Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 20. julija 1938 Štev. 162. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UredniitTo in oprava« Maribor, Grajski trg 7 I TeL nredniitra in oprave 24-55 Izhaja raze p oedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri I Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Henleinove zahteve Po agenoiji »Fournier« objavljajo sko-ro vsi pariški listi besedilo spomenice su-detsko-nemške stranke češkoslovaški vla di. To spomenico je češkoslovaška vlada, kakor znano, vzela obenem s svojim pred logom narodnostnega statuta za osnovo pogajanj s Henleinovo stranko. Spomenica vsebuje 14 točk, ki so po oficioznem »Tempsu« naslednje: 1. Vzpostavitev popolne enakopravnosti ki je »prvi pogoj za mirno sožitje narodnosti v republiki«. Državni zakoni morajo vsem narodnostim zagotoviti iste možnosti razvoja in preprečiti sleherno nadvlado enega naroda nad drugim. Preosnova države je zato neizbežna nujnost. 2. Zajamčenje demokratičnega načela narodne suverenosti, kajti suvereni narod je »edini izvor državne oblasti«. Skupna volja vsega suverenega naroda je rezultat sodelovanja vseh narodnosti in narod-skupin. češki in nemški narod in drugi narodi v republiki so stebri narodne suverenosti. Toda pri tolikšnih osnovnih ele mentih je nujno potrebno, da se vsakemu posebej priznava pravna osebnost, kar pomeni praktično, da morajo razpolagati z organi, ki jih zastopajo in ki naj služijo kot posredniki nasproti državni oblasti. Juridična osebnost države predpostavlja in zahteva priznanje juridične osebnosti uarodov, ki jo sestavljajo osnovne pravice narodov sp tele: pravica do samoodločbe, enaka udeležba Vseh narodov pri vodstvu države, zaščita proti raznarodovanju ter pravica k priznavanju k določenemu narodu brez omejitev. 3. Za izvedbo teh načel je potrebna teritorialna preueditev države, in sicer v smislu narodno-regionalne decentralizacije. Vsakemu narodu mora biti priznan na ozemlju, ki mu ga je določila narava sama (na tako zvanem življenjskem prostoru), primeren prostor za izživljanje. Konkretno predlaga spomenica razdelitev države v češko, nemško, slovaško ozemlje itd. Narodne manjšine v posameznih nacionalnih življenjskih prostorih naj se posebej zaščitijo. Pri postavitvi mej nemške narodne skupnosti morajo biti popravljene krivice, ki so ji bile storjene leta 1918. 4. Ta načela naj se sprovedejo tako v zakonodaji kakor v upravi. Vsem narodom naj bo priznana pravica, da o svojih zadevah odločajo sami v skladu z državnimi interesi. Narodna samouprava obsega v podrobnem policijo {vštevši državno policijo), narodni kataster, spremembo imen, šolsko vzgojo ter predvojaške tečaje, finančno samoupravo, pravico do davčnih doklad in do ustanavljanja delov n ih taborišč. Osrednjemu parlamentu in vladi so prepuščene le zadeve, ki se tičejo vse države. 5. Uvedejo naj se nove ustanove za Izvajanje teh načel v praksi. Zakonodajni stopnji bodita dve: narodna skupščina »morda tudi brez senata) ter deželni zbor vsakega posameznega naroda (narodna kurija) Pripadniki vsakega naroda tvorijo v narodni skupščini posebne narodne kurije, ki tvorijo avtomatično deželne zbore posameznih narodov. Proti sklepom deželnih zborov se prizna prezidentu republike in narodni skupščini pravica ugovora (veta). Narodne kurije ali deželni zbori imajo pravico do zakonodajne pobude v narodni skupščini. 6. Spomenica zahteva nadalje reforme >ia področju izvršne oblasti, ki naj bo na vsem državnem ozemlju slej ko prej pridržana predsedniku republike in vladi, Poleg teh dveh organov Izvršne oblasti Pa naj se uvedejo še »predsedniki narodov« kot nekaki legitimni predstavniki Posameznih narodnostnih skupin. Ti pred Triumfalen $ prejem angleške kraljevske dvo PARIZ, 20. jul. Angleški kraljevski par je prispel v Pariz točno po sporedu ob 16.50. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik Lebrun s soprogo in mnogi dostojanstveniki Francije. Po pozdravu je pred sednik Lebrun predstavil kraljevskim gostom vse visoke francoske osebnosti, nato pa je skupno s kraljem Jurijem VI. vsto pil v avto in se odpeljal v mesto. Za njima je vozil avtomobil s kraljico in gospo Lebrun, nato pa so sledili ostali vozovi. Sprevod se je pomikal po Avenue Foch na trg De la Etoille in preko Champs d’ Elysees do Ouaia d’ Orsaya. Povsod je ogromna množica, ki jo cenijo na preko milijona ljudi, navdušeno pozdravljala angleškega kralja in kraljico ter njegovo spremstvo. Pariz je ves v. zastavah in je okrašen, kakor ljudje še ne pomnijo. Mesto je nudilo nepopisne prizore, ko sta se vanj vozila visoka angleška gosta. Po ulicah je tvorilo prvi špalir na dest tisoče otrok, ki so mahali s francoskimi in angleškimi zastavicami. Na trgu Etoille so bili oddelki kolonialne vojske v uniformah. Vse hiše, trgovine in drugi poslovni lokali so okrašeni s posebno velikimi in lepimi zastavami. Okna mnogih hiš krase dragocene preproge. Najlepše so okrašene glav ne ulice in najbolj prometne žile. V vseh trgovinah so v izložbah lepo aranžirali slike kralja Jurija in kraljice Elizabete ter angleških princes. Po vseh ulicah in trgih prodajajo broške, robce in znake s slikami angleške kraljevske dvojice. Ko sta angleški kralj in kraljica prispela na Ouai d’Orsay, sta se po kratkem odmoru odpeljala ob 17.30 v Elizejsko palačo, kjer sta obiskala predsednika Lebru-na. Pri tej priliki je kralj Jurij podelil predsedniku Lebrunu red Velikega križa, predsed. francoske vlade pa je podelil angleški kraljici Elizabeti veliki križ legije časti. Kralj Jurij VI. je bil s tem redom odlikovan že 1. 1919. Francoski zunanji minister Bonnot je dobil odlikovanje reda sv. Jurija. Angleški kralj in kraljica sta se nato vrnila na Ouai d’Orsay ter se čez dve uri zopet odpeljala v Elizejsko palačo, kjer jima je predsednik Lebrun priredil slavnostni obed, na katerega je bilo povabljenih 270 ljudi med njimi vsi člani vlade in razne odlične osebnosti iz angleškega in francoskega javnega življenja. Po ulicah je bil vsakokrat strnjen špalir ogromnih množic, ki so prirejale angleški vladarski dvojici navdušene ovacije. LONDON, 20. julija. Angleški zunanji minister Halifax bo po informacijah iz zanesljivih virov v Parizu načel predvsem tri vprašanja, špansko, sudetsko-nemško in srednje-evropsko. Najnovejši razvoj dogodkov v Španiji povzroča angleški vladi hude skrbi. Italija in Nemčija sta silno ojačili svoj vpliv na Franca nele na fronti, nego tudi pri organizaciji bodoče nacionalistične španske vojske. Halifax naj bi skušal Francijo pridobiti za novo akcijo, s katero naj bi se Italija zbližala z obema zapadno-evrop-skima velesilama. Kar se tiče položaja na Češkoslovaškem, je bila angleška vlada v zadnjem času podrobno in točno informirana o vseh novih momentih. Bila je v tej stvari stalno v tesnil« stikih s Parizom in Prago. Kakor vse kaže, namerava angleška vlada v primeru potrebe ponoviti svoji demarši v Berlinu in Pragi ter zahtevati izpolnitev danih obljub. V Parizu naj bi se v ta namen pripravil teren, da bosta francoska in angleška vlada tudi v tem primeru zavzeli enako stališče. Končno naj bi se v Parizu dosegel stvarni sporazum o skupni akciji v srednji in jugovzhodni Evropi za tesnejše gospodarsko sodelovanje z državami v tem delu kontinenta. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, v Parizu ne bo podpisan noben nov pakt. Vladarjev obisk in Halifaxovi razgovori naj bi predstavljali le novo manifestacijo angleško-francoskega prijateljstva. Katastrofalen požar pri Varaždinu VARAŽDIN, 19. julija. Sinoči je v Ko-larcu, mali vasi v srezu Novem Marofu, izbruhnil požar, ki je zavzel katastrofalen obseg. Vas šteje 56 hiš in okrog 400 prebivalcev. Zgorelo je 38 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Okrog 300 ljudi je ostalo brez doma. Ko je izbruhnil požar, je bilo v vasi le malo ljudi. Vsi odrasli so bili na polju. Ko so prihiteli v vas, se je ogenj že razširil. Poklicali so na pomoč gasilce iz Križevcev in vseh okoliških krajev. Okrog 200 gasilcev si je na vso moč prizadevalo, da bi ogenj omejilo, uspelo pa jim je rešiti le 18 hiš. Kakor zatrjujejo, je katastrofo povzročil neki kmet, ki je streljal na golobe. Med smodnik in šibre je zataknil v puško konopljo, ki je je s šibrami vred izstrelil. Konoplja se je vnela in ogorki so padli na strehe bližnjih hiš, ki so se zaradi velike vročine vnele. Škode je nad milijon din. Ban savske banovine je poslal Pogorelcem kot prvo podporo 20.000 din in nekaj živeža. Naraščanje nizozemske trgovske mornarice HAAG, 20. jul. AA. Po glasoviti statistiki »Lods Register of sipin« je Nizozemska na dan 30. junija letos imela v gradnji 115 ladij s skupno tonažo 280.000 ton. S ;tem je prišla Nizozemska na tretje mesto j za Veliko Britanijo in Nemčijo. Statistika poudarja, da se v vseh drugih državah opaža nazadovanje v gradnji novih ladij. Usoden potres v Grčiji ATENE, 20. julija. Atene in okolico je v noči na sredo razmajal potres, ki je zbudil veliko paniko med prebivalstvom. Najtežje je prizadet polotok Atika. V številnih krajih je bilo več hiš težko poškodova- nih, zlasti v naselbini Ororos, kjer se je večina hiš porušila. Število mrtvih in ranjenih še ni ugotovljeno. Vlada je odredila v krajih, ki so po potresu prizadeti, takojšnje nujnostne ukrepe. Bratje in sestre 1 Vrnite izpolnjene obveznice za gradnjo doma matičnega Sokola! sedniki narodov so ipso faeto Člani osred nje vlade, vendar s to razliko od drugih, da niso odgovorni narodni skupščini. — Predsednikom ob strani naj stoje posebni »samoupravni direktorji«. Predsednik vsa kega naroda je izvoljen izmed njegovih poslancev, njegovo izvolitev pa potrdi predsednik republike. Predsednik in njegov samoupravni direktorij odgovarjata poslancem svojega naroda. Vsi predsedniki narodov so člani vrhovnega obrambnega sveta. 7. Zahteva se popolna reorganizaoija uprave. Opuste naj se nekatera ministrstva, zlasti prosvetno, ministrstvo za socialno politiko, narodno zdravje in unifikacijo, katerih funkcije preidejo na samouprave. Ostala ministrstva, z izjemo zunanjega, obrambnega in finančnega, pa naj se razdele na narodne sekcije. 8. Glede državnega uradnlštva se zahteva popolna proporcialnost pri zasedbi posameznih mest. ?* sodišča in vrhovno državno sodišče naj se razdele na narodne sekcije, 10. Glede jezika veljaj načelo, da »govori država jezik svojih državljanov«, višje upravne oblasti pa jezik nižjih upravnih oblasti«. Za Prago bi bila potrebna posebna jezikovna ureditev. 11. Vsa javna podjetja in od države nad zorovani obrati naj se razdele na narodne sekcije, kar velja posebej za narodno banko, tiskovni urad in radio. 12. Glede finančne uprave naj se izdela poseben ključ za razdelitev proračuna na posamezne narodne kurije. 13. Vsa ta načela naj se uveljavijo kot reforme z ustavnimi zakoni. 14. Nemški manjšini naj se »posebej popravijo krivice i'asti v pogledu agrarne reforme, manjšinskih šol, vseučiliške zakonodaje ter zakonodaje o legionarjih«. Korikurzf Razglašen je konkurz o premoženju govke Petavs Marije na Vrhniki. Kc kurzni sodnik doktor Leitgeb, upravi mase odvetnik Marolt. Oglasitveni rok 6. avgusta, ugotovitveni narok pri so< šču na Vrhniki dne 12. avgusta ob 12. Odpravljen je konkurz o premožei »Slalom kluba« v Ljubljani, ker ni pokr ja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje premoženju trgovca s špecerijo in koloi alnim blagom Martina Kopušarja v Cel Poravnalni sodnik Kraut, poravnalni ui odvetnik dr. Orožen. Narok za sklepar poravnave dne 19. avgusta, rok za ogi sitev do dne 12. avgusta. Nadalje je uvedeno poravnalno posl panje o premoženju posestnice Frančiš Bokavšek v Ljubljani-Moste, Poravna sodnik Baričevič, poravnalni upravnik vetnik dr. Vodušek Božidar. Narok sklepanje poravnave dne 16. avgusta 9., rok za oglasitev do 2. avgusta. Zavedajte se ogromne važnosti n bnalne akcije za gradnjo dom obmejnega matičnega Sokoli '1 a mmm ^ li ^ n y ^ miKESHIlBjO fafiodoeske Nemčija je dovolila kontingent za uvoz konoplje iz Jugoslavije in sicer za tretje tromesečje. Kontigemt je odobren v višini 3.5 milij. mark. Ponovno znižanje cene kruhu v Osijeku Včeraj so osiješki peki ponovno znižali cene kruhu in sicer stane sedaj kg belega kruha 3.50, polbelega 3.25, črni kruh pa 2.75 din. Jugoslavija pričakuje odlično vinsko trgatev. V smislu poročil se pričakuje letos v vseh krajih naše države odlična vinska trgatev. Vinski trgovci si radi tega prizadevajo, da bi šli v novo kampanjo s čim manjšo zalogo vin. Na jugoslov. trgu ponujajo sedaj najboljša dalmatinska vina po 5 do 6 din za liter, štajerska, slavonska in hrvaška vina po 6 do 7.50, ba-naška vina pa po 3 do 4.10 din za liter. 26 novih delniških družb je bilo v teku prvega letošnjega polletja ustanovljenih. Skupna glavnica novoustavljenih družb znaša 65.2 milijona din. Lansko leto je bilo v istem razdobju ustanovljenih 23 družb s kapitalom 24.4 milijona din. Kliring. Naša klirinška terjatev proti Italiji se je v zadnjih tednih znižala od 143.4 na 137 milij. din, terjatev proti Nem čiji pa se je znižala od 155.4 na 147.3 milj. din. V kliringu s Poljsko se je znižal naš aktivni saldo za 1.3 na 8.3 milij. din, do-čim se je terjatev proti Turčiji povišala za 0.2 milij. na 12.8 mili. din. Naš pasivni kliring z Madžarsko je padel za 2.2 na 33.9 milij. din. Za 0.5 na 155.7 milij. Kč se je zvišal naš dolg v češkoslovaškem kliringu, dočim je narastel naš pasivni kliring z Romunijo za 0.3 na 11.6 mil. din. Zunanja trgovina s Češkoslovaško. Po češkoslovaški statistiki je znašal v prvi polovici letošnjega leta naš izvoz v Češkoslovaško v vrednosti 132.5 milj. Kč, naš uvoz iz Češkoslovaške pa 312.19 mil.’ Kč. Demonstracije pred ruskim poslaništvom v Tokiu TOKIO, 20. jul. Pod predsedstvom min. predsednika Konoje jc državni svet danes razpravljal o obmejnem incidentu pri Hunčunu, pozneje pa sta zunanji in vojni minister razpravljala o nadaljnjem postopanju japonske vlade, ker je doslej Moskva na vse oficielne proteste odgovarjala z izgovori in trditvijo, da so višine, ki so jih pri šenfengu zasedle njene čete, na ruskem ozemlju. General Koiso, dosedanji poveljnik korejske armade, je izjavil, da osebno ne verjame, da bi Moskva hotela resen spor z Japonsko, ker je njen notranji položaj tak, da se zdi nemogoče, da bi Stalin započel takšno pustolovščino. Japonski zunanji minister je naročil poslaniku v Moskvi, naj na pristojnih mestih ponovi protest japonske vlade zaradi incidenta pri Hunčunu. Japonski poslanik bo stopil v neposreden stik z Litvinom in zahteval izpraznitev višin nad šenfengom.-Kakor trdi agencija Domej, upajo še vedno, da se bo dal ta spor mirno urediti. TOKIO, 20. jul. Na japonsko-mandžur-ski meji je nastal nov incident. V trenutku, ko se je mudila japonska orožniška patrulja v bližini meje, severno od Vladivostoka, so se z ruski strani začuli streli in je bil neki japonski podčastnik ranjen. Kakor trdijo, je položaj na rusko-mand-žurski meji silno napet. Mandžurske oblasti so zahtevale, naj se ruske čete takoj umaknejo, ker bodo sicer energično nastopile, vendar pa so bila pogajanja o ureditvi incidenta prekinjena. TOKIO, 20. jul. Pred ruskim poslaništvom v Tokiju so danes demonstrirali člani nacibnalistične stranke. Pri tem je policija aretirala sedem oseb. Demonstranti so med velikim hrupom trosili okoli po-sianiškega poslopja letake, v katerih se zahteva kaznovanje Rusije, ker sovjetski odpravnik poslov ni hotel imeti razgovorov zaradi obmejnega incidenta pri Hunčunu. TOKIO, 20. jut. Finančni minister je izjavil, da bo ustanovljen fond za izravnavo valute v višini 300 milijonov iz zlatih rezerv Japonske banke. Fond bo služil za uvažanje surovin, obenem pa za pospeševanje izvoza. idtavstoa Kirurgična zdravstvena služba v mariborski splošni bolnišnici SffMiM fišauje Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo 24. t. m. v Mariboru. Na stadionu ob Tržaški cesti bo prijateljska nogometna tekma med subotiškim ŽAKom in SK Železničarjem. ŽAK spada med najboljše klube subotiškega nogometnega podsave-za in se radi tega pričakuje nedeljsko gostovanje z največjim zanimanjem. Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora bo v dneh 22., 23. in 24. julija na stadionu SK Železničarja. Starta-li bodo vsi najboljši atleti našega mesta. Amaterski nogometni prvak bivše Avstrije. Grazer Sportklub bo gostoval za časa Mariborskega tedna v Mariboru in fceJ„v okviru športnega dne. Nasprotnik bo SK Železničar. Motociklistični dirkači Iz vse države bodo tekmovali z dirkači iz Češkoslovaške, Nemčije in Italije za državno cestno motociklistično prvenstvo Jugoslavije, ki bo dne 7. avgusta na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor. Preko 150 plavačev bo startalo na državnem plavalnem prvenstvu poedincev, ki bo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Na’ podlagi doseženih rezultatov bo sestavljena naša državna reprezentanca, ki bo v dneh od 6. do 13. avgusta tekmovala za svetovno prvenstvo v Londonu. Državno klubsko prvenstvo v tenisu se prične v smislu sklepa Jugoslov. teniške zveze dne 1. avgusta. Mariborski klubi bodo igrali najpreje med seboj, nato bo prvak Maribora nastopil proti prvaku ^elja itd. olimpijada bo deHnitivno v Helsin- i SIy’s^u P°r<>čila agencije Havas je predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet Latour izjavil, da je 51 o na letošnjem zasedanju olimpijskega odbora v Kairu odločeno, da se v slučaju, da bi se Japonska odrekla organizaciji olimpijade leta 1940, poveri z organizacijo XII. olimpijade Finska. Ker je Finska pristala na ta sklep bo prihodnja olimpijada definitivno v Helsinkih. V »Zdravniškem Vestniku«, strokovnem glasilu zdravništva v dravski banovini št. 4, je izšla temeljita, strokovnjaško pre-gnantna razprava šef-primarija dr. Mirka Černiča pod naslovom »Kirurgična zdravstvena služba«. V tej razpravi, ki je kapjo 4, za vneto golšo 1, za metasta-tičnim vnetjem trebušne mrene 1, za vdz-neno kilo 1, za embolijo po thrombophle-bitisu 1, za življensko slabostjo vsled ne-donošenosti 1. Skupaj 24. Če pregledamo posamezna obolenja «... •>-----*----> j ” pvoaiuc^iiei uuui^ma zbudila v vseh zdravniških krogih veliko oziroma poškodbe, moramo priznati, da pozornost, razpravlja odlični kirurg in pi-bi se dalo pri poškodbah trebušnih orga-satelj predvsem o mariborskih zdravstve- nov — pri vseh je šlo za raztrgano tanko mh prilikah. Razprava je tako aktualna črevo — potlej pri vneti golši kakor tudi in poučna, da povzemamo iz nje s posebnim avtorjevim dovoljenjem sledeče in-struktivne navedbe: Obračun o tem delu je potreben ne le, pri vezneni kili morda vendarle kaj pomagati ali vsaj poskusiti, če bi bili bolniki prišli prej v naše roke. Podeželskega kirurga nikdar ne vred- ker je treba vsakemu vestnemu gospo- notirn po tem, kar mi pripoveduje ali piše darju, da se od časa do časa ogleda po o veliki kirurgiji na deželi, kvečjemu da Mož beseda. »Poslušajte vendar! Ko ste me pred meseci .napumpali’ za 200 din, ste rekli, da potrebujete znesek za čisto malo časa.« — »In sem besedilo tudi držal. Teh 200 din sem ime! le dobro uro in že jih ni bilo več.« svojem gospodarstvu in dožene, dali se da kaj izboljšati, kar se v kirurgiji pravi, da si je treba biti na jasnem, ali ne bi bilo možno izpopolniti sebe i svoj oddelek oziroma ali se ne bi dale razmere pripraviti do tega, da pridejo bolniki prej v kirurgove roke bodisi po boljši oz. hitrejši diagnozi bodisi po boljšem in hitrejšem transportu, saj doživljamo dan na dan, da ravno zakasnelo spoznanje in slab transport mnogo škodujeta kirurgičnim bolnikom — naj opozorim samo na vnete slepiče, na prejedene želodce, na trebušne poškodbe, veznene kile. Drugič je tak javni obračun potreben radi tega, da pokažem na svoje že skoro 201etno delo v Mariboru, ne morda da bi se hotel kakor koli postaviti, marveč radi tega, ker se nekateri trudijo to moje delo v nič de-vati in sicer ali vsled nerazumevanja ali iz drugih razlogov, saj je dejstvo, da do danes še nisem imel ocenjevalca, ki bi imel kirurgično šolo, da so torej moje strokovno delo do zdaj presojali nestrokovnjaki. O obsegu mojega dela in mojih kirur-gičnih sodelavcev in sodelavk dajejo pregled sledeče številke. Vsega skupaj je bilo leta 1937. sprejetih na moj oddelek 5008 bolnikov, od teh jih je umrlo 113. Maribor se razlikuje od navad drugod, kjer svojci vzamejo bolnika umirajočega iz bolnice, češ, da je prevoz živih cenejši, po tem, da tu tega ne delajo, marveč v Mariboru umirajoče v bolnico pošiljajo, česar nečemo in po zakonu tudi ne smemo preprečevati. Gornje število umrlih je torej nepravo, ker je bilo med njimi 24 pomilujem bolnike, ki morajo v njegove roke, ki so vendarle vedno samo amaterske — na rovaš bolnika seveda — marveč vrednotim ga po uspehih, ki jih do-seza pri vsakdanjih kirurgičnih obolenjih, in ta so: poškodbe, vnetja nasploh in slepiča posebej, kile, nujne operacije in pri nas golše. Tu se izkaže podeželski kirurg in njegov oddelek! S tega vidika motreč navajam naše delo. Operacij smo izvršili: aseptičnih 926, septičnih 1868, frakturnih 965, skupa 3759 S fraktumimi operacijami je bilo bolnikov: s frakturami 546, z luksacijskimi frakturami 36, z luksacijami 52, z odprtimi frakturami 17, poškodovancev tore 651. Zdravljenje kostnih poškodb sem uvedel po B o h I e r j u, ker je njegov način — vsaj v naših rokah — najuspešnejši, najpreprostejši, zahteva najmanj pomagal, pravzaprav samo rentgen in glps, je torej tudi najcenejši. Ko sem začel leta 1919. uvajati v Mariboru g i p s a n j e, sem doživel marsikateri očiten in pritajen zasmeh, češ ka ke stare metode v času, ko drugi uporabljajo natego. Nič ne rečem proti nategi, kdor je z njo in z njenimi uspehi zadovoljen, naj jo uporablja, mene mnogo bolj zadovoljuje gips, ki se da tudi mnogo oolj individualizirati, ker v njem poškodovancu ni treba biti v postelji in tudi ne v bolnici, kar pri današnjem tešnjaku po bolnicah nekaj pomeni! Bčhler s svojo knjigo »Technik der Knochenbruchbehand ' J - * j ivuutlltllulUVIlutuai.u ze pri sprejemu umirajočih, pri katerih . lung«, ki je izšla v 8 letih v 17 izdajah v nismo mogli napraviti ničesar drugega, j 7 svetovnih jezikih in ki je prava apoteoza razven da smo jim dali euthanatikum, če gipsanja, mi je dal popolnoma prav. so bili pri zavesti. Te torej moramo odi Slepiči. Vseh skupaj jih je bilo 420, celotnega števila odšteti. Imamo potem- od teh jih je umrlo 9 ali 2.14%. Po stop-takem sprejemov 4984 in umrlih 89 ali nji vnetja so bili: I. appendicitis simplex 1.98%. j (vneta samo slepičeva sluznica) 290 od Za čim so ti umrli, bo večinoma razvl- teh f 3; II. app. phlegmonosa, gangrae-dno iz pregledov posameznih obolenj. j nosa, perforata (vnete vse slepičeve pla-Umirajoči sprejeti pa so umrli za sle- sti) 61 od teh f —; III. peritonitis locali-dečimi boleznimi in poškodbami: Za po- sata, abscessus perityphlicus (gnoj v sle-škodbami glave in možganov 11, za po- pičevju) 38 od teh f 1; IV. peritonitis dif-^škodbami trebušnih organov 3, za mno- fusa (vnetje trebušne mrene) 28 od teh f ! žinskimi poškodbami 1, za možgansko 3; V. komplikacije po vnetem slepiču a) ileus (zamotana čreva) 2 od teh f 1; b) fistula stercoralis (počeno črevo) 1 od teh f 1. Skupaj 420 od teh f 9. če primerjamo te številke s številkami lanskega leta (gl. moj članek v Zdravniškem vestniku 1937/3.), ko je bilo operiranih vseh skupaj 361 in umrlih 10 ali 2.11%, vidimo, da smo v uspehu napredovali za 0.63%. V primeri s povprečno umrljivostjo v Nemčiji, ki znaša pri operacijah slepiča na vseh stopnjah vnetja okoli 5%, smo na boljšem za 2.23%, kar znači, da umre v Nemčiji po operaciji slepiča vsak 20. in pri nas vsak 46. Lani nam ni na I. stopnji umrl nobeden, letos 3. Sekcija je pri vseh treh pokazala, da so umrli za peritonitisom; pri dveh tudi raztelesba ni mogla dognati izvora peritonitisa, pri enem ga je našla v ab-scesih na slepičevem štrclju; pri prvih dveh torej imamo primarni peritonitis, ki je kazal prvotno znake vnetega slepiča. Lani so na II. stopnji vnetja umrli 4, ki pa niso bili operirani po naši metodi, dočim je tudi letos na tej stopnji naša metoda brez umrljivosti. Končno naj povem, da sta bila med operiranci 402 ali 95.71% pod 50. letom, kar dokazuje, da je vnetje slepiča obolenje najlepših let, da je torej to obolenje slej ko prej eno najvažnejših v wii-rovni kirurgiji. Vsi operiranci — razven umrlih — so ozdraveli in so svoj živ dan varni pred zavratnim slepičem. Od prejedenih umrlih želodcev so bili1 operirani eden 48, drugi 24, tretji 10 in četrti 5 ur po perforaciji. Prva dva sta bila izgubljena že vnaprej, pri zadnjih dveh šivi niso držali. Če kje, je pri perforaciji želodca in črevesa čas od perforacije pa do operacije najbolj odločilen za uspeh. Tam, kjer se je mogel razviti peritonitis, so vse metode enako vredne, t. j. od muh. Slej ko prej gre za čimprejšnjo diagnozo in potlej za takojšnjo operacijo! Eno kakor drugo pa je mnogo lažje na papirju kot v resnici. Kot pravilo nam velja: pri sumu na perforacijo v trebuhu takoj na operacijsko mizo in operiraj, razven pri umirajočem, vedno, saj z operacijo rešiš včasih navideznega izgubljenca, vedno pa olajšaš stanje. Nepgsredni uspehi so 30 —70%, odvisni od več faktorjev, največ pa od časa, ki sa ga pustil peritonitisu, da se je razvil, saj imamo Wagnerjevo statistiko, ki pravi, da umrejo bolniki, ki pridejo k operaciji prve 4 ure po perforaciji, v 0%, po 10 urah v 9.7%, po 12 urah v 16.7%, po 20 urah v 61% in po 20 urah so izgubljeni vsi (Kirschner-Nordman »Die Chirurgie«). Naše postopanje pri operacijah želodca je sledeče: reseciramo redkokdaj, največkrat delamo gastroenteroanastomozo, ki nas zadovoljuje, saj še nismo videli po njej ulkusa peptikuma jejuni, ne drugih težav razven onih po nepravilnem prehranjevanju. Prejedene ulkuse dobivamo večinoma pozno na operacijsko mizo z že razvitim peritonitisom, kar je umljivo, saj so naši bolniki večinoma z dežele; kar jih pride iz mesta, jih tudi reseciramo, če kaže, in smo zadovoljni z uspehom — lani ni bilo nobenega takega. Pri razvitem perltoniti-su moramo pač gledati, da opravimo ž njim, kar storimo na ta način, da zapremo perforacijo, skušamo izbrisati in odstraniti, kar je prišlo v trebušno votlino, ter krepiti organizem. Pri diagnozi pa per horesciramo vsako rentgeniziranje, ker ga smatramo za propagiranje izločin po trebuhu, torej za razširjevanje peritonitisa, in za popolnoma nepotrebno, saj je pri peritonitisu samo ena indikacija in sicer laparatomija, s katero se pač nobena druga metoda ne more meriti v dognanju vzroka perforacije oziroma njenega mesta. Razne kile. I. Prostih kil smo operirali 179 od teh f 1, II. včznenih 22 od teh f 5. Skupaj 201 od teh f 6. Umrla prosta kila je bil exitus in tabula, 21etni otrok s pop-kovo kilo; raztelesba je pokazala, da je imel črevje natrpano z glistami. Od umrlih včznenih so bile 3 z že gangrenoznim črevesom, eden — 741etnik — je imel slabo srce. šesta, hernia obturatoria, je umrla za peritonitisom. Objektivni motrilec našega dela bo moral priznati, da je to delo, ki zdravstveno nič manj ne pomeni kot ono higijene, socialne medicine in podobnega. Pri kirurgiji so bolniki in poškodovanci nava- HumSmte m dteOške Menite l Anica Finžgarjeva V splošni bolnišnici v Celju je umrla gospa Anica Finžgarjeva, stara 48 let. — Pokojnica je bila soproga poveljnika policijske straže v Mariboru g. Franca Finžgarja. Bila je blaga, plemenita žena, ki jo bodo vsi, ki so jo poznali, ohranili v trajnem in lepem spominu. Žalujočim preostalim, zlasti globoko užaloščenemu soprogu, naše iskreno sočutje. Knjižnica Pedagoške centrale na drž. učiteljišču v Mariboru radi snaženja prostorov do 10. avgusta ne posluje. Pozneje je zopet odprta, kakor običajno, ob četrtkih od 15.—17. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. Prijava zasebnih prenočišč. Zanimanje za obisk letošnjega VII. Mariborskega tedna in proslave osvobojenja dokazuje, da bo prišlo v času od 4. do 17. avgusta v Maribor toliko tujcev, da vseh nikakor ne bo mogoče nastaniti po hotelih in drugih javnih prenočiščih. Radi tega se obračamo na vse meščane, ki bodo imeli v tem času na razpolago zasebna prenočišča, da jih dajo na razpolago prireditvenemu vodstvu, seveda proti primerni odškodnini. Prijave sprejema od 25. t. m. dalje vsak dan od 15. do 17. ure pisarna Putnika v Gradu. Perilo, kravate ugodno pri Jakobu Lahu, Maribor Prejeli smo: Malenkosten, vendar zelo poučen doživljaj vljudnega slov. kupca v nevljudni slov. veletrgovini. Pred 2 tednoma kupim v neki marib. slov. trgovini gumijasto cevko za sesalko. Cena samo 3.50 Din. Istega dne popoldne se odpeljem na dopust in vzamem tudi svoje kolo s seboj. Pri prvi vporabi sesalke konsta-tiraim, da cevka propušča zrak ob strani in }e torej sploh nisem več vporabljal. Po svojem povratku se oglasim v trgovini in vljudno prosim, da mi cevko zamenjajo. Poslovodja pa jo odnese v delavnico da jo tam »popravijo« in mi reče, da cevke po 14 dnevih ne more več zamenjati, zamenjati bi jo mogel samo prvi ali drugi dan po nakupu. Ko se delavec dalj časa zaman trudi s popravilom, se jaz med tem pritožujem nad nevljudnostjo in nepostre-žljivostjo poslovodje in pripomnim, da to pač ni veletrgovina ampak grajzlerija. Te daj pristopi k mehi mlad človek, ki me pouči: »Baš ker smo veletrgovina ne pa grajzlerija, ne zamenjamo kupljenih stvari.«. Ker se cevka ni dala popraviti, jo je prodajalka končno le zamenjala. Tako je ta slov. trgovina izgubila zaradi nepo-Etrežljivosti in nevljudnosti osobja kupca, ki kot zaveden Slovenec kupuje svoje potrebščine izključno v slov. trgovinah in ga je dirigirala v uljudnejšo, morda celo nemško trgovino. Tega pisec ne objavlja morda iz škodoželjnosti, ampak iz resnične užaljenosti in zaskrbljenosti, ko vidi, da se bomo s takimi odbijanjem nac. za- vednih kupcev gospodarsko še počasneje okrepili in osamosvojili. Jadranska straža obvešča starše, da se vrača I. kolonija deklic iz počitniške kolonije v Bakru v četrtek 21. julija opoldne (in ne sredo 20. ob 22.30 kakor je bilo včeraj objavljeno). II. kolonija 14dnevna potuje v četrtek 21. julija ob 18. uri. Udeležba na proslavi 201etnice Jugosla vije. V soboto, dne 23. julija bodo vozili bi vse članstvo, da se v čim večjem številu v krojih udeleži proslave 20 letnice Jugoslavije v Rušah dne 24, t. m. V Ruše na proslavo 20 letnice Jugoslavije. V soboto, dne 23. Julija bodo vozili posebni avtobusi »Putnika«. Cena vožnje v Ruše in nazaj Din 20.—. Odhod iz Maribora ob 19. uri, iz Ruš ob 22. uri. Takojšne prijave pri Putniku Maribor. Din 300.— daruje mesto venca v počastitev spomina g. Jurija Kristoviča, očeta našega kolega Alojza Kristoviča, Protitu-berkulozni ligi, Maribor, uradništvo Ju-goslavenske udružene banke v Mariboru. Letalske akrobacije, ki jih Maribor še ni videl. V okviru Mariborskega tedna in proslave 20 letnice obstoja Kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo 7. avgusta na letališču na Teznem velik letalski miting. Isto časno bo proslava 10 letnice obstoja mariborskega Aero-kluba, posvetitev novega hangarja ter krst motornega letala in več jadralnih letal našega Aero-kluba. Letalskega mitinga se bodo udeležili naši najboljši civilni in vojaški piloti, ki bodo predavjali letalske akrobacije, ki jih doslej v Mariboru še nismo videli. Med drugim se bodo izvajali številni skoki s padalom iz velike višine in streljanje s stroj nicami med padanjem. Vsekakor bo program letalskega mitinga tak, da bo pomenil za naše mesto pravo senzacijo. zlatnino na obroke brez povišanja cen , M. JLGER'JEV SIN, uUcil dno Iji^dje v najlepših letih, razven tega ima kirurgija to prednost, da njeni bolniki res ozdravč in postanejo za delo večinoma popolnoma zmožni, da torej po ozdravljenju niso. skoro nikdar v nadlego družbi. V Mariboru zelo pogrešamo ortopedije, urologije, stomatologije in kirurgije za tuberkulozo. Ko se bo v kratkem izselila dermatovenerologija iz kirurgičnega poslopja, v katerem je v gosteh že iz vsega početka, bo čas, da se ustvarijo ti prepotrebni odseki kirurgije, saj morajo sedaj ortopedični in urologični bolniki v Ljubljano ali Zagreb ali celo v inozemstvo, stomatologični pa sploh ne dobe strokovnega zavetja v Sloveniji, ki nima stomatologičnega oddelka, dočim smo za kirurgično tuberkulozo v Mariboru oprem ljeni samo za sklepe in kosti, ne pa za pljuča. Mlajšim strokovnjakom se torej svita v Mariboru na ortopedičnem, urolo-gičnem, stomatologičneni in kirurgično-tuberkuloznem poprišču prilika neizmernih možnosti, torišče dela in s tem tudi jela. Pet let se bo pokoril. Kakor smo že poročali, se je vršila včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti zloglas nemu vlomilcu 32 letnemu mehaniku Fr. Staneku, ki je lani dne 4. februarja izropal Bizjakovo trgovino z zlatarno v Gosposki ulici, dne 11. marca pa Znidariče-vo trafiko na Aleksandrovi cesti. Razen Staneka je državni tožilec obtožil še pet oseb, češ da co prikrivale, oziroma kupile predmete, o katerih so vedeli, da izvirajo od tatvin. Razprava je trajala skoro tri ure. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. V. Travner, prisednika sta bila s. o. s. Ha-bermut in Vejner, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev. Franc Stanek je bil obsojen na 5 let robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo pet let, ostali obtoženci, in sicer Franc Glazer, Fr. G., Jožefa G. in Rudolf Š. so bili obsojeni na 1000 dinarjev globe, dočim je bila Marija K. oproščena. Strahovita železniška nesreča se je pripetila na progi med Kotoribo in Čakovcem, in sicer v neposredni bližini Čakovca. Brzi vlak iz Kotoribe je zavozil v kmečki voz t*r ga popojnoma razbil. Na vozu sta bila posestnik Ivan Novak m njegov 11 letni sin Drago. Ivan Novak je bil ubit, sin pa je zadobil tako težke poškodbe, da dvomijo, da bi okreval. Kulturno poslanstvo Maribora. Kot drugo največje svobodno slovensko središče je prevzel Maribor po osvobojenju veliki naloge biti kulturno torišče in žarišče vsega obmejnega severovzhoda. To nalogo je Maribor vrši v polni meri, čeprav so mnoge ovire onemogočale tak razmah, kakor bi si ga bili želeli. Posebno pomembno je pa bilo prosvetno in umetnostno snovanje. Brez števila je bilo prosvetnih in kulturnih prireditev, ki jih je Maribor organiziral bodisi v svoji sredini ali po obmejnih krajih. Mnogo je storil zr razvoj naše gledališke, likovne, glas-! bene, leposlovne in druge umetnosti in i pripravil tako novo dobo razvoja in napredka. Kaj vse je storil in kaj pomeni, 'bo pokazal na svojih kulturnih razstavah od 6. do 15. avgusta, ki bodo v okviru letošnjega velikega VII. Mariborskega tedna, katerega bo obiskala ogromna množica ljudi. Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo i za objavo: »Minuli torek- smo čitali v »Ve Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zobl SARGOV Varuj se ga! KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU NAŠIM NAROČNIKOM. Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevall, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo Usta ukinili. Uprava »VEČERNIKA«. čemiku«, da je mestno poglavarstvo v Osjeku na anketi odredilo znižanje krušnih cen. Beli kruh se je pocenil za 50 p. ter stane sedaj 3.75 din. Polbelemu se je znižala cena od 3.75 na 3.50, črnemu od 3.50 na 3 din za kg. Uboga uradniška para sem, zato se sprašujem: Kako je z našimi krušnimi cenami in s težo? Zakaj se ne uvede mesto komadnega kilogramski sistem...? Zakaj takšna razlika napram Osijeku? P. L.« Izmenjava platišč na tovornih vozilih. S čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa nanjih, »Uradni list« z dne 25. junija 1929, št. 273-64 je določeno, da tovorno vozilo ne sme imeti manjše širine platišča kakor a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg 6 cm do 2000 kg 8 om, do 3500 kg 11 cm. Preko 3500 kg 16 cm. b) pri dvokolesnem vozilu čisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 om. Železni obroči »šine) na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo prikovati z žreblji, ki imajo s tožkasto ali piramidno, nego samo ravno glavo, in ta sme sezati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Rok za izmenjavo platišč je bil že večkrat z uredbami osrednje vlade podaljšan. Z zadnjo uredbo ministrstva za gradbe o podaljšanju roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih, Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine štev. 33-200 z dne 23. aprila 1938, je bil rok zopet podaljšan in sicer do 1. aprila 1939. Ministrstvo notranjih po slov je sporočilo, da se rok 1. aprila 1939 za izmenjavo platišč ne bo več podaljšal. Radi tega se naroča, da na krajevno običajen način to objavite prebivalstvu ter opozorite posebno kolarje, kovače in druge obrtnike te stroke, da od sedaj naprej izdelujejo izključno samo vozove, ki imajo predpisana platišča po čl. 18 že navedene uredbe. Po 1. aprilu 1939 bodo morala imeti brez izjeme vsa tovorna vo- zila predpisana platišča. Zato je v njih interesu, da se ravnajo po navedenem, ker bodo sicer sami oškodovani. Na isti način pozovite vse lastnike tovornih vozil in skrbite, da bodo do navedenega roka iz-menjaliplatišča na svojih vozilih, kolikor še ne ustrezajo čl. 18 citirane uredbe. Po pooblastilu bana zastopa načelnika uprav, oddelka banski inšpektor: Dr. Guštin, s. r. Obližite VD. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938 Poloviina vožnja na železni-tali od 4, do 17. avgnsta t.l. Meliki narodni tabor 14. avg. 1938 Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-ietnlte Jugosla’ vije v Mariboru Melika gospodarska in kulturna revlla Industrija . Tekstil . Trgovina . Obrt . Kmetijska razstava . Razstava cest . Tujskoprometna razstava Fotoamaterska razstava . Filatelistična razstava . Gostinstvo . Vinska pokušnja . Ženska ročna dela . Razstava narodnih noš iz vseh kra-v države . Razstava „Nanos“ belarska razstava . Razstava malih živali . Koncertne in gledališke prireditve . Športne prireditve . veselični park na razstavišču itd. Mariborski otok. najlepie kopallila v Jugoslaviji Zeleno, romantiino Pohorja Vinorodne Slovenske goric« Gostoljubni, lepi Maribor Mas v a b iJo I »Rano na glavi vam bom najprej izmil, nato pa obvezal. Ali je morda storilec mislil, ko vas je napadel, na vaš denar?« »Da!« »Pa bi ga spoznali, če bi ga sedaj videli?« »Seveda, saj je bila moja žena.« Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Narodni tabor 13. in 14. avgusta 1938 Spored: V soboto dne 13. avgusta: Popoldne prihod udeležencev z vlaki, odkazovanje prenočišč i. dr. Ob 19. do 20. zbiranje za baklado po mestu na določenih zbirališčih v Trubarjevi, Koroščevi, gorni Strossmajerjevi, Kamniški in Vilharjevi. Ob 20. bakljada po mestu (Koroščeva, Maistrova, Zrinjskega trg, Kolodvorska, Aleksandrova, Trg Svobode, Slovenska, Gosposka ulica, Glavni trg). Ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna, razhod. V nedeljo dne 14. avgusta: Ob 5. zjutraj budnica po mestu (pet godb pov posebnem razporedu). Do 8. prihod tabor-janov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozovih, automobilih, autobusih itd. Od 7.30 do 8.30 h zbiranju in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih v Tomšičevem drevoredu, Aškerčevi ulici, Maistrovi ulici, Ciril Me todovi ulici, Prešernovi ulici, Cankarje- vi ulici, Zrinjskega trgu po posebnem razporedu, ki bo bjavljen pravočasno. Ob 8.45 pohod po mestu (v pohod pridejo samo organizirane skupine, drugi ude leženci se- razdelijo po mestu, ozir. odidejo že v vojašnico kralja Petra). Po- vorka gre po sledečih ulicah: Aleksandrova, Trg Svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Glavni trg. Državni most, Kralja Petra trg, Dvorakova, ulica, Frankopanova ulica, Vojašnica kralja Petra I. Ulice, po katerih gr