Poštnina plačana » gotovini
Naročnina mesečno 23 LJ i ii , za inozem-sivo 41) Din — nedeljska i/ifoja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul.6/111
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%. 2994 io 2050
LETO L.X
V Ljubljani, v četrtek 2*5. junijn 1
Štev. 142 n
Cenn 1 Din

► VENEC
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 zn inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb šiv. 39.011. Prajta-Dunaj 24.797
U prava	: Kopitar-
jeva 6. tc	ilefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak don zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Težave Grčije
Kakor skoraj povsod drugod na svetu, tako je tudi v Grčiji vse narobe. Da je svetovna gospodarska kriza zajela tudi Grčijo in sicer zelo močno, to bo razumel vsak, ki si predoči zemljepisno lego države, vseskozi navezane na svetovno trgovino. Pomisliti je treba tudi, da pomenijo grški izseljenci iz Male Azije še danes težak problem za materno deželo, ki je že veliko storila zanje, pa seveda spričo današnjih razmer ni mogla preprečiti, da ne bi ti stotisoči še povečevali števila brezposelnih. Dežela je po spretnosti svojega največjega politika Venizelosa bila že na poti ozdravljenja, ko jo je svetovna kriza zopet vrgla nazaj.
Ker sloni grška valuta na angleškem funtu, zato je (levalutacija tega prizadela Grčiji najhujši gospodarski udarec. Ker je obenem stalno padal izvoz grških proizvodov, se je devizna rezerva Grčije še bolj zmanjšala in je neizogibno nastala inflacija. Ker se od inozemstva ni mogla dobiti finančna podpora, zato se je Venizelos odločil, da si dežela pomaga sama, kolikor pač more. To je seveda popularnega državnika spravilo v isti položaj, kakor večino državnikov v Evropi, ki so bili primorani poseči po izjemnih in zasilnih na-redbah, da bolnika ohranijo pri življenju. Vlada je torej izdala geslo, da si nvora Grčija sama pomagati. Zgodilo se pa je to, kar se je v tem slučaju povsod drugod po svetu, da se je namreč omejil uvoz v Grčijo in da so še do skrajnosti znižali vsi izdatki, ljudska beda pa se kljub temu še poostruje. Grčija pa je šla še delj nego druge dežele, ker je ustavila tudi plačevanje obresti in amortizacijo dolgov inozemskih posojil. In kakor povsod drugod je ta položaj tiral deželo v alternativo: ali ekstre-mistična revolucija, ki se je pa vsi zapadno-evropski narodi boje, ali pa nacionalistična diktatura.
Grčija se še ni odločila in niha naprej med levico in desnico. Venizelos, ki ima naravno nositi vso težo opozicijskega navala, je najprej mislil na to, kako bi ustvaril koalicijo vseh strank, da ne bi nosil odgovornosti sam, kakor jo nosi dosedaj z večjimi ali manjšimi presledki že dobrih 15 let. Toda Venizelos se ni mogel sporazumeti ne z monarhističnimi elementi, ki uganjajo v sedanjem času in položaju, kakor povsod drugod ludi v Grčiji posebno veliko ljudsko« demagogijo, še manj pa s skrajno levico. Zato se misel vojaške diktature ni sprejela nesimpatično, ker se armada nahaja po veliki večini v rokah republičanskih generalov, o katerih se upa, da bi znali preprečiti tako monarhistične ptiče kakor kakšen komunističen poizkus. Med tem pa je Venizelos priporočal vlado Papanastasija, voditelja delavske in kmečke stranke, ki stoji pre-ej levo. Toda ta vlada je bila kmalu strmoglav-Jjena, ker je Papanastasiu skušal v času najhujše gospodarske krize uvesti v Grčiji splošno socialno zavarovanje, ki ima danes po vsem svetu neizprosnega sovražnika v reakciji. Zato je moral prevzeti vlado zopet Venizelos, h kateremu se je dozdaj grško ljudstvo še vedno vračalo, kadar ni bilo nobenega izhoda iz krize.
Zdi se pa, da se to pot Venizelosu ne bo izlepa posrečilo, da ohrani oblast v svoji roki, ako ne bo prinesla rešitve lozanska konferenca. Grčiji ne more zaenkrat pomagati ničesar drugega, kakor veliko mednarodno posojilo. Tega ne more izposlovati nihče drugi, kakor Venizelos, ki ima v mednarodnem svetu največji ugled in najboljše zveze. Toda velika neznanka je, koliko bo inozemstvo moglo Grčiji pomagati, to se pravi, ali bo višina mednarodnega posojila zadostovala za sanacijo grških financ in poživitev njene trgovine. Saj danes nihče vec ne dvomi o tem, da mednarodna posojila ne morejo gospodarske krize katerekoli dežele ozdraviti v korenini, ker je kriza svetovnega značaja, to se pravi, ker je posledica neurejenih razmer po vsem svetu.
Zaradi tega se grški politiki zopet vračajo k zamislit vlade močne roke. Brez dvoma deluje tudi tukaj vpliv Italije, ki je v Grčiji čez-tlalje večji. Fašistična politika se povsod tam, kjer ima Italija svoje politične in gospodarske interese, opira na armado, to je na voditelje armade, ki so nacionalisti. Tako v Turčiji, kakor v Nemčiji, Avstriji, Albaniji, Bolgariji in Romuniji bazirajo računi italijanske politike na vojaških krogih, ki v fašizmu vidijo rešitev vseh najtežjih problemov časa. Iti zato se tudi v Grčiji pripravlja vojaška diktatura, ako ne pride kaj drugega vmes, seveda. Ni pa majhno število tistih politikov, ki menijo, da se bodo vsi poizkusi končali s tem, da se vodstvo države poveri zopet Venizelosu.
'	Orienlalis.
Viljem se vrne v Nemčiio
Dunaj, 22. junija, ž. >Die Stunde« poroča o govoricah! ki so se razširile po Berlinu in ki se trdovratno vzdržujejo, da se namerava bivši nemški r sar Viljem vrniti v jeseni v Nemčijo ter se n eliti v Koburgu. Vtfdijo se baje že pogajanja s Papenovo vlado in je po teh vesteh že zagotovljen pristanek narodnih socialistov, da se sme bivši cesar vrniti v Nemčijo. Zatrjuje se dalje, da sc tudi že zunanji minister Neurath pripravlja, da Izposluje zaradi svojih dobrih osebnih zvez v Belgiji in na italijanskem dvoru povratek bivšega cesarja Viliema.
Amerika pritiska na Evropa
naj se odloči
Ženeva, 22. jun. Razorožitvena konferenca stoji pred definitivno odločitvijo. Od nedelje sem državniki in diplomati velesil neprestano krožijo med Lozano, kjer se bije odločilni boj za reparacije, in Ženevo. Ker je kazalo, da evropski državniki radi reparac. konference zanemarjajo vprašanje razorožitve, je pričela ameriška diplomacija v smislu najnovejših navodil iz Washingtona pravo ofenzivo proti evropskim velesilam, češ, da zanemarjajo problem razorožitve. Iloovru je radi bližnjih predsedniških volitev mnogo na tem, da se razorožitvena konferenca zaključi z uspehom in da se tudi ameriški izdatki za oboroženo silo lahko znižajo, kar bi bilo v prid ravnotežju v državnem proračunu. Amerika sc predobro zaveda, da ima ona v rokah ključ za rešitev reparacijskega vprašanja in da je v veliki meri od njenega zadržanja odvisna usoda Evrope — saj morajo evropske države dve tretjini nemških reparacij odstopiti Ameriki za svoje dolgove — in je zato pričela groziti v Ženevi, da ne bo nič popustila od svojih terjatev, ako ne prinese razorožitvena konferenca praktičnega zaključka.
Značilno je, da se ueoficielnih pogajanj, ki se skoro neprenehoma vršijo že od nedelje sem v hotelu, kjer je nastanjena angleška delegacija, udeležujejo samo predstavniki Anglije, Amerike in Francije. Pogajanjem tudi ne prisostvujejo niti male države, niti Japonska, ne Italija in tudi Nemčija ne. Kljub silni rezerviranosti diplomatov, so danes že znane tudi podrobnosti o prvem sestanku v hotelu »Beaurivage . Za Francijo so bili navzočni Paul Boncour, De Jouvenel, in Massigli, za Anglijo John Simon, Herbert Samuel in lord Londonberry in za Ameriko senator Svvanson, Hugh Wilson in Normau Daviš. Načelnik ameriške delegacije Gib-son se ni nalašč udeležil sestanka in je nanj poslal svojega namestnika Swansona, Hooverjevega prijatelja, ki je na glasu, da pove v vsakem vprašanju mnenje ameriške javnosti brez ovinkov. — Ozračje ua sestanku je bilo vprav viharno. Svvanson ie dejal, da so se on in njegovi ameriški tovariši naveličali prisostvovati brezplodnim akademskim razpravam in da bo vvnshingtonska vlada v slučaju, da se bo konferenca razvijala v dosedanjem smislu, prisiljena poklicati svojo delegacijo domov. Vsakdo naj vrže svoje karte ua mizo, kajti skrajni čas je, da se konferenca zaključi.
Američani so lahko zavrnili MacDonaldovo misel, da bi bilo dobro, ako bi se države sporazumele glede splošne izjave o razorožitvenem problemu, ki bi bila podobna izjavi, objavljeni v Lozani glede reparacijskega vprašanja. Tedaj so delegati ostalih držav predložili svoje minimalne zahteve glede razorožitve. Amerika zahteva, da se izvede tako-zvana kvantitativna razorožitev, to je da se obstoječe oborožene sile zmanjšajo. Ako bi se ameriški predlog izvedel, bi morala Francija znižati svojo armado za 100.0(10 mož. Francoski delegat Paul Boncour se ni upal zavrniti ameriškega predloga, pa tudi sprejel ga ni. Tudi angleški delegati imajo svoje posebne predloge in tudi njim se ne mudi tako, kakor Američanom.
V ponedeljek zvečer se je vršil znani telefonski razgovor med Gibsononi in predsednikom Hoo-verjem in še isti večer se je Herriot odpeljal z avtomobilom iz Lozane v Morges, kjer je že našel Paula Boncourja, Gibsona in Normana Davisa. Splošno nineje je, da je ta sestanek v zvezi 7. razgovorom med Hooverjem in Gibsononi. Herriot je prišel na sestanek z novim razorožitvenim načrtom, ki mu ga je predložil belgijski ministrski predsednik Renkin. Načrt je izdelal g. Bourquin, profesor na visoki šoli za mednarodne vede, in sicer na podlagi predlogov, ki so jih stavile posamezne delegacije. Iz teh predlogov je vzel združljive točke in sestavil enoten načrt, ki se razlikuje od tistega, ki ga je r stavil pripravljalni odbor.
Konkreten predlog Amerike
Ženeva, 22. junija. Ig. Nenadoma napovedano sejo glavne komisije razorožitvene konference je otvoril predsednik llenderson v prisotnosti zunanjih ministrov Nemčije, Anglije, Italije, Francije, Rusije in vseh drugih delegacij s kratkim nagovorom. Sklicanje seje je utemeljeval s lem. da mu je včeraj pozno zvečer sporočil ameriški delegat Gib-son, da želi podali ameriška delegacija važno sporočilo. Takoj poleni je dobil besedo Gibson, ki je izjavil;
Predsednik ameriških Združenih držav mi je naročil, da glavni komisiji razorožitvene konference sporočim besedilo izjave, ki se v tem trenutku objavlja tudi v Ameriki sami. in ki naj učinkuje na narode kol apel, ki bo vse narode privedel do temeljitega in odkritega razmišljanja, kako naj vsaka država pripomore do skupnega programa razorožitve. Ta program se glasi:
►Prišla je urn. ko jo trebn vsa podrobna vprašanja na kratko prekiniti in sprejeli konkretno in velikopotezno metodo za olajšanje proogroninega bremena oboroževanja, ki teži ramena vseli narodov. To bi po našem mnenjn pomenilo najvažnejši korak in povzdigo gospodarskega življenja in nam dalo sredstva, dn sc premagajo nospnrazumljenja in bojazen, ki radi vsestranskega oboroževanja duši zaupanje narodov med seboj. Vsakemu narodu naj ostanejo sredstva za lastno obrambo, občutek miru
pa moremo dobiti samo s tem, d» »i za dobo morda desetih let prihranimo zlata za deset milijard. V to svrho predlaga Hoover naslednja načela: 1. Vrednost Kellogovega pakta, ki smo ga vsi podpisali, obstoji t dejstvu, da boido države porabljale svoje orožje samo za svojo obrambo. 2. To znižanje se
ne doseže lahko samo s tem, da sc zniža stanje oborožitve, temveč tudi s tem, da so možnosti shrambe v razmerju z napadalnimi sredstvi okrepijo. 3. Oboroževanje je torej v gotovem sorazmerju med seboj in ta relativnost so mora vpoštevati pri določitvi razorožitvenega programa.
Naše stališče — Rahel pesimizem
(Od našega belgrajskega urednika)	•
Belgrad, 22. junja. 1, Iz krogov naše delegacije na reparacijski konferenci v Lausanneu prihajajo pesimistične vesti glede uspeha pogajanj, ki se vršijo med Nemčijo in njenimi upnicami. Spočetka je izgledalo, da bo zmerno stališče, ki ga je zavzel novi nemški kancler von Papen, ugodno vplivalo na potek celokupne konference, toda kmalu se je spoznalo, da govori za nemškim kanclerjem popolnoma druga borbena struja, ki miroljubnega stališča kanclerja na eni strani ne odobrava, na drugi strani pa ga hoče prisiliti, da postane intran-sigenten in da raje zapusti lausannsko konferenco, kakor pa da bi se spuščal v kakšne koncesije s svojimi upnicami. Jugoslavija — naš predsednik vlade in zunanji minister je to v Belgradu že ponovno naglasil — bi imela velik interes na tem, da se reparacijsko vprašanje kot splošni evropski in svetovni problem spravi enkrat za vselej z dnevnega reda, in bi bila vesela, če bi prišlo do popolne likvidacije reparacijskega vprašanja na ta način, da bi se na eni strani brisala nemška plačila, na drugi pa vse denarne zahteve in denarne obveznosti, ki so nastale med državami v svetovni vojni. Toda v okvirju tega splošnega stališča, ki ga je naša država zavzela, se ona kljub temu smatra za upravičeno, da vztraja na svoji dosedanji zahtevi, to se pravi, da si hoče za vsako ceno izvoje-vati, bodisi na reparacijski konferenci v Lausanneu, bodisi pri banki za mednarodna plačila v Basiu, bodisi z direktnimi pogajanji z velesilami, posebno z Nemčijo, tisti del reparacij, ki ji je bil odvzet po Hooverjevem moratoriju in za katerega do sedaj ni dobila nobenega nadomestila.
Naš predsednik vlade je v svojih razgovorih, ki jih je v Lausanneu imel z vsemi državniki za-padnih velesil, p*osebno s svojimi kolegi iz male antante, z angleškim premierom MacDonaldom in
s francoskim predsednikom vlade Herriotom, brez ovinkov naglašal to stališče in izjavil, da Jugoslavija ne bo pristala na nobene rešitev, ki ne bi vodila računa o naših pravicah do reparacij, razen seveda v slučaju, če bi prišlo do splošnega sporazuma med Nemčijo in njenimi upnicami, pri čemer bi tudi naša država bila voljna pod drugimi ugodnostmi gospodarskega značaja brisati svoje upravičene zahteve. V vrste naše delegacije sc je torej naselilo nekoliko pesimizma glede izida sedanjih razgovorov v Lausanneu, pač pa upajo, da bo ta prvi spopad med nemško in francosko vlado imel to posledico, da bosta oba tabora preko poletnih mesecev imela dovolj časa za razmišljanje in da bosta do jeseni oba prinesla nove načrte, ki bodo služili za podlago za bolj zadovoljavajočo poravnavo reparacijskega konflikta.
Iz tega bi sledilo, da bo reparacijska konferenca v Lausanneu trajala tudi preko poletnih mesecev, da se bodo sicer glavni delegati vrnili v svoje prestolice, ostali pa bodo v Lausanneu delegati strokovnjaki, ki si bodo razdelili delo v komisijah in podkomisijah, da tudi s svoje strani pripravijo strokovne predloge za večjo in obširnejšo reparacijsko debato, ki sc nam obeta za prihodnjo jesen. Stališče, ki ga je naša vlada zavzela, je tako pravično in naše zahteve glede reparacij so tako upravičene in mednarodnopravno tako utrjene, da so dr. Marinkovičeve izjave v vseh krogih zadele ne samo na veliko pozornost, ampak tudi na da-lekosežno razumevanje, in da so se celo nekatere zapadne države izjavile pripravljene, da bi eventualno s skupnimi napori našle nadomestilo za oni izpad reparacij, ki je našemu državnemu proračunu prizadejal veliko rano, v slučaju, da bi Nemčija na noben način ne marala sodelovati pri nadoknadi naše izgube.
Jasno in pravično stališče F;
Nemčija naj plača odpravnino 7 do 8 miljard
9 »
Pariz, 22. junija, tg. Finančni minister Ger-main Martin je izjavil včeraj zvečer v Lausanneu pri sprejemu pariških proročevalcev, da bi gladko anuliranje reparacij nujno imelo katastrotalnc posledice. Končna ustavitev nemških plačil bi povzročila kaskado državnih bankrotov, posebno v donavskih in balkanskih državah iu najbrže tudi v Turčiji. 75 milijonov donavskih in lialknnskih narodov sme zahtevati vsaj toliko ozira, kakor 60 milijonov Ncincev. Lausannska konferenca sploh ne more prinesti končne rešitve reparacijskega problema, ker je rešitev odvisna od dveh faktorjev, katera predlagata lausannsko pooblastilo: 1. da je vsaka rešitev reparacijskega vprašanja vezana istočasno z ureditvijo ameriških dolgov, 2. izvršiti se more samo v okvirju sanacije Evrope v zvezi s pobijanjem gospodarske krize. Francija predlaga, da se vprašanje reparacij uredi v dveh fazah, in sicer za vmesni čas in za čas oživljene prosperitete. V času krize se seveda ne morejo pričakovati od Nemčije nobena plačila in mora najprej nastopiti popolno prekinjenje plačil za najmanj I ali 2 leti, toda tudi v tem vmesnem času bi morala Nemčija nadaljevati stvarne dobave. V praktičnem smislu bi prišli torej dn tega, da bi predvideli neko odpravnino, ki naj bi jo dala Nemčija. To končno plačilo bi se lahko razdelilo nn vec let. z ozirom na relativno omejeni obseg te odpravnine pa naj bi bili roki za plačilo mnogo krajši, kakor so roki Voungovega načrti.
Kakor poroča >Matin«, so se francoski in belgijski delegati že zedinili o približni višini nemško
odpravnine. Znesek hodo naibrže navedli v memo randuinu, ki ga sestavlja Irancuska delegacija, ter bo znašal 7 do 8 milijard.
Zakaj so Angleži za črtanje
Pariz, 22. jun. Temps komentira dolge privatne razgovore med Herriotom in Macdonaldom in pravi, da je zastoj na lausauuski konferenci nastal zato, kor je angleška delegacija pod vtisom angleških bankirjev, ki hočejo, du so reparacijo zato črtajo, da bi bilo njihove tirjatve v Nemčiji zavarovano. List opozarja javnost, da je treba biti potrpežljiv glede lausannske konference, ker ni moči pričakovati, da bi se sporazum v tako velikem vprašanju, kakor so reparacije, mogel doseči v nekaj dneh.
Avstrija ne bo več ptačevaSa
Dunaj. 22. junija, ž.. Govori so. da jo predsednik Narodno banko dr. kiinherk izdal nalog, da naj se z jutrišnjim dnom ustavijo vsa zapadla plačila inozemskih, dolgov obenem s posojilom Zveze narodov. Vsakega 23. i mesecu polaga v Avstriji držama carinska uprava in uprava tobačnega monopola vso svojo dohodke Narodni banki, ki v devizah izplačuje obresti za inozemska posojila. To ho sedaj odpadlo. Pričakuje se, da bo vlada tekom današnjega popoldneva izdala o tej zadevi uraden komunike.
Evharistični kongres v Dublinu
Dublin. 22. jun. Svečanega sprejema, ki ga je priredila vlada irske republike papeževemu legatu, kardinalu Lauri na dublinskem gradu, se je udeležilo 5000 oseb. Navzoči so bili vsi kardinali, škofje in drugi prelati, ki so dospeli na mednarodni evharistični kongres, vlada irske republike kakor ludi celokupni diplomatični zbor. Manjkal je samo britanski generalni guverner sir James Mac Neil, ki ni bil povabljen. Popoldne istega dne je bil Gar-den part.v, ki so ga priredili v čast legatu v Blank-kock College-u blizu Dublina, katerega se je udeležilo okoli 20.000 oseb, med njimi predsednik republike de Valera.
Dopolnitev uredbe o drag. dokladah vpokojencev
Belgrad, 22. jan. AA. Ministrski svel je na predlog finančnega ministra sprejel izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev z dne 14. marca 1932.
Po teh izpremembah in dopolnitvah jc čl. 6. uredbe dopolnjen lako, da velja ludi za upokojence, ki so bili upokojeni s službeno doklado v 4. in 5. skupini 2. kategorije in 1. in 2. skupini 3. kategorije.
f',1, 10. uredbe je bil izpopolnjen tako, da pripada rodbinskim upokojencem, ki jim je bila pokojnina odmerjena po 5 letih prispevanja in ne pred dovršenimi 10 leti prispevanja, orgovarjajoča draginjska doklada kakor da je bila oseba, ki od nje izhaja pokojninska pravica, upokojena z 1(1 leli pokojnine.
V čl. 21. uredbe je izpremenjeno lo, da ima upokojenec, ki mu hči vodi gospodinjstvo, pravico do draginjske doklade do njene omožitve.
Izprememba čl. 25. uredbe določa, du imajo osebni upokojenci, upokojeni po starih zakonih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923, pravico do draginjske doklade ne glodo na količino dohodka od posestva ali osebnega delo, ako so bili upokojeni po končanih 20 letih efektivne službe, priznane jim v pokojnino. Ta določba volja tudi zn rodbinske upokojence po starih zakonih in sicer no glodo na življenjska letn.
Izpreifiemba čl. 26. uredbe določa, da imajo osehni in rodbinski upokojenci po starih zakonih pravico na draginjske doklado ne s;lodo nn to, ali opravljajo samostojno delo ali svobodno prolesijo, nko so dokončali 65. loto življenja.
Druge izpremembe le uredbe so zgolj upravne in tchniČii(\____________
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa dež, temperatura zmerna.
Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo, zelo hladno vreme, ki se bo polagoma /.boljšalo ua zapadli
Stran 2i>
»SLOVENEC«, dne 23. junija 1932,
Štev. 142.
Velika zmaga zemljoradnikov
v Bolgariji
Kmet ne bo plačevat več neposrednih davkov na zemljo
»Močna roka" v Nemčiji
Belgrad, '22. jun. 1. U Sofije poročajo, da je prišlo med zemljorftdniško in demokratsko parlamentarno skupino do zelo napetih odnošajev, ki so se razvili z bliskovito naglico in ki so povzročili nenadno deinisijo demokratskega kmetijskega ministra Gučeva. V mestu prav za prav še nihče ni vedel tekom včerajšnjega dneva, kako se bo vladna kriza razvijala, in če bo morebiti predsednik Mu-šnnov vendarle prisiljen, da podu deinisijo celokupnega svojega kabinetu, da na ta način izravna krizo, ki je nastala radi demisije Gičeva. šele snoči ob priliki zelo važne izjave finančnega ministra Štefanova v narodnem sobranju je nastalo jasno, da do vladne krize ne bo prišlo in da je iz te borbe med zemljoradniki in demokrati, ki predstavljata vladno večino, izšla zemljoradniška skupina kot zmagovalka.
Finančni minister Štefanov je namreč pojasnili narodnemu sobranju vladni predlog, da se naj osvobodijo plačevanja vseh posrednih davkov na zemljišča vsi lastniki zemljišč, to je vsi kmetje, ali z drugimi besedami, kader volivcev zemljoradniške stranke. Ta zahteva je že stara zahteva zemljorad-uiške skupine, saj se je pojavila še za časa rajnega vladnega predsednika Stambolijskega, a nikdar ni nogla najti v sukcesivnih vladah, ki so vodile bolgarsko politiko, pravilne zaslonibe, najbrže ne iz
finančnih razlogov, ker brisanje vseh neposrednih davkov na zemljišča pomeni velik izpad državnih dohodkov. Večina narodnega sobranja je z burno aklamacijo sprejela izjavo ministra Štefanova ter vladni predlog, katerega je takoj uzakonila. Bolgarski kmetje odslej torej ne bodo plačevali nič več nobenega posrednega davka na svoja zemljišča. Po statistiki, ki je bila predložena narodnemu sobranju, bo torej 58.1% vseh bolgarskih zemljorad-niških posestev osvobojenih tega davka.
Zemljoradniška skupina je torej zmagala v sobranju in v vladi ter je bila na ta način kriza tudi rešena. Iz tega sledi, da se položaj z.emljoradniške stranke v Bolgariji vedno bolj krepi v vladi in izven nje ter da obstoja možnost, da bo pri even-tuelnih novih državnozborskih volitvah, na katere se je tudi že namigavalo, zemljoradniška stranka v stanju, da brez sodelovanja demokratov najde potrebno večino v narodnem sobranju, torej potrebno večino ,da prevzame vlado v svoje lastne roke.
Sofijsko časopisje pozdravja ta pokret in ta razvoj ter omenja, da vodi zopet nazaj v čase Stambolijskega, ki so bili za kmeta dobičkonosni, za bolgarsko zunanjo politiko pa dalekosežnega pomena, posebno kar se tiče odnošajev med Bolgarijo in med njenimi neposrednimi slovanskimi sosedami.
Nacionalistična vlada na Malti
Malta. 22. jun. Guverner Velike Britanije je 51. t. m. izdal proklamacijo, v kateri se naznanja, la je na otoku po dveh letih zopet vpostavljena samouprava. Nova samoupravna vlada je sestavljena iz samih nacionalistov, in sicer je predsednik ministrstva Mifsud, ki ima obenem justico, Mizzi ima trgovino, pošte in začasno prosveto, katero bo potem prevzel msgr d'Andria, Bonnici ima finance in policijo. Oliver zdravstvo, Adami javna dela, Mikaleff pa poljedelstvo in ribolov.
Ukrepi proti brezposelnosti
i.
Brezposelnost je pojav, ki ni samo zavzel katastrofalnega obsega v industrijskih državah, temveč se je razširil tudi ua agrarne države, ki do sedaj vsaj teh skrbi niso imele v večji meri. Tudi naša država ni obvarovana teh težav. Kmalu bo prišla zima. ko se bo brezposelnost in nje posledice pokazale v mnogo težjem obsegu kot danes, ko se nudi za tega in onega brezposelnega delo po kmetih, kjer dobi vsaj toliko, da ni lačen. Da bo problem brezposelnosti v tej zimi tudi pri nas mnogo resnejši kot do sedaj, je nedvomno. Saino če dobi industrija od kod velika naročila, ali če bi nastopila iz enega ali drugega vzroka nepričakovana konjunktura, potem bi se sedanji položaj omilil ali morda celo izboljšal. Poslabšanje zaposlitve v bodoči zimi ne smemo smatrati za pesimizem. ampak samo za naravno posledico dosedanjega gospodarskega razvoja ter resno opozorilo na neizogibne posledice naših težavnih gospodarskih razmer, ki so nastale radi splošnega gospodarskega zastoja na svetu.
Ne smemo pozabili na posledice, ki se bodo še pokazale, du ste dve največji banki v državi prišli v težkoče ter da za dajanje kreditov v doglednem času ne pridete v poštev. Vendar pa radi denarnih in kreditnih skrbi ne smemo pozabiti na probleme, ki so finančnega, moraličnega, socialnega in končno v najširšem pomenu tudi državnega pomena. Tak problem, ki vsebuje vse tu navedene vidike, ie boj proti brezposelnosti.
Ako primerjamo dosedanje ukrepe na tem polju pri nas z delom v drugih državah, pridemo do prepričanja, da smo do sedaj mnog© rtorili, bodisi v pogledu državne kakor tudi privatne ini-cijative, posebno ako upoštevamo, da so dohodki za zmanjšanje brezposelnosti pri nas napram drugim državam nizki in da do lanskega leta skoro prave brezposelnosti sploh nismo niti poznali.
Predvsem je treba ukrepe proti brezposelnosti usmeriti po smotrenih vidikih in sicer:
1.	da se delo in njegov obseg primerno iu pravično razdeli:
2.	oa ustvarimo nove možnosti dela.
Kakor pri nas, tako je izhajala inicijativa za spremembo delovnega časa in razdelitev dela med večje število delovnih moči tudi v izrazito industrijskih državah od delavskih organizacij. Mnogo kasneje so uvideli umestnost teh zahtev tudi delodajalci, večkrat šele po trdih bojih. V tej ali oni obliki so več ali manj ugodili zahlevam, deloma tudi radi položaja gospodarstva, ki pač »ahteva popuščanja tudi od strani podjetnika.
Vsaka razdelitev dela, ki bi šla preko dosedanjega načina, bi morala biti organizirana tako, da se po največji možnosti prilagodi razmeram in zahtevam posameznih obratov in industrijskih panog.
Razdelitev dela med večje število delovnih moči naj ima predvsem to nalogo, da se čim večje število delovnih moči sploh zaposli. Stroške, ki nastanejo radi tega, naj nesejo vsaj deloma oni, ki so popolnoma zaposleni, deloma pa podjetja, ki imajo razmeroma dobro zaposlitev. Po dosedanjem razvoju krize si seveda ne smemo delati glede uspeha takih ukrepov prevelikih iluzij.
Skrbeti moramo, da se nadomestijo znižani dohodki, ki so posledica delne zaposlitve, z drugimi, -•postranskimi., kakor je na pr. domača obrt. Istočasno pa bo treba tudi obvarovati gospodarstvo pred občutnimi posledicami izpremenjenih razmer, ki bi se, mogle pojaviti radi zmanjšane kupne sile in znižanega konsumn izdelkov, ki niso najpotrebnejši za življenje, pa vendar igrajo v gospodarstvu pomembno vlogo.
Samo po sebi tako postopanje ne pomeni po-življenja gospodarskega življenja in prometa, nasprotno smemo pričakovali razne gospodarske spremembe, ki jih pa mora iz obzira do skupnosti vsakdo prenašati. Glavni pomen razdelitve dela in
Berlin, 22. jun. Dne 22. junija se zbere konferenc;! ministrov nemških dežela, pri ministrstvu za notranje zadeve Reicha, na kateri bodo padle važne odločitve. Ako se na tej konferenci ne bo dosegel sporazum med šefi nemških dežela in državnim no-tranjim ministrom glede nošoje uniform, poleni se bo državna vlada najbrž odločila za politiko močne roke. Tako vsaj trdijo nacionalistični krogi, ki menijo, da imajo notranjega ministra von Gayla v svojih rokah. Kakor znano, so do sedaj vlade južno-nemških dežela, lo jo Bavarske, AVUrtemberga iu Badena,. stale na stališču, da ne izvajajo Hinden-burgovo naredbe, da je nošnja uniform raznih nacionalnih organizacij zopet dovoljena.
Baje je vlada von Papena sklenila, da bo deželne vlade prisilila k spoštovanju državne odredbe na ta način, da bo proglasila neke vrste izjemno stanje, kakor jc to predvideno v gotovih slučajih po vveiinarski ustavi. Razume se, da hillerjevski tisk vlado litijska, naj bi proti deželam nastopila z vso odločnostjo, vendar pa se zdi, da se bo na konferenci deželnih ministrov z baronom von Gay-lom dosegel kompromis.
Berlin, 22. jun. tg. Ob 11 se je začela v državnem notranjem ministrstvu velika konferenca notranjih ministrov dežel. Vodstvo ima Bavarska. Bavarski notranji minister ima nalog, da na vsak način odločno vzdržuje stališče Bavarske, da ima nesporno pravico, temelječo v ustavni avtonomiji dežele, da vzdržuje prepoved nošenja uniform.
Komunistična stranka v Nemčiji se razpusti?
Pariz, 22. jun. A A. 1/. Dtissoldorfa poročajo, da je tamkaj snoči neka skupina komunislov napadla s streli iz revolverjev in kamenjem neko policijsko patruljo. Policija jc izvedla hišno preiskavo v hiši, iz katere so streljali, in zaplenila veliko količino muhicije ter več oseb aretirala. V neki drugi diissel-dorfski ulici je. morala policija streljati na koiniA-niste, ki so jo napadli. Več demonstrantov je ranjenih. Tudi v drugih okoliških mestih je prišlo snoči do spopadov in je več ljudi ranjenih. Nemški nacionalistični listi mislijo, da ni izključeno, dn bo zaradi teh neredov v kratkem komunistična stranka razpuščena.
Hudi izgredi na frankfurtski univerz}
Frankfurt, 22. jun. tg. Pred vseučiliščem so nastali veliki nemiri, tako da je moral rektor vseučilišče zapreti. Narodni socialisti so kljub prepovedi rektorja prišli v uniformah napadalnih oddelkov, tako da je prišlo do pretepov s komunisti. Policija je morala prostor izprazniti. Med tem pa sta dobili obe stranki pomoč in so se demonstracijo nadaljevale na ulici. Neki stražnik je dobil sunek z nožem v tilnik, šele po daljšem času je policija izpraznil« ulice.
Afera Kavrakilova
Nova vlada bo odposlala v London deputacijo z Mifsudom na čelu, ki bo skušala od britanske vlade izposlovali preklic naredbe, ki odpravlja italijanščino na osnovnih šolah.
Britanski guverner je obenem izdal naredbo, ki prepoveduje vse vrste publikacij prevratnih spisov. Kazni so jako hudo in znaša maksimum štiri leta prisilnega dela in 500 fuutov globe. Zdi se, da je ta naredba naperjena proti propagandi fašizma.
Narodnim poslancem
Belgrad, 22. jun. Danes je bila v veži narodne skupščine obešena objava o tem, da se odlaga klubska seja, ki je bila sklicana za 25. junij, in da bo prihodnja seja naknadno sklicana. Kakor je znano, je bila ta seja sklicana na željo predsednika vlade za soboto, ker so mislili, da se bo mogel dr. Ma-rinkovič vrniti iz Lozane že sredi tega tedna. Medtem pa je moral predsednik vlade ostati v inozemstvu dlje, kakor se je predvidevalo, in ker klub ne želi imeti seje v njegovi odsoinosti, je predsedstvo sejo kratkomalo odložilo. Ko bo določen dan po-vratka predsednika ministrskega sveta iz inozemstva. bo določen dan nove seje.
Dogodki v Bosanskem Brodu
Belgrad, 22. jun. Avala. Dne 19. junija je policija aretirula v vasi Sijekovač, okraj Derventa, Mirka Vidoševiča. znanega komunista, ker je hotel organizirati med tamošnjimi kmeti neko demonstracijo ob zaciušnici za pokojnim Stjepanom Radičem in jo izrabiti v komunistične svrhe.
Orožništvo ga je odvedlo v zapore okrajne izpostave v Bosanskem Brodu. Toda njegovi pristaši iz okolice Bosanskega Brodn so hoteli orožnike prisiliti, da ga izpuste. Da ohrani red, je moralo orožništvo po predpisih za vršitev službe rabiti orožje ter je bil pri tem ubit Ilija Matkovič, kmet iz Gornjih Močil. Ostali so se nato takoj razšli.
O dogodku se vrši preiskava.
Vpokojitve v prosi;, ministrstvu
Belgrad, 22. junija. 1. V prosvetnem ministrstvu so bili upokojeni: Mliloševič Momčilo, načelnik splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu, Kungrga Jovan, inšpektor za srednje šole, Ševarlič Miladin, inšpektor srednjih šol, Lavelič Ilija, inšpektor srednjih šol. Za načelnika splošnega oddelka v prosv. ministrstvu je imenovan iiič Drago-elav, inšpektor v prosv. ministrstvu in načelnik za srednješolski pouk.
Odlikovanja
Belgrad. 22. junija. 1. Z redom sv. Save IV. stopnje so bili odlikovani: dr. Ivan Rajšp, upravnik in primarij banovinske bolnice v Celju, dr. Mile Vacke, primarij banovinske bolnice v Celju, dr. Franc Steanfelder, primarij banovinske bolnice v Celju, Ivan Prekoršek, upravnik banovinske bolnice v Celju in narodni poslanec, Z zlato kolajno za meščanske zasluge je bila odlikovana Adelina Kumer, prednica usmlljenk v ba nu vi ruski bolnici v Celju. Z redom sv. Save V. stopnje je bila odlikovana Matrica Romanova v Ljubljani.
Šahovski turnir
Praga, 22. jun. tg. V 9. kolu so bili izidi nastopni: Flohr-Pokorni in Spielmann-Treybal re-mis. Dr. Vidmar je bil v igri z Opočenskim že na tem, da zgubi partijo. Opočenski pa je prezrl, da lahko napravi mat, tako da je igra končala remis. Maroczy je premagal Engla, Rohaček pa Maya. Par-iija Bogoljubov-Walter je bila prekinjena in kaže, da bo Bogoljubov dobil. Partija Canal-Pirc se je morala odgoditi, ker je Pire obolel.
Stanje po 9. kolu: Flohr, Spielmann, Vidmar Mnroczy 5MS, Pire 5 .(1), Bogoljubov, Canal 4 in pol (1), Opočenski, Pokorny, Treybal 4, Wal-ter 4 (1), May 3, Engel 2 in pol, Rohaček 1 in pol.
povečanja obsega zaposlenja pa leži na socialnem polju. Dokaz socialnega' občutka .je zadeva, ki se prej ali slej poplača, je nek kapital, ki ne leži brezplodno naložen.
Za našo državo je velikega pomena razširjanje delovnega obsegu zato, ker se. s tem predvsem razširi krog konsumentov življenjskih potrebščin, ki jih produciramo sami v državi in ki dajejo možnost za obstoj kmetijstvu in s tem zopet sredstva za nabavo industrijskih izdelkov.
O drugi točki, ustvarjanju novih možnosti dela, prihodnjič.
—X—
Soliju, 22. junija. AA. Včeraj je policija končala preiskavo o nasilni ugrabitvi Simeona Kavrakilova.
Fizični storilci tega dejanja so izjavili pred policijo, da so Simeona Kavrakilova nasilno odvedli iz Sofije po nalogu VMRO, da pa ne vedo, komu so ga izročili in zakaj je bil Kavrakilov ugrabljen.
Policija je danes-storilce izročila sodni oblasti.
Današnja Makedonija polemizira s člankom Madjarova o Kavrakilovu, ki ga je bil objavil v >Miru<-. V. tem članku je Madjarov vprašal, kako da oblasti niso opazile avtomobila s Kavrakilovim, ko je vozil iz Sofije v Dupnice. Madjarov zahteva
v tem članku razen tega še, nuj vlada v Petriškem okriju vojaško upravo ukine.
Zaradi tega članka in pa v zvezi s številnimi protesti proti ugrabitvi Kavrakilova v bolgarski!« in inozemskih listih list kratkomalo brani VMRO iu spravlja ugrabitev Kavrakilova v zvezo z umorom predsednika makedonskega komiteta Diinitra Mi« hajlova. Svojo polemiko zaključuje »Makedonija« z besedami:
»Verjetno je, da bodo prihodnji dnevi pokazali pravo sliko Simeona Kavrakilova in da bo bolgarska javnost spoznala njegovo agentsko in pro-vokatersko vlogo.«
Razpadanje Kitaja
Nanking, 22. junija. Uradno se poroča, da so tibetanske čete nenadoma prekoračile kitajsko mejo in napadle kitajske čete v provinci Sinčan (provinca severo-vzhodno od Tibeta). Prišlo je do krvavih bojev, v katerih so imele kitajske čete precejšnje izgube in so se morale umakniti. Posvetni in cerkveni poglavar Tibeta, tako zvani Dalaj Lama, je baje odredil mobilizacijo vseh čet Tibeta.
Moskovski sovjetski listi poročajo, da so tibetanske čete zasedle vzhodni del kitajske province Sinčan. To se je po trditvah sovjetskega tiska zgodilo na podlagi tajne pogodbe med Tibetom in An-
glijo, po kateri je Anglija dobila v Tibetu nadaljne koncesije gospodarskega značaja, kot protiuslu-go pa je dobavila Tibetu 40 topov, 2000 strojnih pušk in 2 milijona krogelj municije,
Tako je torej Anglija izrabili neprilike Kitaja v Mandžuriji in anarhijo v Kitaju samem zato, da poveča sfero svojega vpliva v Tibetu. Ako se vpo-števa, da v kitajskem Turkestanu in v tako zvani Zungariji severno od Tibeta narašča vpliv Rusije, potem je čisto na mestu govoriti o počasnem razkroju kitajsk-e države.
Hude borbe v Čili
Santiago, 22. jun. ž. štiriindvajseturni teror množice, ki so jo vodili komunisti, je bil obvladan snoči z energično akcijo in obsednim stanjem. Le v Valparaisu jc prišlo preteklo noč še do hudih bojev med karabinjeri in delavci, ki so napadali javna poslopja, kar pa so jim preprečili s hudim streljanjem iz pušk. Število mrtvih še ni točno ugotovljeno, računa pa so, da imajo uporniki 50 mrtvih in 30 hudo ranjenih. Število smrtnih žrtev vladnih čet znaša 10, veliko ga jih jc ranjenih. Vlada je sklenila, da obsuje ves aerodrom v Quintercsu s topovskim ognjom, ker se hoji, da bi sc letalske čete pridružile delavski stranki. Davila je zbolel, kar znatno otežkoea delo vlade.
Izravnava franc. proračuna
Pariz, 22, junija. AA. Kakor poroča : Quoti-dien«, namerava vlada predložiti 28. junija zakonski načrt, ki bi omogočil izravnanje proračuna z znižanjem vojaških izdatkov za 1600 milijonov in z zvišanjem davkov za 1500 milijonov frankov. Skupno bi se na ta način znižal primankljaj za okoli 3 milijarde in ne bi bilo treba reducirati urad-ništva.
Demanti glede devalvacije šilinga in penga
Budimpešta, 22. jun. tg. V zvezi z vestmi, ki so prišle z Dunaja, pa so bile potem dcmantiranc, glede nameravane devalvacije šilinga, so se tudi v Budimpešti širile govorice, da tudi Madjarska namerava odrediti slične ukrepe. Ministrski predsednik Karolyi pa je te govorice odločno demantiral.
Moratorij madjarskih dolgov Ameriki
Budimpešta, 22. jun. tg. Po dolgih pogajanjih sc je posrečilo madjarski vladi skleniti i ameriškimi upniki slično pogodbo za moratorij, kakor svcij čas Anglija. Dogovor bo trajal do 1. avgusta.
Velike aretacije komunistov v Romuniji
Bukarešta, 22. junija. AA. Aretacije v zvezi z odkritjem tajne komunistične organizacije se nadaljujejo. Mnogo osumljencev so v zadnjih dneh prijeli zlasti v Moldaviji in Besarabiji, v drugih krajih pa so aretirali člane več komunističnih organizacij.
Tragična smrt češke milijonarke
Sofija, 22. jun. AA. Snoči okoli 10 in pol so našli v Sofiji v stanovanju obešeno češko milijonarko Henrijeto Boncšcvo. Policija je. našla v njenem stanovanju 90.000 levov v zlatu, 00 bankovcev, vložno knjižico bolgarske Zemljodelske banke na 500,000 levov. Truplo obešene Benešove so prepeljali na prosekturo, da se ugotovi, uli je napravila samoumor, ali pa ne gre morda za zločin.
Najboljše je biti boksar
Long Island, 22. jun. tg. Na mnogih straneh se smatra, da je bila razsodba za svetovno prvenstvo v boksanju, ki je priznala Sbarkey ju zmago nad Silimellingom, napačna. Celo newyorški župan Wal-ker je izjavil pred mikrofonom, da so mu zdi razsodba napačna, in da sta nasprotnika enako vredna. Schmolling je izjavil v intervjuvu, da si hoče naslov prvaka priboriti in sicor tem lažje, čim večkrat se mu bo Sharkey postavil. — Boju jo prisostvovalo 71.000 gledalcev. Skupni dohodki tekme so znašali 543.000 dolarjev. Sharkeyjev delež znaša 332.000 dolarjev, Schmollingov pa 54.000 dolarjev, dočim bodo prireditelji spravili r žep 255.000 dolarjev.
Mednarodna goslarska tekma
Dunaj, 22. jun. AA. Korbiro poroča: Na mednarodni goslarski tekmi je dobil prvo nagrado v znesku 2000 šilingov Jugoslovan Karlo Senasl. Razen denarne nagrade dobi Senasi še častno nagrado, in sicer gosli, ki jih je izdelal slavni dres-denski mojster Koch in so vredne okoli 1500 šilingov.
Športne vesti
London, 22. junija. AA. Včeraj je prišlo do prve senzacije na vvimbledonskem teniškem turnirju. Svetovi prvak Francoz Hetiri Cochet, je že v drugem kolu izgubil proti Angležu Oallinsu v štirih setih.
London, 22. junija. AA. Včeraj si je kralj s kraljico ogledal mednarodno konjsko razstavo v >01y.mpiji , kjer je prisostvoval tudi mendarodnim konjskim dirkam. Na tekmi so sodelovali najboljši oficirji francoske, belgijske, irske in angleške vojske. Zmagal je angleški poročnik Tal bo t P o n s o n b y.
Pariz, 22. junija. AA. Plavač Taris je poslovil nov svetovni rekord pri plavanju na 800 m svobodnega štila v lO.lo-Vo- Prejšnji rekord je znašal lO.lGVl
Drobne vesti
Split, 22. jun. ž. Znani angleški arheolog sir Kvvans je prispel v Split s svojo soprogo ter obiskal msgr. dr. Bulica, s katerim se je dolgo časa veselo razgovarjal. Sir Ewans, ki je velik prija-lelj našega naroda, si je ogledal danes znamenitosti Splita, Trogirju in Solina.
Zagreb, 22. jun. ž. Na mednarodnem kongresu mest, ki je bil sklican v Londonu, ni bila zastopana naša država. Kot zastopnika sta bila najpreje delegirana dr. Srkulj in dr. Srškič, ki pu se vsled imenovanja za ministre oziroma za člane državnega svela, kongresa nista mogla udeležiti, novih zastopnikov pa niso mogli lako naglo določiti vsled tehničnih formalnosti.
Zagreb, 22. jun. ž. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo v Zagrebu blagoslovili nov samostan Naše (iospe Lurdske. Blagoslovitev bo izvršil zagrebški metropolit nadškof dr. Ante Bauer.
Wasl(ington, 22. jun. A A. Predsednik Hoover je izročil miss Kurbarlovi, ki jo nedavno tega sama preletela Atlantik, zlato kolajno narodne zemljepisne družbe. Miss Karharlova je prva ženska, ki je deležna takega odlikovanja.
Lizbona, 22. jun. AA. Kmetijski strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja portugalska žetev rekordna in da Portugalski ne bo treba uvažali žita.
Ljubljana, 22. jun. A A. 1'odban dravske banovine dr. Plrkmajer v petek, dne 24. I. ni. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan.