da so zavedno skrivali grškemu narodu nevarnost vrnitve kralja Konstantina, da so s terorrzmam potlačili odpor javnega mnenja proti njihovi politiki in povzročili s svojo nesposobnostjo grški poraz v Mali Aziji. Namesto da bi biLi prisilili kralja Konstantina v odločilnem času na odistop, so orga-nizrali sporazumno z generalom Hagia-nestijem domnevni pohod na Carigrad in s tem pospešili turško ofenzivo in grški poraz. Vseh pet ministrov in general so bili vsled tega obtoženi veleizdajstva. Obsojeni in ustreljeni so bili bivši ministrski predsedlndk Gunaris, bivši zunanji minister Baltazzi, ministri Stratos, Theo-dokis, Protopapadakis in general'ssimiui Hagianestis. Na dosmrtno ječo sta bila obsojena generali Stratigos in admiral Gudas- Dramatičen pogovor med lordom Cur-zonom in Venizelosom — Venizelos poda ostavko PARIZ, 30. Dopisnik lista «Petit Journal* v Lausanni javlja, da se je vršil včeraj predpoldne med lordom Cuirzcnom in Venizelosom zelo buren sestanek. Angleški m'nister za zunanje zadeve je očital Veni-zelosu, da se ni zadosti zavzemal pri grški vladi za preprečitev usmrtitve bivših ministrov. Venizelos smatra, da je b# nastop lordla Curzona nasproti rujemu tako sovražen, da gotovo ne bo mogel delati v Lausanni svoji domovini tistih uslug, ki jih od njega pričakuje, vsled česar bo moral od-lož ti poverjeno mu nalogo. Na drugi strani pa jaivljatjo iz Londona, da napovedujejo angleški tisti, da bo Anglija poslala v Atene novo protestno noto, ki bo sestavljena v mnogo ostnejšdh in odfločnih besedah ne* go dosedanje. Angleški diplomatski zastopnik je odpotoval iz Aten že predvčerajšnjim in je poveril vodstvo opravil prvemu tajniku. Kakor poročajo Hsti, zapusti Atene tudi načelnik angVeške pomorske misi-je Snrith. Grški posianik v Londonu, ki se sedaj nahaja na konferenci v Lausanni, ni dobil od grške vlade nikakih novih navod'1. Zavezniki napovedujejo bojkot Grčiji, — Kako je bila izvršena smrtna obsodba grških ministrov. LONDON, 30. O usmrtitvi grških ministrov se doznavafo iz Aten naslednje podrobnosti: Razprava proti obloženim ministrom je trajala v pondeljek pozno v noč in je biLa končana lele po polnoči. Ker je smrtne obsodbe izreklo izredno vojaško sodišče, niso bile predložene niti vladi, niti kralfu. tako da je bila pomilostitev izključena. Angleški in ameriški poslanik sta še v noči posredovala pri vladi, na^se obsodba ne izvrši, a zaman. Tudi ponovni korak včeraj zjutraj je ostal brezuspešen, če- Erav fe angleški poslanik Dindlei izjavil, da o moral zapustiti Atene, ako bodo obsojenci res usmrćeni, Vlada, v kateri imajo revoluci-jonarci večino, ni hotela storiti ničesar, da bi izvedbo smrtne obsodbe preprečila. Vsi obsojeni ministri so bili ob 11. dopoldne na dvorišču vojaške jetnišnice ustreženi. Poleg smrtne kazni so bili ministri obso-jeni \udi na ogromne denarne kazri, in sicer; Gu-caris na 20.000, Stratos na 350.000, Protopa-padakis na 500.000, Baltaci na 1 milijon in admiral Gudas na 2 milijona drahem. Takoj izvršeni justiffckacrji je zahteval angleški x>slanik Dindlev svoja poverilna pisma. Tudi ameriški poslanik je vložil v imenu svoje vlade oster protest proti usmrtitvi in naiavil svoj odhod iz Aten. Kakor poročajo iz Lausanne, bo odgovoril Venizeios na izvršenje smrtne obsodbe s tem, da bo Dodal demisijo kct predsednik grške Sdelegacijc. Vtis usmrtitve grških ministrov v Bel-gradu PARIZ, 30. Neko poročilo belgrajskega dopisnika lista «Matin» pravi: Vest o usmrtit v' bivših grških ministrov je napravila v fuiCosIovencskih vladiniii krogih zelo mučen vtis. Neka brzojavka, ki je prišla iz Aten preko Sckma, pravi, da se je grški kralj odločno zavzel, da bi usmrtitev preprečil. Vsied tega je nastal meti njim in vlado oster spor. Po usmrtitvi mkrstrov je Izrazil željo, da bi zapustil dbželo, toda vlada je ukrenila potrebne korake, da se prepreči izvršitev tega kraljevega namena, tako dia je kralj sedaj zaprt v svojem dvoru, k fer rte sme sprejeti nobene osebe razen zaupnikov sesdanje vlad«. ICenfferaRta v Lausanni Neresnične vesti o konferenci v Lausanni PARIZ, 30. Listi objavljajo sledečo službeno noto: Vesti, po katerili bi se razprave na konferenci v Lausanni obrnile na piai)o in katere upravičujejo slutnjo, da se bodo pogajanja razbila, so brez vsake podžge- Konferenca nc^malno nadaljuje s svo-fro delom kljtib težkočam. ki jth povzroča Tj ena naloga. Marsiikdb se vprašuje, aii se take vesti ne širiiio - namenom, da se pospešujejo valutne špekulacije. Zastopnik Egipta v Lausanni PARIZ, 30. L;sti objavljajo, da sta se italijanska in francoska vlada pridružili predlogu angleške vlade, da se povabi e-giptovska vlaidia, naj pošlje na konferenco v Laatsanno službenega delegata, ki bo iz-raževal svoje stališče, kadar se bo pri razgovorih razpravljalo o položaju Egipta. Avstrija Polit cen napad v Innsbrucku INNSBRUCK, 30. V mestu vlada živo ogorčenje radi napada na podpredsednica^ tkoLske pokrajinske viade Grunerja, so-' cialista. Napadalci so ga tepli s palicami ter ga precej težko ran li. Napad ima po-1 litioen značaj. Izvršila ga je gruča narodnih socialistov. Napadalci, med njimi tudi sin rektorja inns-bruške univerze, so bili aretirani. Vladna kriza v Egiptu PARIZ, 30- Listom poročajo iz Kaire, da je egiptovska vlada odstopila. Sodi se, da je iskati vzroke odstopu v nesoglasju meci mfnistrsk'm predsednikom Sarwa-pašo in egiptovskim kraljem. V tem ozira se na-glasajo goreče simpatije dvora za Zaglul -pašo, ki da so predvsem pospešile padec sedanje vlade. Dnevne vesti Vladni komisar v bolniški blagajni. Kom. Ulisse GoKbi, profesor na *Istituto Lombardo* 1 je bil imenovan za komisarja v tržaški bolni- j Ski blagajni in je danes prevzel upravo tega ta voda. Izjave ministrskega predsednika napram srbskemu časnikai^a. Včerajšnji «Piccalo» prinaša pogovor, ki ga je imel urednik «Trgovin-skega glasnika® Miletić z ministrskim predsednikom Mussoliaijem Časnikar pravi uvodoma, da se ima lahko o Massoliniju različna mnenja, eno pa j« gotovo, da iz njegove krepke osebnosti diha železna volja in brezmejna energija. Mussolini je povdarjal, da se je vršil njegov pogovor z Ninčičem v prijateljski obliki. Glede Dalmacije je treba razločevati med stranko in med vlado. Gotovo je tudi med Slovenci, Hrvati in Srbi ljudi, ki mislijo na Istro, in tako je tudi v Italiji glede Splita, Šibenika itd. Vlada pa bo izvršila sklenjeno pogodbo ter nima nikake aspiracije na Dalmacijo. «Ali se lahko upa, je vprašal časnikar, da bo naš narod v Istri, ki je danes pod sur-vereniteto Italije, užival iste pravice kakor Italijani pri nas?» • Seveda, je odgovoril Mussolini, droits egaux, devoirs egaux (enake pravice, enake dolžnosti)*. •Torej bodo imeli svoje narodne šole?» • Brez dvoma, to se samo ob sebi razume«. Mussolini je nato omenil, da bo tretja cona izpraznjena, čim bo mirovna pogodba ratificirana. O Rapallski pogodbi je ministrski predsednik rekel, da ni ž njo zadovoljen, da pa jo sprejme. O « črnogorskem vprašanfu» je Mussolini izjavil, da ne obstoja črnogorska vlada ker tudi Črnogorcev ni. Mussolinijeva vlada ne bo nikoli podpirala Črnogorcev in njihovega delovanja v Italiji proti Jugoslaviji. Mussolini je konečno izrazil svoje prepričanje, da bo Lausannska konferenca imela uspeh, a o Albancih je deial, da ima Albanija pravico do neodvisnosti, če je albanski narod v stanu obstojati kot tak. Vojska in četaštvo. General Luigi Capello razpravlja v uvodnem članku včerajšnjega •Popola di Trieste* o bodočih nalogah faši-stovskih čet. General Capello izhaja iz ugotovitve, da morajo revolucionarne sile, čim je revolucija uspela, postati sredstva zakonitega postopanja. Nato, da bi se fašistovske sile razpustile, se ne sme niti misliti in politični problem, kako bi se te sile izkoristilo ne samo v kulturne ampak tudi v patrijotične svrhe, je največje važnosti. Rešitev tega vprašanja vidi general v tem, da se fašistovsko četaštvo presadi na polje športa, ter opozarja, da se je že povsod začelo gibanje v tem smislu. Tako je skrbl:eno pri mlajših močeh za izvrstno pred-vojaško izobrazbo, a starejše tvorijo važen dopolnilen del stalne vojske in nar. obrambe. Pisec opozarja na Anglr'o in Ameriko, ki nista imeli stalne vojske ki pa sta na temelju športnih udruženj v svetovni vojski lahko brez napora in v kratkem času postavili na noge velike, mogočne armade. General končuje s tem, da bi taka milica tudi odgovarjala tradicijam italijanskega Risorgimenta. Finančna in davčna diktatura. Rimska zbornica je dala z ogromno večino Mussolinijevi vladi polna pooblastila za poenostavljenje državne uprave in za preosnovo davkov in s tem za odpravo državnega pomanjkljaja. Pooblastila veljajo do 31. decembra 1923. S tem se je parlament odrekel ene glavnih svojih ustavnih pravic: določanja davkov in njihove uporabe. Mussolini je dosegel, kar je hotel: parlament je izključen. Pravo je zadel republikanski poslanec De Andreis, ko je vskliknil: •Parlament naj se odloži do 1. aprila 1924.» In ta zbornica je imela še toliko podvisliškega humorja, da se je — smejala. Kako naj si razlagamo ta zlom parlamenta? Le s popolnim zlomom italijanske •demokracije*. Oslabela je tako, da ne more več hraniti pravice parlamenta pred zahtevo popolne diktature. Če bi se bil parlament uprl, bi bil razpuščen — lo je res. S tem pa bi vsaj prenehal neznosni položaj, ko se izvoljeni ljudski zastop brezpogojno podreja diktaturi. Toda, ti poslanci se boje novih volitev bolj, nego peklenšček blagoslovljene vode. Upognili so glavo, da s tem podaljšajo zbornici življenje, ki ni nikako življenje. Iz rimskega parlamenta je postala karikatura ljudskega zastopa. Tudi glasove v listih za posredovalni predlog, naj bi se imenovala komisija za nadzorovanje vladnih odredb, je odnesel ostri veter novega režima. Sedaj pa nekaj zanimivega in — zabavnega. Zakladni minister Tangora je izjavil v zbornici: »Vlada ne more še reči danes, kako misli rešiti probleme, sedaj ima leto dni časa za — studiranje*. Tako imajo tudi gospodje davkoplačevalci časa, da bodo čakali in gledali, kako misli vlada rešiti prepuščeno ji nalogo: gospodarske m sinančne vzpostave. Slovensko planinsko društvo ▼ Trstu vabi svoje člane in prijatelje na planinski sprehod, ki ga napravi v nedeljo 3. decembra 1922 zjutraj — če bo vreme ugodno — iz Barkoveli na Prošek, od tod po lepi razgledni poti na Opčine in v Trst. Odhod točno ob 9. uri zjutraj iz Barko vel j, prihod v Trst najkasneje ob 13 uri. Loterija tržaškega0ftzorčnega sejma. Vodstvo tržaškega vzorčnega sejma ponovno poziva vse oeebe ?n zavode, katerim so b'Ie pcslane srečke, «Dirija». Danes zvečer točno ob 8. pevska vaja za mešan zbor. Pridite vsi in bodite točni! — Odbor. «M klavžev večer». V nedeljo 3. t. m. prredi «Šentjakobska čitalnica« to svojo originalno in tradicijonalno prireditev. Poskrbljeno bo za vse. Ob treh popoldne bo Miklavž za otroke- Zvečer pa ob 7 in pol za odrasle in otroke v spremstvu odrasl h. Pri pogrnjenih mizah se bo gotovo razvila živahna zabava, posebno pa zaito, ker izven nastopa Miklavža je Čitalnica preskrbela razne šalj:ve prizore in divne balete. Sjploh nudi večerni program obilo užitka in zabave. Pridite! NB. Sprejemajo se samo dobro vezani pake* z razločno pisan'm imenom proti odškodnini od! L 1'— v nedeljo v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu od' 9 do 12 zjutraj, toliko za popoldansko kolikor za večerno prireditev. Vstopnina za otroke znaša 1 liro. Iz tržaškega življenja Vlom v železno blagajno na kolodvoru v Borštu. V noči od srede na četrtek so vdrli ne znani vlomilci v pisarno na kolodvoru v Bor Štu. Tam so prevrtali železno blagajno ter vzeli iz nje 2000 Hr in nekoliko listin. ^ O krvavem dogodku v ulici del Bosco. Kr vavi dogodek, ki se je bil odigral pred vče rajšnjim v ulici del Bosco, je še vedno zavit v globoko skrivnost. Do sedaj je bilo aretiranih pet oseb. Družba razpečevalcev ponarejenega denarja. — Devet aretacij* Pred par dnevi je policija aretirala organizirano družbo razpečevalcev ponarejenega denarja. Aretirancev je do sedaj devet. Imenujejo se: Armeli Vincenc, — poglavar družbe — star 33 let, Armeli Franc, star 25 let, oba rodom iz Sicilije, oba stanujoča v ulici del Rivo št. 9, Presan Otton, star 32 let, rodom iz Gorice, stanujoč v ulici Mal-canton št. 16. Dmosio Angelo, star 32 let, rodom iz Sicilije, stanujoč v ulici Malcanton št. 16, Saputo Vincenc, star 23 let, rodom iz Si-c ili,L brez stalnega bivališča, Lucio Ivan, star 21 let, rodom iz Sicilije, brez stalnega bivališča, Bulotto Anton, star 21 let, rodom iz Sicilije. brez stalnega bivališča, Del Prete Ivan, star 23 let, rodom iz Sicilije, brez stalnega bivališča, in Fran Tabalio. star 22 let, rodom iz Sicilije, brez stalnega bivališča. V stanovanju Armelrja so zaplenili policisti 100 ponarejenih bankovcev po dve liri. Bankovci so tako mojstrsko izdelani, da je težko spoznati, če so ponarejeni. Papir je ravnotak kot papir dobrih bankovcev. Barve so ravno-take kot pri dobrih bankovcih. Samo če se opazuje dva ponarejena bankovca se tako I opazi, da ima en bankovec svetlo barvo drugi pa bolj temno. Nadalje imajo ti bankovci skoraj vsi enake številke in serije. Številke so nekoliko popackane. Polici'sko oblastvo je ugotovilo, da je ame-njena družba razpečala v kratkem času zaveč tisoč lir ponarejenih bankovcev po 1000 in po 2 liri. Domneva se, da fe bil ta denar izdelan nekfe v starem mestu. Preiskava se nadaljuje. Tatvina v banki Roma. Rudolf Kanalar, sta-nu;oč v ulici Ghirlandaio št. 90. je naznanil včeraj zjutraj ua policiji, da mu je neki neznanec odnesel v banki «Roma» hranilno knjižico v kateri je bilo spravl^nih 345 lir. Bil je prebrisan, toda Se premalo. Pred včerajšnjim zjutraj se ?e pojavil v mehanični delavnici Vincenza Piazzola v ulici Gatteri št. 40 neki mladenič ter vzel lepo kolo na posodo. Za jamstvo je izročil lastniku kolesa nekoliko listin, glasečih se na ime: Ferrucio Stovinsky. Odjemalec je obljubil, da bo vrnil kolo čez eno uro. Zgodilo pa se je, da ni bilo več naza* ne odjemalca, ne kolesa. Piazzola pa je naznanil dotjodbioo na poiicifi. in včeraj so policisti aretirali Stovinskyra. Mladenič se je rotil, da je nedolžen. In res, bil je v resnrci nedolžen. Kako je to? Stvar je bila namreč taka: Stovinsky je izročil pred par dnevi — za ipmstvo radi neke denarne zadeve — nekemu Hektorju Zknolu. stamrtočemu v ulici dei O-niooli št. 5, vse svoje listine. In tako je vzel Zimoio s tujimi listinami kolo na posodo. Zi-molo je bil aretiran in odpeljan v zapor v uKci Coroneo. ^ O^enj ▼ miTodilnici. Pred sinočnjim ?e bito telelonirano na glavno postajo ognjegascev, da PODLISTEK Esraiec, ki dobiva. Spisal Mavrici j Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 54 Stari guslar bi bil še dolgo nadaljeval to balado (raztegniti se da kakor Senijanževska pesem), da ni pokanje pušk izza gor pretrgalo idilične zabave. To je pomenilo, da že prihajajo zmagoviti junaki. — Dekleta so popustila «koio» ter drevela skoz grajska vrata na gor-dko pot, prihajajočim naproti. — Ti jim nesejo mnogotero veselje, obilne semanje darove: lepa oblačila, svilo, turško blago za obleko, trakove v mavričnih barvah za v lase, zlat in srebrn lišp. Pa mnogo slaščic, ki jim niti za ime ne vedo: sirup, pomešan z rožno vodo In mandeljni, okusno 9adje iz srečnih dežel, sladko vino in žganjel Pa kar je dražje in bolj čislano kot vse to — kar ie sestavni dei ženinov« bale — tudi tisto nesejo zdaj gotovo s •eboj: vsak goden mladenič po eno odrezano sovražnikovo glavo! — Zakaj uskoški fant se ne sme oženiti, dokler si kje ne ulovi (upleui) Ulave kakega sovražnika — to ie «jutrnia» (ženinov svatben dar nevesti). Brez. tega ne more pošteno uskoško dekle vzeti mladeniča za moža, niti vdova ne. — Ob takem času je potem toliko večja radost v skalnati dolini: pričenja se «predpust». — Vsak fant je gotovo prinesel znak zmage, odrezano glavo ter jo lahko položi nevestinemu očetu k nogam kot neizogibno odkupnino. Zato tečejo dekleta tako vrešččč gor proti vrhu gore, odkoder pričakujejo vračajoče se zmagovalce. — Tam je ona znamenita skala, ki ji' pravijo »darilni kamen— To je velikanska skala, ki jo je mogoče z mest%e»"preniakniti le tedaj, če je je poprime 12 fantov. A to morajo biti uskoški mladeu ki imajo jeklene mišice. Ako to skalo odmaknejo, se prikaže odprtina globoke voiline. V to navadno pahnejo svoje ujetnike po vsakem roparskem pohodu. Do sem jih perejo žive, ker jim je ujetnik za tovorno živin-če, ki jim. upogibajoč se, nese plen do sem. A Uskoki ne peljejo iretnikov na onstransko reber, da ne bi videli doline, kjer je uskoško skalno gnezdo skrito. Tam jih držijo več ali manj časa, kakor so Uskoki razpoloženi. Če pošljejo sorodniki ujetnikov zanje odkupnino, jih pustijo razbojniki domov. — Če pa ni niti odkupnine niti zadovoljivega plena, marveč so prinesli namesto tega domov hude rane — če jim je kak vrl junak pade!, tedaj privlečeio — ko so razgreti od vina, plesa in guslanja — ujetnike iz votline ter jim na darilnem kamenu odrežejo glave. — Lepa dekleta valijo pohabljena trupla doli po strmi rebri ter kličejo v dolini se kla-tečim volkom: «Nate — to je vašeN — Do sem prineseni plen pa privežejo potem dekletom na hrbte — zdaj služijo ona za tovorno živino. To pa delajo rada. — To pot je bilo veliko ujetnikov, plena še več — odrezanih glav pa nič. — Ujetnike so zaprli za enkrat v votlino ter zvalili težki «darilni kamen» zopet na odprtino. — Ljubeča srca pa je odškodovala množina daril za to razočaranje. Potem ptn ni poljubovanje prepovedano niti pred pojedino niti pred kope lijo v Reki, narastli od krvi, kakor je bilo zabranjeno lepemu Marku in Margariti. — Plen pa je tolikšen, da ga sama dekleta ne morejo odnesti; še mlade žene je treba poklicati od ognjišča, le stare babe ostanejo, da stražijo na raznju se vrtečo pečenko. A moška pleča se ne smejo nikoli oskruniti s tovorjenjem! — Zmagovita četa pride v grad le v razkropljenih krdelih med pokanjem pušk in divjim pet^m; doma ostali starci jih sprefrnejo * velikim hrupom. — Več ko jih prid«. T« bahanje. Vsak novi priilec pov* nova čudežna dejanja uskoškega junaštva — vsi pa »o neutrudni t poveličevanju slavnega «lepega Marica*. fe izbruhnil ogenj v mirodilnici Ivanke Oliva v ulici Giulia št. 73, V lokalu je gorel kup cunj. — Ogenj so pogasili v kratkem času. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj okoli 8. ure je umrl nenadne smrtj v svojem stanovanju v ulici Gioacchino Rossini št. 10 upokojenec Josip Almede, star 78 let. Vesti z Goriškega •Miklavžev večer». Društvo «G. S. 0» je nameravalo prirediti dne 9. t. m. običajni Miklavžev večer. Ker pa se bo isti večer vršila prireditev «Zelenega križa*, je odbor sklenil, da se bo Miklavžev večer za odrasle vršil v četrtek dne 7. prih. m. v «Trgovskem domu*. Začetek ob 8H zvečer. Sežana. Dne 3. decembra t. 1. priredi »Klub dramatičnih diletantov* v Sežani vsem našim malčkom Miklavžev večer, pri katerem naši mali samostojno nastopijo z igro «Škrati», deklamacijo in petjem. Začetek ob 15H. Darila za otroke in odrasle sprejema gčna. Polda Bizjak ova. DAROV! V počastitev spomina pek. Miloša Ka-mušč'ča daruje Suban Franc, Sv. Ivan, 20 Iiir za> «ŠoLsko diruštvo*. N. N. daruje 25 lir za Božićnico in 25 lir za «Dijaško Matico». Ob priiH!k: poroke Gabriela Kumarja so darovali sJedeči: Lenardič Henrik 14 lir, Lenardič Ivo 5 lćr, Maruš'č Ivan 5 lir, Kumar Gabriel 5 lir, Kumar Dragica 5 lir, Velišček Franc 5 lir, Obid č Fran 5 Lir, Kumar Josip 5 Br, Kamavli Anton 5 lir, Kumar Milka 2 lnn, Bevčič Ruža 2 liri, Bra-bec Mao-ica 2 liri. — Srčna hvala. Borzna poroči!a. Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, 30. novembra 1922 oprsje krone —.8 j.--.9h avstrijske ltroni —.03.— — češkoslovaške krone ••••••• 65.25.— 65.75 dinarji............ . 27.10.— 27.4^ Icji •(,••••••••••••• 13.—.— 13.75 marke.......... . . . . — 24.---.^'6 dolarji............. 20.75.- 2<\?n franroski franki .......*. 145 —.— 145.75 tvicarski franki......... 388.—.-392.- angleški funti papirnati...... 94.10.— 94.50 i4aii oglasi pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stol beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. se računajo po 20 stot. beseda« - Najmanjša Kdor išče službo, plača polovično ceno. V LJUBLJANI je na prodaj trinadstropna hiJa v sredini mesta z dvema trgovinskima lokaloma. Proda se tudi davbišče v bližini skladišča glavnega kolodvora v izmeri 13000 m* Pisati na naslov: F. H. Ljubljana I. po®te restante. 2158 POSTELJE, chiffoniers 220.— noćne omarice 50.— vzmeti, zimnice volnene in iz morsk« trave, popolne sobe 900.—. Zmerne cene. — Via Fonderia 3. 2157 EKSTRAKTE za ruro, konjak, malinovec itd. ima lekarna v IL Bistrici. 7S/3 KOLESI za dirko in poldinko se prodata po ugodni ceni. Via Ruggerc Manna 3, pritHčfe 2155 HIŠA s posestvom v Dragi pri Trstu, se proda. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Jožef čač, Draga 10. 2156 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani 83/1 POROČNA SOBA iz čresnjevega lesa, masivna, se ceno proda. Compo Belvedere 1 pritličje. Semolič. 2147 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Btlleli Vita, via Madonnina 10, L 82 EGIPTOVSKI proiesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Tr3tu, via Geppa 10/T, od 10 do 19. 2055 Važno za županstva, posojilnice, trgovce, odvetnike itd. Priporočamo ravnokar izšel POSLOVNI KOLEDAR za leto 1923. A tm Cena L 5.—; več L 1.50 poštnine. Dobiva se v knjigarni Katoliškega tis!: .g.i društva v Gorici. OSIelte si naši! Izložbeno okna! Preglejte nsf e napise! Primerjajte naše cene I TRST, CORSO VITT. EM. 1». IS Krone L1.S9, goldinarje L 4.85 trst. Oio Mimt 6,1, nadstr. desno Sli Inserirnlte e „Edinosti "pohištvo- NOVI DOHODI : poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javoijeve, črešnjeve, jesenove, me-hngonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15».—. TURK, Via S. Laz*aro sft. 10. VELIKA IZBERA Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. Uvozna in izvozna tvrdka Deblosio & Domeniš Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-n ne, porce'ane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših š?p v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je češkega izvora - v Jugoslaviji se iščejo: KNJIGOVODJA POSLOVODJA (namestnik šefa) In JAPMIST (gatrist) (735) Vsi le prvovrstne, zanesljive in IzkuSene moči. Nastop s 1. jan 1923. V ponudbah na] se stavijo pogoji. Naslov pri upravništvu lista. I pi (borovih) bo na dražbi v Dutovljah dne 3. decembra fa I. 737 Županstvo Dutovlje. ČPE a£ n Dobre in moderne oNeke za moške, dečke in otroke v veliki izberi £8 po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostoris Trst, Via Carducci 39. OM si izložbe, fa se prepričate! fri velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina se oddajo sr Pojasnila daje oprava Edinosti P^ ii m y