Izhaja vsako «red o. Cene: Letno Din 32-—, polletno Din 16 —, Četrtletno Din 9 —, Inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene lnseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000 —» četrt strani Din 500'—, 'It strani Din 250—, 'Iti strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—« N^ dajmo ponemcltl S Koroškega prihajajo vesti, ki nas napolnjujejo s skrbjo in s strahom z ozirom na usodo tamošnjih Slovencev. Avstrija je prevzela v šentžermenski mirovni pogodbi leta 1920 na se mednarodnopravno zajamčeno dolžnost, da bo dala narodnim manjšinam potrebno zaščito. Med te manjšine spadajo predvsem koroški Slovenci. Svoje obveze Avstrija doslej ni izpolnila. Dokler je bil v Avstriji demokratičen režim, se ni nobena, ne vladujoča ne opozicionalna stranka spomnila svoje dolžnosti do narodnih manjšin. To velja o krščansko-socialni stranki prav tako, kakor o liberalno-kmetski in markslstično-socialistični stranki. V tem oziru so bile vse stranke enake in enakovredne: prežete nemško-naci6nalnega duha. Ko je zavladal v Avstriji avtoritativni (diktatorski) režim, bi bila izpolnitev državne dolžnosti do koroških Slovencev še lažja. Kakor se je dala od zgoraj ustava ter so se ustvarili razni zakoni, tako bi tudi bil lahko izdan zakon, ki bi n. pr. preosnoval šolstvo med Slovenci tako, kakor to zahtevajo mednarodna določila o varstvu narodnih manjšin. Slovenci so tipali in čakali. V upanju so jih potrdila zagotovila, katera sta jim dala najvišja državna funkcionarja, prejšnji državni kancler dr. Dollfuss in sedanji kancler dr. Schuschnigg. Upali so in čakali in bili zopet varani. Mesto obljublj-ne zaščite njihovih manjšinskih pravic se sedaj obljublja in pripravlja najhujši nemško-nacionalni napad na najmočnejši brambni zid slovenstva na Koroškem: na slovensko prosvetno organizacijo. Ta napad je pred svetovno javnostjo zakrinkan z novim zakonom o mladinski vzgoji, po katerem pripada ta vzgoja edino-le domovinski fronti in njenim odsekom in pododsekom. Med koroškimi Slovenci se slovenska mladina izobrazuje in vzgaja v izobraževalnih ali prosvetnih društvih, v katerih tvori glavno jedro. Če se bo sedaj domovinska fronta, ki jo na Koroškem prešinja duh najbolj strupenega in zagrizenega nemškega nacionalizma in sovraštva zoper slovenstvo, polastila slovenske mladine, pomenja to neizogibno ponemčenje vse slovenske mladine In obenem razbitje slovenske izobraževalne organizacije. In nasledek tega: smrt koroškega slovenstva. Bomo-li križemrok gledali, kako se bo tako važen ud slovenskega narodnega te-tesa, kakor so koroški Slovenci, odsekal od našega narodnega telesa ter vrgel v grob kot seme, iz katerega bi vzklilo umetno-prisiljeno nemštvo po vsej Koroški, ki je pred stoletji bila cela slovenska? Zakaj ne posežemo po orožju, ki ga nam daje zakon vzajemnosti med nemško manjšino v naši državi in slovensko manjšino na Koroškem? Ta zakon se tako-le glasi: Ako ne dajo Nemci narodno-manj-šinske zaščite Slovencem na Koroškem, tudi Nemci te zaščite v naši državi niso vredni. Da je to stališče pravilno, doka« zuje tudi dopis nekega Nemca iz Slov» nije, objavljen nedavno v krščansko-so* cialnem koroškem glasilu »Kärntner Tag. blatt«, v katerem se dopisnik postavlja na stališče vzajemnosti med slovensko manjšino na Koroškem in nemško manj« šino v naši državi. Če se bo torej v resnici izvršil nameravani in napovedani napad na slovensko prosvetno in mladinsko organizacijo na Koroškem, bi mu moral kot logičen, povse upravičen odmev pri nas slediti: razpust vseh nemških prosvetnih in kulturnih organizacij v Jugoslaviji. Vse drugo je samo papirnat protest. »ltŽAV V NAŠI DRŽAVL SESTANEK MED PREDSEDNIKOM NAŠE VLADE IN DR. MAČKOM. Predsednik naše vlade gospe:1 dr. Milan Stojadinovič se je mudil za pravoslavne božične praznike v Švici. Iz inozemstva.se je pripeljal v Ljubljano 16. I. V Ljubljani so šefa vlade pričakali predstavniki oblasti z banom dr. M. Natlače-nom. Iz Ljubljane se je peljal dr. Stojadinovič z dr. Natlačenom skupno do Krškega, kjer je ban izstopil ln predsednik vlade je nadaljeval vožnjo v "brzo vlaku do Brežic, kamor je prispel ob 11. uri pred-poldne. V Brežicah je pozdravil predsednika vlade zagrebški ban dr. V. Ružič. Skupno z banom in s člani svojega spremstva se Je odpeljal predsednik vlade v avtomobilu v lovski gradič dr. Mačkovega osebnega prijatelja, zagrebškega industrijalca Deutsch-Maceljskega. Gradič je bil poprej last grofa Attemsa in leži kakih 10 km od Brežic sredi hrastovega gozda in prav blizu banovinske ceste. Predsednik vlade je Izstopil na mestu dogovorjenega sestanka ob 12. uri in ga Je že pričakal tamkaj dr. VI. Maček. Razgovor med dr. Stojadinovičem ln dr. Mačkom je trajal, vštevšl skupno kosilo, štiri ure ln je bil končan ob 16. uri. Kmalu po 16. url se je družba razšla. Predsednik dr. Stojadinovič, njegovo spremstvo in ban dr. Ružič so odpeljali v dveh avtomobilih do Brežic ln v Zagreb. Dr. Maček ter poslanca dr. PtTiar ln Kemfelja pa s pvojim avtomobilom preko Klanjca v Zagreb. O poteku r ugovora ni sicer ničesar znanega, vendar mu pripisujejo največjo važnost. SPOMIN NA JNS DIKTATURO. V Kranju izhajajoči tednik »Gorenjec« objavlja spomine g. župnika v Kranju Matije Škerbeca na dobo JNS-diktature, ld lepo pojasnjujejo ln razsvetljujejo JNS moralo. Iz navedenih dejstev se vidi vsa globoka moralna propalost nekaterih pristašev in zlasti krajevnih voditeljev JNS, Tako poroča g. Škerbec v številki z dne 9. januarja, kako so se nekateri ljudja trudili, da bi ga ujeli v besedi; zato je pridige večkrat napisal In bral na prižnicL v cerkvi pa je dal prepis pridige čltatl kakšnemu moškemu, da bi mu bil za pričo, da je v resnici to pridigal, kar je napisal. Tiste dni je bil namreč obsojen g, kaplan Špendal v Naklem radi svoje pridige, čeprav jo je Imel napisano. Toda dokazati ni mogel, da je res isto pridigal, kar je imel napisano. Nekateri učitelji so namreč pričali, da Je drugače pridigal, kakor je imel napisano. Da je torej g. Škerbec imel dokaz, da je v resnici pridigal to, kar si je napisal, j* dal prepis pridiga kakšnemu moškemu, ki je bral v cerkvi, kar je g. župnik bral na prižnicl. Drug slučaj: H g. župniku pride g. okrajni glavar ,ki mu sporoči, da Je proti njemu prišla ovadba, češ, da je lani na državni praznik v svoji pridigi namigaval na to, da naš kralj ni katoliške vere, in da je s tem hotel ustvariti gotovo nerazpoloženje. Na to odgovori g. župnik: »Saj ste vi, g. načelnik, bili sami navzoči pri moji pridigi in morate vedeti, kaj sem pridigal, in ali je bilo kaj takega, kar ni bilo primerno.« G. glavar je z nasmehom odgovoril: »Jai nisem ničesar našel slabega v vaši pridigi. Moja žena je bila takrat tudi navzoča, pa je potem doma še poudarjala, kako lepo in patriotično ste pridigali.« Tako je g. župnik srečno odletel kazni, ki mu jo je nameril JNS lažnjivi ovaduh« Tiste čase, tako pripominja g. župnik, s« je moralo mnogo duhovnikov zagovarjati pred sodiščem In pred policijskimi ob- lastmi radi pridig. Nekateri so bili kaznovani. Če kdo išče pezdirja, lahko v vsaki pridigi kaj najde. Priče se pa vedno lahko dobijo, ki pridigo tako razumejo, kakor je ovaduhom zaželjeno. Tretji slučaj: Isti čas je bila vložena ovadba pri okrajnem glavarstvu proti g. župniku zaradi tega, da piše besedo kralj z malo začetno črko in da s tem kaže nerazpoloženje proti kralju. Ko je g. okrajni glavar pokazal ovaditelju »Jutro«, ki tudi piše besedo kralj z malo začetno črko, se je ovaditelj moral zadovoljiti. Če piše »Jutro« besedo kralj z malo začetnico, to gotovo ni proti-državno. Če pa bi »Jutro« ne bilo tako pisalo, bi bilo to veliko protidržavno, separatistično in protidinastično dejanje, če bi drugi tako pisali. Dejstva, ki jih navaja kranjski gosp. župnik in ki smo jih kratko zabeležili, vzbujajo v nas spomine na slična dejstva, ki so se dogajala drugod. Naše pošteno slovensko ljudstvo še ni nikdar toliko trpelo vsled laži, natolcevanja, ovajanja in nasilnosti kakor v dobi JNS diktature. Ko ugotavljamo te činje-nice, obenem tudi izpovedamo drugo dejstvo, ki priča o našem človečanstvu, naši dobrotljivosti in popustljivosti. JNS ovaduhi, krivičniki in nasilniki niso dobili tiste kazni, ki so jo zaslužili. Dr. Maček o mačkovcih. Kako ceni slovenske mačkovce sam njihov najvišji vodja dr. Maček, spričuje njegovo pismo, ki jim ga je poslal. V tem pismu svari dr. Maček pred raznimi špekulanti, ki silijo v stranko, ter pravi: »Imamo že sedaj mnogo znakov, da razni gosposki politiki in političiči, komunisti in socialisti, fašisti, bojevniki in že pokopani liberalci vsake vrste poskušajo izkoristiti hrepenenje slovenskega naroda po svobodi in socialni >ravici in na ta način pod firmo slovenske tmečko-delavske politike vsiliti svoje vodstvo, ali pa vsaj vpliv, ki je popolnoma tuj slovenski kmečki duši.« Kdo torej sili v prve vodilne vrste slovenskega mačkov-stva ali, kakor se samo imenuje, slovenske kmečko-delavske politike? Dr. Maček je te ljudi dobro fotografiral, ko jih je slovenskemu ljudstvu predstavil kot politične špekulante, kot zmes, zbrano iz vseh strank in struj: kot komuniste, socialiste, fašiste, bojevnike in že pokopane liberalce /sake vrste. Iz te obsodbe se vidi, da dr. Maček sam takih ljudi ne mara. Kateri slovenski kmet še bo toliko nespameten, da bo sledil takšnim političnim špekulantom?! V DRUGIH DRŽAVAH. • Pruski ministrski predsednik general-oberst Goring v Rimu. Pruski ministrski predsednik Gčring se je pripeljal s svojo soprogo 13. jan. v Rim. Na kolodvoru so mu priredili svečan sprejem. V imenu italijanske vlade ga je pozdravil zunanji minister grof Ciano na čelu raznih drugih visokih osebnosti. Na kolodvoru zbrana četa je izkazala Goringu vojaško čast. Goring se hoče osebno v pogovorih z Musso-linijem prepričati, kaj sta si pravzaprav obljubili Anglija in Italija z najnovejšo pogodbo glede položaja na Sredozemskem morju in na kakem stališču naj vztraja Nemčija za bodoče v vprašanju španske državljanske vojne. Razvoj dogodkov v španski državljanski vojni. Od našega zadniesra poročila o razvoju španske državljanske vojne je treba beležiti naslednje nove dogodke: Nemška bojna ladja »Königsberg« je predala zaplenjeno rdečo ladjo »Aragon« nacionalističnim oblastem v luki Cadix, kjer so jo raztovorili. Posadka in potniki omenjene zajete ladje in rdečega parnika »Marta Junquera« so bili izpuščeni. Posadko z ladje »Marta Junquera« je nemška križarka »Königsberg« izkrcala 11. I. na španski severni obali. Moštvo »Ara-gona« je 12. L nemška oklopnica »Admiral grof Spee« oddala na suho pred mestom Malaga, ki je v rokah rdečih. — Bojne ladje nacijonalnega generala Franca so bombardirale mesto Valencija, kjer ima rdeča vlada svoj sedež. — čete generala Franca so zasedle po krvavih bojih Estopono in so zaplenile velike množine vojnega materijala. — Za rdečo vlado so izvežbali novi mednarodni bataljon, ki šteje 4200 mož in je v njem: 1800 Francozov, 900 Belgijcev, 400 Poljakov, 250 Italijanov in preostanek tvorijo razne druge narodnosti. Batalionu poveljujejo ruski oficirji in 3 politični komisarji, med temi Po osmih letih je doživela naša bela Ljubljana zadnjo nedeljo prvi javen ma-nifestacijski shod JRZ. Ljudske množice so napolnile veliko dvorano in stranske prostore hotela Union in še zunaj je osta* lo tisoče mož ter fantov, ki so iz zvočnikov poslušali izvajanja govornikov. Veličastno zborovanje je priredila ljubljanska JRZ in ga je otvoril ljubljanski župan g. dr. Adlešič. Prečital je navdušeno sprejete udanostne brzojavke: kralju, knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade. Dr. Adlešič je podelil besedo ministru g. dr. M. Kreku, ki je govoril o notraj-nem in zunanjem političnem položaju in napovedal skorajšnje volitve v mestne občine. Za dr. Krekom je povzel besedo senator Fr. Smodej in se je zavzemal za demokracijo, ki se mora izvajati ne samo na političnem, ampak tudi na gospodarskem in socialnem polju. Uradništvo ne sme biti nasprotnik in tlačitelj ljudstva. Tisto uradništvo, ki ni z ljudstvom, je — protidržavno. Zlasti je še precejšen del učiteljstva, ki ni našel poti do ljudstva. Ljubljanski župan g. dr. Adlešič je govoril o ljubljanskem gospodarstvu, ki je bilo podobno pod prejšnjim vodstvom — hlevu polnemu gnoja. Ljubljana je v celi Jugoslaviji najbolj zadolženo mesto. Vsak, ki se v Ljubljani rodi, prinese na svet breme preko 2000 Din dolga. Prejšnji gospodarji so v Ljubljani tako »gospodarili«, da so kupovali stare avtobuse in napravili milijonske dolgove, katere mora sedaj nositi tramvaj. Pri pogrebnem zavodu so napisali pogrebe, katerih ni bilo. Iz sredstev za siromake so dajali denar za politične prireditve JNS in za gotova društva. O teh zadevah bo govorilo sodišče. Med govorom senatorja Smodeja se je pojavil v dvorani notrajni minister g. dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. M. Natlačena. Ljudstvo ga je pozdravilo z viharnimi manifestacijami. dva Italijana in en Poljak. Med poveljnikom madridskih obrambnih čet in med komandantom mednarodnih miličnikov v Španiji generalom Kleberjem je izbruhnil prepir, ki je zavzel tak obseg, da se je rdeči ministrski predsednik kot sedanji vojni minister v letalu podal iz Valencije v Madrid, da bi posredoval. Kleberju hočejo dati poveljstvo nad severnim in severno-zapadnim odsekom madridske bojne črte. General Kleber s tem ni bil zadovoljen in se je pritožil pri ruskem generalu Corevu. Sovjetska Rusija prednjači pred velesilami s krediti za oboroževanje. V Moskvi je pričel 12. jan. posvetovanje osrednji izvršilni odbor sovjetov. Ljudski komisar za finance Grinko je razgrnil ob tej priliki ruski državni proračun. Lanski proračun je znašal 79 milijard rubljev in ta številka se mora pri novem proračunu z ozirom na potrebe oborožitve znatno zvišati. Proračun za 1. 1937 znaša 97.782 mi-lizard rubljev, in od te vsote odpade na rdečo armado 20 milijard. Ta svota znaša v naši valuti 200 milijard Din ali 20 letnih proračunov Jugoslavije. Po govoru ljubljanskega župana je spregovoril g. dr. Korošec, ki je med drugim povdarJ, da smo bili dolgo odstranjeni od državnega krmila. V nati odsotnosti je v javnem življenju zavladala mržnja in nenaklonjenost ne samo proti Hrvatom, ampak proti vsakemu narodnemu pokretu. Ravnopravnosti ni bilo, vse je bilo razdrto. Predno smo začeli delati za sporazum, smo morali ustvariti ugodno ozračje za mir med narodi. Ustvarili smo orodje za to v JRZ. Zdaj smo začeli delati za sporazum. Ta sporazum je malo dete, ki dela svoje prve k^-ake v svet. Voditi ga mora nežna roka. Tako dete se ne sme preveč vlačiti sem in tja. Radi tega tudi ni dobro, preveč govoriti o sporazumu. Prvi korak je "lspešno storjen. Kot smo že čitali v časopisih, sta obadva obraza (dr. Stojadinovič in dr. Maček) prišla zadovoljna v Zagreb. Kakor v tej stvari, imejte tudi v drugib zaupanje v vlado in potrpežljivost. Marsikaj je vlada že storila, pa še je dosti dela. Imamo trdno voljo in vročo željo, da pravilno rešimo vsa tozadevna vprašanja, ki ležijo na ramah ljudstva in ga tarejo. Kar se tiče govoric o nestalnosti vlade, ni za to nobenega vzroka in tudi taisti, ki o tem govorijo, dobro vedo, da teh vzrokov ni. Mi nismo več majhna, ampak velika vsedržavna stranka. Ako Bog da, bomo še vladali in izpolnili to, kar smo obljubili in kar narod želi od nas. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija z 12 zahtevami. Veličastno zborovanje je bilo končano s himno slovenskih fantov in s pesmijo »Hej Slovani«, ki jo je zasvirala godba. 3000000000000000 Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Veličasten shod JRZ v Ljubljani. TO. KATOLIŠKEM! Škofovska konferenca. V Zagrebu je bila od 8. do 14. januarja konferenca jugoslovanskih škofov, ki ji je predsedoval zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. Škofje so z vso resnobo in natančnostjo razpravljali o razmerah, ki v njih živi katoliška cerkev. Ugotovili so, da se v številnih šolskih knjigah izpodokopavajo temelji katoliške vere in morale; da se je javna nemorala v letnem času na obalah našega morja in naših rek razširila tako, da so po pravici v skrbeh vsi prijatelji našega naroda. V vsaki škofiji naj se izvaja Katoliška akcija po glavnih smernicah sv. Očeta in po posebnih škofijskih pravilnikih. Ker je mnogo našega narodnega življa raztresenega po raznih delih sveta, kjer jim preti velika nevarnost, osobito če nimajo lastnih duhovnikov, bodo katoliški škofje storili vse potrebno, da jim pomagajo z organiziranjem dušnega pastirstva, ki bo razumelo njih jezik. Našemu rojaku Nikoli Taveliču, mu-čeniku za svete kraje v Palestini, v čast je zgrajen oltar v češki cerkvi v Jeruzalemu. Za svečanost posvetitve tega oltarja se bo pod vodstvom odbora Društva sv. Jeronima priredilo romanje v sveto deželo. Katoliški verniki, ki imajo možnost, naj si ogledajo razstavo katoliškega tiska v Vatikanu. Vsi naj se navdušijo za katoliški tisk, zlasti za dnevni katoliški tisk. Ker je gmotno stanje katoliške duhovščine izredno težko, bodo škofje delali na to, da se duhovnikom zagotovi dostojna eksistenca. Jugoslovanski škofje so vsestransko preučili raznovrstno delavnost komunistične propagande v naši državi in strašno nevarnost, ki preti od te propagande veri in omiki. Izdali so posebno pastirsko pismo proti komunistom, ki bo prečitano po katoliških cerkvah. Grozote v Španiji. F- -.ncoski list »Croix du Midi« je že večkrat objavil stvarne podatk-î o grozotah, ki jih uprizarjajo boljševiki v Španiji. Nedavno je ta list poročal, da so španski komunisti in anarhisti zažgali, razdejali in oplenili 20.000 cerkva, kapelic, samostanov, cerkvenih poslopij, zavodov, šol, bolnišnic, sirotišnic itd. Nemogoče pa je dognati število ubitih duhovnikov, redovnikov in redovnic. To je mogoče samo v tistih pokrajinah, ki so prej bile v oblasti komunistov, pa so jih potem zasedle nacionalistične čete. Neka vsega -aupanja vredna oseba, ki je bila v Barceloni, pa je od tamkaj pobegnila v letalu, pripoveduje, da je bilo v sami Barceloni in v bližnji in daljni okolici poklanih 1400 duhovnikov in redovnikov. Ker se je mnogim duhovnikom posrečilo, da so pravočasno pobegnili, ali pa se skrili, porabljajo boljševiki razna lažnjiva in podla sredstva, da bi jih ugrabili. Eno teh podlih sredstev je to-le: boljševiki pošljejo mlade deklice v hišo, o kateri sumijo, da se v njej skriva kak duhovnik. Te deklice se delajo verne in pobožne in kažejo veln'o žalost nad preganjanjem cerkve in duhovnikov. Obžalujejo, da zdaj ni več duhovnikov, ki bi tolažili umirajoče ter jim delili sv. zakramente. V tej in tej hiši, tako tarnajo vse v solzah pokvarjene mlade lažnjivke, je bolnik, ki srčno želi duhovnika, in tako se včasih zgodi, da pride kak duhovnik iz varnega skrivališča, gre z deklicami, ki ga peljejo ne k umirajočemu bolniku, marveč k satansko hudobnim boljševi-kom, ki ga kratkomalo ubijejo. Na duhovnike, ki se skrivajo po gozdih, naščuvajo dresirane pse kakor na zverjad. Poleg duhovnikov lovijo in ubijajo tudi tiste posvetnjake, o katerih vedo, da so praktični katoličani. To so grozote, ki jim je težko najti para v svetovni zgodovini. O teh grozovitih zločinih ne poročajo listi, ki simpatizirajo z ljudsko fronto: to so marksistični in liberalni listi. Tudi slovenski gosposki in kmečki liberalni listi podpirajo marksiste in komuniste s popolnim molkom o španskih grozotah. Kogar Bog pokliče. Na Angleškem je nedavno umrl katoliški duhovnik in pisatelj Barnes. Rojen je bil v anglikanski (protestantovski) veri. Izbral si je vojaški poklic ter postal oficir. Pa ni v tem stanu našel sreče. Tudi s protestantovsko vero ni bil zadovoljen. Resni študij ga je preveril, da je katoliška vera edino prava vera. Zato je prestopil v katolicizem. In še več. Sel je v bogoslovje, zameni! sab-Ijico s križem ter našel srečo. Postal je katoliški duhovnik že za časa papeža Leona Xin., ki je umrl leta 1903. Kot katoliški duhovnik je vneto deloval ter branil vero z besedo in peresom. — V Belgiji je vstopila v samostan gospa kraljevega rodu. To je sestra umrlega belgijskega kralja Alberta, vdova vojvode Hohenzollern-Sigmarinsren. Svet ji je bil na razpolaeo s svojo lepoto in uživanjem, ki pa nudi tistim, kateri mu služijo. Pa raiše Bogu služi na način, ki vodi ^ krščanski popolnosti. V samostanu ne bodo jemali ozira na njen kraljevski rod. Živela bo kakor redovnica socialno najnižjeara rodu. Izpolnjevati bo morala natanko vsa redovna pravila, kakor najmanjša nienih to-varišic. Pa je sledila božjemu klicu. Križi na noljsko-ruskl meji. Poliska je soseda Rusije. Ruski vojaki, poslani od ruskih boliševikov, so že leta 1920 prekoračili polisko-rusko državno mejo, ho-teč podjarmiti Poljsko ter jo pretvoriti v sovjetsko pokrajino. Poljaki so JTh nre-magall ter pognali preko meje. Poljaki pa so si v svesti, da se to, kar se ie zgodilo leta 1920, lahko zonet ponovi. Tega se zavedajo verni katoliški Poljaki in zato postavljajo križe in kapelice na svoji državni meii proti Rusiji. S tem Poljaki Izpovedujejo, da se hočejo boriti za Boga in z niegovo pomočjo proti boliševizmu brezboštvu. Zmasro nad boljševiki 1. 1920 pripisuiejo očividni božji pomoči, ki io ie niim iznrosila Marija, kraljica Poliske. Na polisko-ruski meji postavljeni križi in kapelice so dokaz zaupanja ln pripravljenosti poljskega naroda, da hoče z vsemi močmi obraniti svoje verske svetinie ln svojo državno neodvisnost. Za boliSp-vike v Rusiji pa so memento, ki jih kliče k spreobrnitvi. Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem. Tridneven tečaj duhovnih vaj za dekleta bo oet zlatnikov.« Gospodu zaspal občeznani ln spoštovani Zemljič Leopold, p. d. Cikral. Mnogo let Je bil priden in skrben gospodar na znani domačiji pokojnega narodnega buditelja ln pisatelja 6. g. Dajnka. Tudi sam je bil skozinskoz veren narodnjak, naročnik katoliških časopisov in je tudi svoje otroke vzgojil v strogo katoliško-narodnem duhu. Bil je soustanovnik in večletni odbornik gornjeradgonskega bralnega društva in tudi bivši občinski odbornik. Bil je mož onega starega kova, ki je trpel ln delal za pravico našega naroda ob severni meji in to ob rami tudi že pokojnega Jank » Belci. Ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev smo ga dne 12. t. m. položili na šentpeterskem pokopališču k večnemu počitku, kjer se je še ob odprtem grobu s primernim nagovorom od pokojnega poslovil njegov nečak Joško Zemljič. Počivaj v božjem miru in naj ti to žemljica lahka! Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 10. januarja je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, dobri oče, oziroma dedek Tomaž Hofman v Bučečovcih v starosti 72 let. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«. Pogreba, ki se je vršil 12. januarja, se je udeležilo prav mnogo ljudi, med njimi tudi domače gasilno društvo. Rajni naj počiva v miru! Preostalim tožalje! Svetinje. 7. I. se je zbrala vsa naša župnija k pogrebu, kakor ga že dolgo ni bilo. Ta dan smo položili v grob g. Aleksandra Hedžet, posestnika lz 2eruvinec, dolgoletnega občinskega odbornika in svetovalca. Z rajnim je vlegel v grob eden tistih naših mož, ki so znali voditi občino v pravcu dobre gospodarske politike. Pogreb, ki ga Je vodil salezijanski duhovnik g. J. Kostanjec lz Rakovnika ob asistenci g. p. Lekšana od Vel. Nedelje, je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni. »Slovenski gospodar« in »Glasnik najsv. Srca Jezusovega« sta mu bila stalna gosta. Slabo vreme ln daljna pot ga nista zadržala doma, da bi ne obiskal svojega Zveličarja. Krščanska društva in roke siromakov niso nikoli zastonj trkale na njegova vrata. Rajni Je gospodaril dolgo vrsto let na Hedžetovi domačiji in je bil brat veletrgovca g. Matije Hedžet v Ljubljani, g. Feliksa, ki je trgovec v Veržeju, in g. Franca .davčnega uradnika v Ormožu. Blag mu pokoj, žalujočim naše sožalje! Sv. Andraž v Halozah. Izredne smrti je umrla Neža Emerfiič lz Skorošnjaka, zbolela je Z£ močno pljučnico. V četrtek zvečer 14. t. m. sc Jo domači za hip pustili samo v sobi. V očitni zmedenosti J® takrat planila lz postelje in skozi vrata zginila v mrzlo noč. Videli so Se, kako je zaloputnila vrata. Hiteli so za njo, klicali, iskali, pa zginila Je za njo vsaka sled. V petek so jo našli 1 ' pol km proč v gozdu, naslonjeno na drevo ln mrt"oI Bog JI daj mir! — V Gradišču je Gospod življenja poklical SOletnega Antona Topolovec k sebi. M-ada vdova s težko zaskrbljenostjo gleda osem pridnih otrok, ko nima zanje ne kruha ln ne obleke. Kdo bi se je usmilil! Gornjigrad. Kot prvi Je v novem letu umrl po dolgem bolehanju 761etnl po domače Vodu-Skl oče. Bil je prav pobožen tretjerednik. Bodi mu lahka žemljica! Prevalje. Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah je darovala mesto venca na grob svojega dolgoletnega odbornika g. Petra Kordež v Prevaljah znesek 100 Din Dijaškemu semenišču v Mariboru, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala! Tinje na Pohorju, številke o lanskem letu: 40 rojenih, 15 mrtvih, 8 porok in 2900 sv. obhajil, župnija pa šteje okoli 1200 prebivalcev. Zahajali smo radi v cerkev; fantje in možje so radi pristopali k obhajilni mizi, mnogo celo vsak mesec. Razume se, da dekleta in žene niso zaostale, marveč so hotele prednjačiti. Šmartno pri Slovenjgradcu. Vedno bolj se množe tatvine, pri katerih izginja vse, kar morejo dolgoprstneži doseči, Dne 11. januarja je bil okraden tudi Gašper Franc, kovač v šmart-nem 98. Ko je odšel iz kovačnice k večerji med 8. in 9. uro zvečer, so mu tatovi odnesli iz stanovanja kovček, dve uri, nekaj obleke ln odejo. V kovčku je shranil vse svoje listine, kakor: delavsko knjižico svojo in vajenca Mirkota Gašper, dva obrtna lista, dvoje mojsterskih spričeval, domovnico, krstni list, nravnstveno spričevalo in še druge papirje. Prizadet je najbolj radi odnešenih listin ter prosi vsakogar, ki bi teh katero listino kje videl, da mu jo vrne, od-nosno sporoči najdbo, za kar ga bo Gašper Fr. primerno nagradil. Jarenina. Dne 23. decembra je priredila naša šola božičnico za siromašne šolske otroke. Pod vodstvom g. učitelja Babnika so otroci najprej jako dobro igrali igro »Peterčkove poslednje sanje«. Po igri Je bilo obdarovanih z obleko, perilom ln obutvijo 182 otrok. Vse darove j« nabralo, oziroma naprosilo učiteljstvo samo. V Jarentnl so dobili kljub velikemu pomanjkanju denarja 2013 Din. V blagu ali denarju pa so za božičnico prispevali še banska uprava in razni zasebniki lz Maribora. Vsem, ki so prispevali za božičnico, posebno še požrtvovalnemu jare-nanskemu učiteljstvu, v imenu obdarovanih otrok in njihovih staršev prisrčni: Bog plačaj! Sv. Andraž v Slov. goricah. Zavedamo se velikega pomena našega katoliškega tiska in zato z veliko vnemo delamo za njegovo razširitev, hvala Bogu, da z velikim uspehom. Predvsem se bo precej dvignilo število naročnikov »Slovenskega gospodarja«, pa tudi za druge naše dobre liste. Tako je prav! Dober časopis V hiši je znamenje dobrega duha v družini. So pa še družine, ki bi zmogle naročnino za kak dober list in časopis, manjka pa žalibog zavednosti, ali pa je vzrok nerazumevanje časa. Kolikor mogoče, bi naj imela vsaka premožnejša družina vsaj eden dober list. Devica Marija v Brezju. V nedeljo se je vršila proslava peterih požarnih amb kraljeviča To-mislava, kateri je -okrovitelj jugoslovanskega gasilstva. Gasilci so se udeležili v lepem številu sv. maie, ter so imeli potem sestanek, na katerem se Je spomnil župni predsednik tega svečanega dneva. Proslava se je vršila v vzornem redu. Fram. Na praznik Svetih Treh kraljev se je otvorila v Framu kmetijsko-nadaljevalna šola, ki jo redno obiskuje 30 mož in fantov. Poleg domačega šolskega upravitelja so že prišli predavat tudi okrajni referenti iz Maribora in takrat pride še mnogo več občinstva. Res koristna je taka ustanova našemu kmečkemu ljudstvu, »Koliko so te reči vredne?« »Tega ne vem. Vprašati bi bilo treba gospo grofinjo, ki je vse te dragocenosti lansko leto darovala. Takole bi jih cenil, da so bile kakih osem sto goldinarjev vredne. Sicer pa boste, gospod sodnik sami tudi vedeli. »Jaz ne vem nič. Nikoli nisem bil v šmarski cerkvi.« »Gospoda sodnika v nobeni cerkvi ni videti,« se je predrznila Veronika. Sodnik ji ni odgovoril ne z besedico, niti zmenil se ni, ampak je suho nadaljeval: »In v nabiralniku? Koliko je bilo tam denarja?« »Tudi tega ni mogoče natanko .povedati,« je odvrnil župnik. »Zadnje čase je prišlo v Šmarje kakih tisoč romarjev. Ne bo preveč, če rečemo, da so darovali pet sto krajcarjev in pet sto grošev.« »Kaj se je zgodilo, ko ste tatvino odbili?« »To ni tatvina, to je božji rop,« se je razvnel mežnar, »ko smo ga odkrili, smo prenehali z zvo-njenjem proti nevihti in smo začeli plat zvona biti. Ka.r ko j je zbralo kakih trideset moških, ki so mislili, da Kje gori. Ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, so preletali pol planin« da bi razbojnike prijeli, pa niso nobenega sledu moja n*jti Edino Veronika je srečala enega od njih, o» U poprej, ko je šla v cerkev.« »Naj sama pove! Toda na kratko!« »Mnogo kaj nimam povedati,« je dejalo dekle odločno, »hotela sem v cerkev, da bi bila pri molitvi, in sem stopila na pokopališče. Tedaj je priletel zadaj okoli cerkve moški, ki je nesel nekaj belega pod oazduhom. Ko se je zabliskalo, sem ga spoznala; bil je Melharjev Lavrinc, gospoda sodnika sin. Zagledal me je in zaklel, potem pa jo udri navzdol. Že sinoči se je potikal okoli Šmarja in je zgoraj pri studencu sitnaril okoli mene.« »To ni res,« se je zadri obtoženi v kotu; »ne verjemite ji, oče!« »Tu nisem oče, ampak sodnik,« je rekel stari Melhar hladno in mirno. »Ta ženska se je odnekod pritepla in nihče ne ve kaj prida o njej. Jaz še govoriti nočem z njo,« se je kregal sodnikov sin. »Kaj si upa ta človek!« je zagrmel mežnar. »Naša Veronika ni nobena ženska in pritepla se od nikoder ni. Njen oče je bil častit mož v Celovcu in njena mati je moja sestra — Bog jima daj dobro, oba sta že rajna! Pred tremi leti sta ji oba umrla, in ker drugih sorodnikov nima, sem jo jaz vzel k sebi, ker sem ji ujec.« »V vsem Žmarji in v vsej Kapli ni bolj pridnega dekleta kakor je Veronika,« se je oglasil Jurček. »Vsi jo častijo, ker otroke tako lepo uči,« je dodal še gospod župnik. »Pozna se ji, da je pri uršulinkah v šolo hodila.« (Dalje sledi.) zvani oblikovalec za krone, pripravo, ki omogoča slehernemu zobozdravniku brez vsakršnega truda izdelati jeklene zobe. Zaeno je Tauzinsky iznašel pravilno zltitino, kromov nikelj, ki ni le z. več ko za dve tretjini cenejši ko zlato ali platina, marveč je tudi trpežnejši in pripravnej-ši za v usta. Zob iz belega niklja nima le primernejše barve za zobe ko zlato, marveč se sploh ne da uničiti in da je nemogoče pregristi ali ob-drgniti. Tak zob je trši ko zlato ali platina in je lažji. Mimo tega zobovju iz kromovega niklja ne škodujejo nikakršne kemične spojine in nikoli ne spremeni spojine in nikoli ne spremeni barve, marveč je vedno čisto in belo. Najvažnejše je pa to, da je cenejše. ki so ga doslej razni naprednjakl vabili le na zabavne prireditve, od katerih se Je večina vračala vinjena v svoje domove. Iskrena hvala in priznanje pa gre novemu Šolskemu upravitelju Tavželju in novemu županu Peteku, ki sta nam pri banski upravi izposlovala tako potrebno Šolo, kakršno bodo prihodnje leto najbrž imela tudi dekleta. št. Janž na Dravskem polju. Čebelarska podružnica St. Janž na Dravskem polju priredi v nedeljo 24. januarja veselico z igro popoldne ob 4. uri v gostilni Lešnik. Cisti dobiček je namenjen nabavi raznih čebelarskih potrebščin. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 11. in 12. decembra se je v Slomšekovem domu vršil dobro obiskan kmetijsko-poučnl tečaj, prirejen od okrajnega kmetijskega odbora, ki ga je zelo praktično in nazorno vodil kmetijski referent lz Ptuja g. Sustič.. O zavarovanju je vmes govoril tudi g. ravnatelj in župan Mihelčič iz Celja. Želimo še več takega! Sv. Andraž v Halozah. Sosedje od vzhoda so V Repičah obiskali po noči dve kleti Kolikor so mogli, so si z žlahtno kapljico otovorili želodce in torbe, pa popihali v temo. Vendar jim postaja sredi zime vroče, ker bodo morali radi tega začasno v Ptuj, da si ohladijo razgrete glave. Mi predlagamo, da pridejo vinski kupci še po tisto malo vina, kar ga je še v kleti, da ne bodo imeli tatovi kaj krasti. Gornjigrad. V letu 1936 se je rodilo pri nas SO otrok, umrlo pa je 22 oseb, 12 jih je bilo starih nad 70 let. Poročenih je bilo 4 pare. Napredovali smo v minulem letu samo za 3 oseb. Sladka gora. Marsikaj zanimivega smo doživeli lani, letos še ne kaj posebnega, toda starih novic ne bomo ogrevali, ne veselih in ne žalostnih, ampak z najboljšim upanjem bomo zrli v bodočnost. »Slovenskemu gospodarju« pa bomo še ostali zvesti in sploh katoliškemu časopisju. — Na Novega leta smo slišali, da je bilo v naši župniji, ki šteje 1800 duš, lansko leto rojenih 55 otrok, umrlo jih je skupno 36, najstarejši v 92 .letu, poročenih je bilo 11 parov. Sv. obhajil je bilo nad 13.000. — Tudi pri nas so se oglasili kurji prijatelji pred prazniki in se založili z dobro pečenko. Gosi pri tem niso prezrli in radi spremembe so ukradli in kar na licu me3ta zaklali tudi dve svinji, da je bil boljši plen. Nismo še mogli izslediti teh prijateljev pečenke, pa upamo, da bo tudi to prišlo na dan. Pri ugodnem vremenu se vidi že polno delavcev v vinogradih, ki že obrezujejo trto in upajo na obilnejši pridelek, kakor je bil lani. Laški okraj. Letos smo imeli izredno suho zimo, pa tudi hladno je dovolj. Pred 60 leti, to je leta 1877, pa je bilo, kakor pripovedujejo stari ljudje, o tem času izredno mokrotno vreme. Dne 15. januarja leta 1877 se je utrgal na Ple-Bu v bližini Zidanega mosta pri vasi Briše velik Plaz, kateri je zasul nekaj delavskih hiš, v katerih je prebivalo okrog 12 ljudi. Cez par dni >a se je utrgala z visokega hriba še večja plast lemlje in kamenja s tako silo, da je vrglo železniški tir z levega na desni breg Savinje. Pa tudi Savinjo je popolnoma zajezilo, tako da je obstala že do šmarješkega mostu. Na pomoč je prišlo vojaštvo, da je odprlo strugo Savinje in popravilo železnico. Kateri pa so bili podsipani, ■o ostali mrtvi. Laško. V četrtek dne 7. januarja je imel naš okrajni cestni odbor proračunsko sejo. Davčna podlaga znaša v celem okraju Din 1,988.206, prejšnje leto pa Din 2,285.893. Stroški so pro-račuriani na Din 1,282.476, od tega prispeva cestni okraj okrog Din 413.000, ostalo pa banovina. Doklade bodo znašale 20% na direktne davke. Večja dela na cestah so predvidena, pred vaem na cesti I. reda Radeče—Celje, kjer se namerava letos pričeti z delom preložitve ceste pri Sv. Marjeti; ta cesta bi se preložila od šole do prostozračnega kopališča. Delo se bo izvršilo v dveh do treh letih. Cesta bo na ta način veliko lepša, ker odpadejo klanci ln ovinki črez vasi Sv. Marjeta in Ogeče. Na cesti Sv. Marjeta—Hrartnik pa je predvidena razširitev ceste na Brnici pri Dolu. Na predlog M. Deželaka je cestni odbor soglasno sklenil, da se ugodi proS-nji občine A-arijagradec, da se bivša okrajna cesta Lahomna—Mala breza proglasi v celoti za subvencionirano občinsko cesto, ne pa, kakor se- je sedaj Izvajalo, samo od Lahomnega do Tevč. Cesta je v celoti dolga blizu 10 km in je bila zadnji čas težko breme za občino. Na seji se je sestavilo tudi novo starešinstvo, in sicer tako: Trop Ignacij, župan v Laškem; inž. Bis-kupski Vitold, ravnatelj Trboveljske premogo-kopne družbe v Trbovljah; Klenovšek Jakob, župan v Trbovljah; Deželak Matevž, posestnik v Ložah; in Orožen Martin, posestnik v Tur ju. Pefcr Pcšefar reicfari. Električna politika. Med Zagrebom in Belgra-dom je bila dosedaj visoka napetost, sedaj se je izpremenila v nizko napetost. Transforamtor se nahaja v notranjem ministrstvu. Prvi kontakt se je izvršfl med Srbi in Hrvati na slovenskem terenu. Upati je, da odslej ne bo več kratkega stika. Ko se bo napeljal stalni kabel, bo to pogonska sila, ki bo lahko vso državo razsvetljeval. Kukovec je zapel. Belgrajs' politika je priobčila neke izjave mariborskega šefa slovenskih mačkovcev. To ni bilo všeč drugemu šefu Dobo-višeku, pa je napisal svojo izjavo. Obe izjavi pa nista bili všeč pravemu šefu Mačku in tako se je godilo, ^a sta obadva šefa dobila ukor od pravega šefa. Meni se pa vse to tako dobro zdi. Kajti sedaj bo Kukovec lahko res sam pravi šef, če bo le imel komu komandirati. Sedaj se bode lahko v celoti posvetil ljudski fronti. Socijalisti so šli za hlapca. Socijalisti stalno dopovedujejo delavcem, da mora delavec sam imeti svojo politično stranko. Sami pa se tega načela ne drž''o. Sedaj so sklenili politično kupčijo z vsemi odpadki iz ranzih strank, ki se zbirajo v Ljudski fronti. Ker si ne upa> prev tega sami povedati, ------am že jaz to storiti, da ne bo^T delavni 1 -ega dne debelo gledali, ko bode se znašli v lepi družbi. Dogodivščina v prosvetnem svetu. V prosvetnem svetu v Belgradu smo imeli Slovenci Dimnika. Pa Je prišlo v debato, da bi se naj Slom-šekov dan proglasil za vso državo kot šolski praznik. Pa je ravno g. Dimnik bil proti. Nje- Knjigovodja Tona osuša mokre hlačke malega Pepčeka. govi razlogi sicer ne držijo. Pravega pa povedal ni, zakaj Je proti. Zgodilo se je namreč, da je nekdo v njegovi ljubljeni JNS citiral Slomšeko-vo pesem: »Glejte že sonce zahaja, kmalu za goro bo šlo!«Ni čuda, da so Dimnika podrli! Skriti sestanki. Mene je sklenil obiskati zastopnik slavne JNS, da bi se pogajala in je iskal tak skriven prostor. Dobil me je v hlevu, ko sem ravno čakal, da mi krava po vrže. Ni mi bilo ljubo, da me nadleguje, pa sem mu kar rekel: Tu pa kar proč pojdi, če te krava zagleda, bo mislila, da je že po vrgla. Najboljša naloga. Študenti so dobili šolsko nalogo, da naj napišejo, kaj bi najbolj pomagalo do boljših gospodarskih razmer. Dva študenta sta napisala samo eno besedo kot odgovor. Eden je napisal: Mir, drugi je pa napisal: Vojna. G. profesor ni vedel, kaj bi naredil, pa je mene vprašal in sem mu odgovoril: Drugod vojna, pri nas mir! Kdo je dal najboljši odgovor? Kdo je bil prvi? Mnogi so pisali, da bodo Nemci prvi, ki bodo zmagali na španskem. Dejansko pa so bili le Angleži. Oni imajo že z generalom Franko pogodbo za vse španske rudnike, čeprav te vlade še niti priznali niso. Tega niso sterili zato, da se jih nihče ni bal. Tako so oni prvi! Varna daljava. Goring je prišel v Rim, da prouči dogodke v Španiji. Med Rimom in Španijo je dovolj velika razlika, da lahko v miru proučuje, ne da bi ga kanoni motili. Kanoni p" maslo. Nemci pravijo, da imajo raje kanone kakor maslo. Angleži pravijo, da imajo raje maslo kakor kanone. In tako sedaj diplomati ne vedo rešitve. Ce bi mene poklicali, jaz bi jim kar svetoval, da naj dajo speči maslene kanone, pa bo ves svet sit od tega! Toliko gre sedaj denarja za kanone. MMm gozdnih sadik brezplatlKO iz fHlinili gozdnih nedeljo je vdrl neznani stor lec v pisarniške prostore in delavnico ključavničarskega podjetja lnžener Unger na Pobreški cesti v Mariboru. Odnesel je železno ročno blagajno, jo razbil v delavnici ter vzel Iz nje 831 Din. Na srečo je bil v blagajni samo drobiž ln se je moral vlomilec zadovoljiti z Imenovano «voto, čeravno je odprl ln prebrskal vse omare. — DrugI vlom je bil Izvršen v noči na pondeljek v Mariboru v Vrbanovi ulici 22 v stanovanje rodbine Rotman, kjer je stikal tat za denarjem. Slednjič je zadel na mošnjlček s 70 Din ln na srebrno uro ter je odnesel omenjeno. Po testih dneh podlegla opeklinam. Poročali smo, kako se je vžgala obleka po plamenu lz peči na 231etnl Mariji Kuralt, hčerki gostilničarja v Studencih, Id je bila zaposlena v trgovini predtiskarije g. Temerl na Slomšekovem trgu. Opečeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegla groznim mukam zadnjo nedeljo zvečer. Smrtna -esreča lGIetnega dečka. Na gradu Galenhofen nad Smartnem pri Slovenjgradcu Je odtajal oskrbnik Lampreht zamrznjene vodovodne cevi. Za to delo se je poslužil železne peči, v kat"-i je tlelo oglje. Opoldne Je postavil pečko v stranišče prvega nadstropja, da bi od toplote popustil led v -ločevtaastih škatlah za vodo. Lampreht je zaklenil stranišče 'n Je skril ključ z namenom, da bi nikdo ne mogel priti v nevarnost zastrupljenja s strupenim plinom, ki ga širi tleče oglje. Ravno opoldne se je -ti 11 lz šole Lamprehtov lOletnl sinko in se Je podal na stranišče. Ker je bilo zaklenjeno, je Iskal tako dolgo, C , je našel ključ. Cez kakih 20 minut Je šel oče pogledat ln le našel fanta v nezavestnem stanju. Deček Je že bU vdihal toliko strupenega plina, da mu tudi lz Slovenj~radca poklicani zdravn*k nI mogel več pomagati, ampak Je le ugotovil smrt. V okolici Ptuja dva požara. Dne 14. t. m. se je pojavil v okolici Ptuja dvakrat rdeči petelin. V fikovcih, občina Rogoznlca, je pogorelo do tal obširno gospodarsko poslopje posestniku Mart. Mahoriču. Gasilci so preprečili, da nI šla tudi še hiža. — V Dornavl poč" Ptujem je začelo goreti krog polnoči, ko Je vse trdo spalo. Zgorelo je sedem gospodarskih poslopij. Domači gasilci so obvarovali pred uničenjem stanovanjske hiše. Pod vlak. Na postaji Rajhenburg se je vrgel pod brzovlak poštni sluga Josip Seber lz Som-bora in Je bil pri priči mrtev. Vzrok obupnega dejanja je neznan. Prostovoljno v smrt. Na svojem stanovanju v Zgornji Šiški pri Ljubljani si je prereza! žile na levi roki 321etni brezposelni zidarski pomočnik Ludvik Borštnar, ki je kmalu izkrvavel. Novice iz drugih držav. Ekspresni vlak v plamenih. Na Kitajskem na progi Hongkong — Kanton se je zgodila te dni strašna nesreča. Na postaji Shihtan je začel zgodaj zjutraj goreti ekspresni vlak, v katerem je zgorelo več kitajskih potnikov, ali pa so se poškodovali pri skoku iz vagonov. Dosedaj so ugotovili 85 mrtvih in med temi 35 žensk in otrok. Število smrtn6 ponesrečenih ct.iijo nad sto. ^Prireditve. Podčetrtek. Naše katoliško Izobraževalno društvo se je v resnici potrudilo, da doseže cilj popolnega razmaha. Udejstvuje se v prosvetnem, kakor tudi v političnem življenju. Nekateri fantje so nas pri zadnjem volilnem boju s svojim odločnim nastopom kar presenetili. Fantje, le tako naprej! — Dramatskl odsek nam je priredil nekaj lepih iger, kakor »Pri kapelici« in »Grobovi«. Na novega leta dan pa koncert, katerega nikakor ne pozabimo ln se Jim lepo zahvaljujemo za trud, ki so ga Imeli, preden so se naučili tako težke in krasne pesmi. Največje zasluge za ogromen aplavz ima bogoslovec naš domačin g. Prah, ki je celo stvar vodil ln izpopolnil. Zadnji čas slišimo, da nameravajo prire- diti za pustno nedeljo Isto »Scapinove zvijače«. To bo zopet «meha! Vabimo vse bližnje sosede, da ae te prireditve udeležite! Brez petja seveda ne bo. Pa te godba bo zraven! Torej na svidenj» na pustno nedeljo! Bog ilvi! Slovenci v Zagrebu. Novo leto smo začeli x veselo Igro, ki so Jo SlomSekovl Igralci podali v nedeljo 8. januarja popoldne. Igrali so burko »Ce žena hlače nosi.« To je bilo zopet veselega smeha. Dvorana Je bila nabito polna, kar se ne zgodi vsak mesec, to Je znamenje, da naše Igre privabijo vselej ve« gledalcev. — V nedeljo 10. Januarja, popoldne po večernicah, je bilo zanimivo predavanje o prostozidarjih (framasonih). Izkazalo se Je, da so ljudje premalo poučeni o teh najbolj zagrizenih sovražnikih katoliške cerkve ta njenih vernikov. — Na Antonovo nedeljo 17. januarja Je predaval g. dr. Janko Koren o državi. Tudi to predavanje je bilo prav poučno. — Za zadnjo nedeljo 31. januarja pa nam pripravljajo dekleta slovenske Marijine družbe svojo prireditev, ki bo gotovo lepa ta dobra, kot so vsi njihovi nastopi. Zato, dekleta, ki pridete v Zagreb, vse v našo Mariljno družbo! Dopisi. Prevalje. Nesrečna smrt. Pretekli petek zvečer Je peljal težko naložen voz na Breznici 54-letnl Matija Zobej, dninar pri posestniku ta lesnemu trgovcu Francu Kune. Vsled nesrečnega padca na zledenell cesti si je prebil na desni strani lobanjo, mu je popolnoma zdrobilo prsni koš ta levo roko na več straneh prelomilo. Komisija, ki Je takoj prispela na lice mesta, je odredila prevoz trupla v mrtvašnico, kjer se je vršil v nedeljo popoldan pogreb. Naj v miru počiva! Šmarje pri Jelšah. Izmed najvažnejših dogodkov rajnega leta 1936 nam ostane v najlepšem spominu veličasten sprejem našega prevzvišene-ga nadr-JBtlrja ob priliki njegovega birmskega potovanja po obsežni dekaniji, na$e občinske volitve ta naporna dela za vodovod v trgu. Sveti Rok pa se še posebej ponaša z obiskom treh najvišjih naSih dostojanstvenikov: g. bana dr. Natlačena po veliki noči, našega g. knezoškofa ln g. knezoškofa ljubljanskega dr. Rožmana G. v adventu. Sedanja splošna kriza ta denarna stiska pa tudi nam ni prizanašala ta nas je posebej občutno vdarila v jeseni, ko nam je sama obrala sadno drevje ta požgala vinograde tako, da sedaj težko prenašamo pomanjkanja jabolč-nika ta vina. — Ce pa presojamo krščansko udejstvovanje, lahko rečemo, da je pri blizu 35 tisoč sv. obhajilih in lepih verskih prireditvah zadovoljivo. Poročna knjiga priča o 22 porokah, krstna o 65 novorojenčkih, mrtvaška pa izkazuje 45 pogrebov. Kako bo pt- letos? Dozdaj smo imeli tri krste ta tri mrliče, med katerimi je tudi v pondeljek pred svojim godom pokopani Marš Fabijan. Porok pa še ni bilo, ampak se nam le še obetajo za prihodnje dni, ko so jih zadnjo nedeljo oklicali šest parov, med njimi tudi Vreša-kovega Janeza lz Predela ta Pezdevšekovo Ne žiko iz Cerovca. Sv. Pavel pri Preboldu. Prvo polovico meseca januarja, ko je bila suha zima brez snega, je pri nas smrt neusmiljeno kosila. V 14 dneh je spravila pod rušo kar pet oseb. 3. januarja je pljučnica prekinila zemeljsko življenje 71 let stari materi Frančiški Grenko iz Sv. Lovrenca; 11. t. m. je v Dolenjivasi otrpnilo srce 85 let stari Ani Kubenik; 13. januarja je smrt ugrabila 77 let starega pridnega čevljarja Karla Videmšek iz Dolenjevasl; 15. januarja je v Seščah za vedno zatisnii oči 81 let stari prevžitkar M. Oplotnik; 6. januarja je umrl 60 let stari Ferdo Lubej. Naj počivajo v miru! Petančič Davorin: 46 Svete gore. Povest. »Greh sem storil, velik in bogoskrunski. Potem sem jih storil še sto in sto. Manjših in večjih. Kradel sem v cerkvah svete posode, ljudem srečo jemal in jih ubijal. Blodil sem v grehu štiri dolga, neskončno dolga desetletja. Bog je do mene usmiljenje imel, do mene grešnika in me ni pred časom izpreobrnje-nja pogubil. Marija mi je milost izprosila in mi naklonila spoznanje božje dobrote. Izpovedal sem se vsega in zadobil po mašniku sveto odvezo. Zdaj hodim in iščem svetih krajev, da bi pokoro, zadosti veliko, grehom primerno in božji dobroti, opravil. Častiti gospod! Novo cerkev zidate, so mi pripovedovali ljudje in sem pogledal. Prekrasen ste postavili Kraljici nebeški dvor. Velikega oltarja pa še ni v njem. Častiti, dovolite, samo besedo recite, da jaz ga postavim! Ne vprašam za denar in plačilo, potrošil bom svoje, potem itak umrjem. Dovolite, častiti, da se pokorim pri vas z delom, molitvijo in postom. Zadoščenje bo vam in meni...« Dekana je prešla sveta groza ob misli: »Kaj, če se je sam nebeški Gospod poslužil podobe berača in prišel s to čudno ponudbo?!« Vprašal pa je le v skrbi: »Pa znate slikati in kipe svete izrezovati?« »Prikimal je starec: »Znam, častiti! Moja domovina je daleč in tam sem se naučil v mladih letih. Slikal sem cerkve in upodabljal svetnike vse do tedaj, ko me je skušnja-vec potegnil za sabo, da sem se z grdim namenom prvič dotaknil svete posode.« Gospod se je čudil še bolj in rastel v zavest, da se izvršujejo božji sklepi: »In tale načrt? Bi znali dati v oltar to podobo in jo navdihniti s svetim duhom?« »Častiti, dušo bom trgal iz sebe; skesano dušo in jo položil na oltar, Mariji v dar.« Dekan se ni več pomišljal. »Naj bo! Poskusili boste.« Starec se strese, sklone se po roko gospodovo in jo poljubi. »Taka beseda! Denarja ne rabim nič, prav nič! Da vam ne bom škode delal in izgube.« Prenočil je v župnišču. Zjutraj, komaj se je dan naredil, pa je že lezel na Goro. Skrbno se je zaklenil V cerkev, pomolil in začel z delom. POPOTNIK PRIDE ČEZ GORO... Čudovita so pota božja ... Pomlad se je naredila in odprla delo. Ljudje so garali po poljih in v vinogradih od prvega dneva do trdega mraka. Vmes pa je bilo mnogo veselja in veselega pričakovanja. Cerkev je že stala in se od sonca svetila, da so jo občudovali daleč naokoli, po Hrvaškem in Slovenskem. Gorskim se je posebno smejala sreča. Lojz in Tončka sta dobila malega Lojzeta. Otročeta so vsi ljubili in ga hoteli pestovati. Tako jih je otrok še bolj povezal skupaj v družino. K njemu so se vračali trudni od dela in pri njem so se odpočili ob nedeljah. Mara je sedela na postelji in zibala otroka, drugi pa so bili okoli mize in se zatapljali v pogovore o delu, gruntu in sreči. »Sreča je le doma,« je menila Mara. »Pri Bogu je sreča, dom pa grunt sam ne.« Janez s? je oprijel Pepine misli. Lenčka pa je še vedno verjela v Janezovo izpoved: »Ljubezen je sreča!« Pavle je bil tiho in kimal v vsem, ko se je Lojze oglasil. Vsi so posluhnili: , »Mi govorimo o sreči, pa govorimo vsak o sebi. Lenčka hiti v zakon, po katerem hrepeni že četrto leto. Zato je ljubezen za njo sreča. Mara je preizkusila tujino in zna ceniti prijetnost doma in njegovo vrednost. Dom je Mari sreča. Tako bi našel vsak zase nekaj, kar ga osrečuje. Sreča ni samo ena, sto, tisoč jih je. Toliko jih je, kolikor je ljudi, ker vsak človek ima svojo srečo. Samo, da vse to mine: dom in grunt, ljubezen in denar. Človek bi pa rad bil zmeraj srečen. Kolikrat sem si že jaz zaželel kak trenutek, ko sem bil res vesel: O, ko bi trajal ta hip v neskončnost! Pa ni. Raztrgal se je in razvezal v drugega, žalostnega in nesrečnega. Prav je imela Pepa: sreča je pri Bogu. Bog sam je sreča, ker po tem hrepenimo vsi, po večni sreči, ki je Bog, ker drugo vse mine in izgine v nič.« Tedaj so se odprla vrata in vstopil je popotnik ... »Frater Anton!« Oslonel je pri vratih in stisnil roki v rokave. Obraz je imel shujšan, lične kosti so mu močno izstopale. Oči je pobesil v tla in rahla rdečica mu je planila v lica, kakor da bi ga bilo sram. Metliška halja mu je valovito padala do tal. Ni odprl ust, ni nagovoril nobenega. Vsi so vedeli, kdo je, pa nobeden ni mogel vstati, da bi ga pozdravil. Njegov nenaden prihod je zbegal vse. V duše jih je zbodla misel: »Kaj, če je prišel rušit našo srečo? Kaj bo, če bi vdrla iz njega strast po gruntu...?« Miha je slonel pri vratih in gledal z veselimi očmi. »Če bi se razplamtele v hipu te oči in bi odprl usta: Grunt hočem nazaj! ...?« so trepetali. »Se me bojite?« je dahnil njegov otožen glas. Lojze se je dvignil. Postal je še pri stolu za hip, kakor da bi se boril sam s seboj, potem pa je planil k njemu in ga burno objel: »Miha! Miha!« Iz glasu je zvenela prošnja, krčevita prošnja: »Pusti nas! Ne razkol ji nas zopet!« Vsi so čutili bolečino v srcu in grenkost v duši. Ponujali so mu roke, se delali vzhičene, pa čakali, kaj bo zahteval. »Kot popotnik sem prišel pogledat, kako živite. Nič drugega ne bom storil, kakor pogledal bom vas srečne in grunt, reber in Jos, Rozčo in Vzdolec.« Tedaj so se oddahnili, pa še vedno ni bilo njihovo veselje iskreno. Posebno Tončka je čutila vsak njegov pogled na sebi kot nekaj morečega ... Miha pa se je smejal. Pogledal je otroku v obraz in oči... Zasolzil se je. Oči vseh so strmele vanj ... Lojze je trepetal: »Otrok je moj!« Miha pa je tako mirno rekel: »Kake oči ima to dete! Sama sreča je v njih ...« Sprešel se je po sobi in gledal podobe. Začudene oči so ga spremljale... Nobeni ni prišlo na misel, da bi mu postregla. Čez čas se je okrenil k njim in dejal v otožnem smehu: »Kako sem že odmrl domu! Mislil sem, bogve, kako mi bo težko se še enkrat odtrgati od doma. Hrepenel pa sem vseeno, da bi ga še videl. Zdaj ga vidim, pa mi je tako prazno tu pri vas. Edino tiste otrokove oči so me zveselile. V njih je nekaj božje sreče ...« Domače je postalo sram, da so tako hudo mislili o njem. Hiteli so, da bi mu stregli. On pa je odklonil in jih povabil: »Samo cerk#V bom še pogledal, potem bom pa zopet šel. Lojze, gospodar, greš z mano?« Pa so se dvignili vsi in stopili za njim. »Ključ je pa zgoraj, ker oltar dela!« Miha se je spominjal od koraka do koraka dogodkov, ki ga niso veselili. Glavna vrata so bila zaklenjena. »Pa pojdimo k malim! Tista so gotovo odprta!« je dejal Lojze in stopil naprej. Tudi mala vrata so bila zaprta. Zaklical je. Nič odgovora. Ko je zavpil na vse grlo, je bilo slišati samo jek v gori in nič drugega. Vzel je leseno bruno, ki ie ležalo pri kapelici, in ga postavil k lini nad velikimi vrati. Vrgel je suknjič raz se, splezal do odnrtine in se pritiščal vanjo. V podstrešju so zabobneli njegovi koraki, počasno, težko in zamolklo. Oni zunaj pa v tem trenutku onemeli... Kje je zrak najbolj suh t Ne v puščavi Sahara v Afriki. Ondi je zrak celo vlažen, če vzamemo za merilo tisto suhoto, ki je v električni žarnici. Tu je že vlaga, ki ima eno desettisočinko, odveč. Ce je pa v njej za 4 desettisočinke vlage, pa luč že čez nekaj ur ugas, ne. Ce bi razdelili kapljico vode na 68.000 električnih žarnic, ne bi nobena- več gorela, čeprav bi prišlo tako neznansko malo (68 tisoči del) te kapljice v eno žarnico! Seveda je nemogoče, da bi kako živo bitje — ln najmanj človek — mo> g'o živeti v taki suši. Potopljene Jadje se bodo same dvigale Neki Guilleaume je napravil izum, s katerega pomočjo naj bi se potopljene ladje same dvigale na površje. S tem izumom, o katerem pa n« poročajo nič podrobnejšega, so napravili zanimiv poskus v luki Santa Lucia. Vzeli so neko vrsto kitolovca. Izumitelj je stopil v steklenem potapljaškem zvonu in s svojim izumom na krov te ladje in se dal ž njo vred potopiti. Številni strokovnjaki so opazovali stvar z drugih ladij. Po 53 sekundah se je potopljena ladja v njih največje začudenje spet dvignila na površje in izumitelj je bil živ in zdrav na njenem krovu. Kitna, zima... Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno perilo ®n rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 13—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 8 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 12V—. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 d"> °5 m najfinejših pt-jama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega ii ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročit«, dokl c rje še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta St. 1. 88 Koledar Kmečke zveze bo izšel še v 500 novih izvodili, ker je sedaj pošel, prosimo pa istočasno, da nam tekom enega tedna vrnejo vsi, ki imajo koledar v razprodaji, neprodane izvode. Po 20. januarju ne bomo več sprejemali teh kmečkih koledarjev nazaj. — Tiskarna sv. Cirila. Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča naj novejše knjige: Wirtz: Paulus im Umbruch der Zeit, broš. Din 57.—. — Weingartner: Kurze Katechismuspredigten, I. Teil: Der Glaube, broš. Din 36.-, II. Teil: Gebete und Gebote, broš. Din 36.-, in. Teil: Gnade und Gnadenmittel, (Sa. kramente) broš. Din 36.—. — Ude: Ich sehe dich tn tausend Bildern, Marienbetrachtungen und Predigten, broš. Din 18.—. — Vorspel: Das Geheimnis der Mutter, Marienpredigten, vez. Din 39.—. — Everhard: Bauschäden im Hause Gottes, die irdischen Gebrechen der Kirche, broš. Din 49.—. — Lippert Peter: Einsam und Gemeinsam, vez. Din 54.60. —Donders:' Christus-botschafti Predigtentwürfe durch das hl. Jahr der Kirche, kart. Din 75.50. — Mauriac: Leben Jesu, kart. Din 39.—. — Adam: Jezus Christus und der Geist unserer Zeit, Din 17.—. — Bares: Im Lichte der Ewigkeit, broš. Din 36.40. — Gmelch: Seelenbrot, Predigten, Ansprachen und Vorträge, broš. Din 41.60. Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: Strniša G.: Harmonikar Binček, broš. Din 20.—. — Golia: Pesmi, vez. Din 40.—. — Matta-novich: Elektrotehnika, n .del, vez. Din 80.—. — Bajič dr. Stojan: Delovno pravo, splošni del, broš. Din 70.—, vez. Din 85.--. — Pirnat Zlata: Bibliografija del slovenskih pisateljic do 1. 1935, broš. Din 24.--. — Ličan Aleksander: Spomini iz Sibirije, broš. Din 12.-. — Kuret Niko: Jurij Kozjak, narodna igrat broš. Din 20.—. — Jalen Janez: Lesena peč, norčeva burka v treh dejanjih, broš. Din 16.—. — Kovačič S. M. Simfor-roza: BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusove-gai broš. Din 20.—, vez. Din 30.—. — Prijatelj dr. Ivan: Dostojevski in Tolstoj, dva literarno zogodovinska eseja, vez. Din 66.—. — Ramovš dr. Franc: Kratka zgodovina slovenskega jezika, vez. Din 110.--. — Album crteža na ploči, broš. Din 26.-. uma unmm Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm8 Din 1.—, do velikosti 50 cms Din 2.59. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača ie Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malib inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer »e ne odgovarja. SLUŽBE: 60 Din dnevno lahko vsak zasluži s prodajanjem novega predmeta. Pošljite znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana. 88 Hlapca, starejšo in zanesljivejšo osebo, ki zna molzti, sprejmem takoj. Murko, Gočova 23, Sv. Lenart v Slov. goricah. 66 Vlničarja s 3—4 delovnimi močmi sprejmem. Naslov v upravi lista. 69 Deklo pridno in pošteno iSče župniSče v Savinjski dolini. 73 Viničar s tremi osebami, kateri je vešč vsakega dela, priden in delaven, z večletnimi spričevali, se sprejme. Tkalec Anton, Glavni trg 4, Maribor. 63 Hlapca pridnega in poštenega z dolgoletnimi spričevali h konjem sprejmem 1. februarja v službo. Bezjak Janko, posestnik v Negovi pri Gor. Radgoni. Sprejme se hlapec z večletnimi spričevali, ki zna vsa poljedelska tn vinogradniška, dela, dober mlekar, osebno se predstaviti. Naslov v upravi lista. 78 Starejša dekla, poštena, za hišna in poljska dela in krmljenje svinj, sprejme Konrad Kumig, posestnik, Vitanje. 84 Oženjen cerkovnik in organist dobi službo v Razboru pri Slovenjgradcu. Pogodba se sklene po ustmenem dogovoru. 39 Deklo iščem. Bračko Friderik, Vodole, št. Peter pri Mariboru. 49 POSESTVA: Hiša manjša, sredi Maribora, stavbena parcela, gospodarsko poslopje, poceni na prodaj. Pojasnila daje Josip Badoko, Maribor, Betnav-ska cesta 31. 67 Prodam posestvo 11 oralov, novo zidano poslopje. Cmager Jakob, Rogoznica 5, Sv. Barbara v Slov. goricah. 62 Vinogradno posestvo 5 oralov poceni prodam. Blažič Anton, Kresnica 4, p. St. Bj v Slov. goricah. 74 Prodam lepo malo posestvo po najnižji ceni takoj. Jakob Bolko, r*~monoša, Zg. Polskava. 80 Posestva, gostilne, hiše prodaja ugodno Posredovalnica Maribor/ Slovenska ulica 26. 87 Malo posestvo 5 oralov prodam, obstoječe iz hiše in gospodarskim poslopjem, z opeko krito, vse v dobrem stanu, dve njvi, lep sadonosnik, pašnik in gozd. Cena 37.500 Din. Marija Skr- binžek, Stranice 97, Konjice. 81 Prodam gostilno, dobroidočo, prostor za trgovino, zraven 4 orale posestva na zelo prometnem kraju blizu cerkve Marija Snežna. slov v upravi lista, 79 RAZNO: Singer šivalni stroj za 480 Din proda mehanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11. Zaloga novih in rabljenih koles, šivalnih strojev za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. Popravila vsakovrstnih strojev in koles, emaj-liranje, poniklanje in verkromanje po najnižji ceni. Zahtevajte prospekte. 89 Nova Starinarna v Mariboru, Rotovškl trg 4, proda jako poceni ostanke barhenta, cajga, belo in rjavo platno, oksfort, svila, delen, čevlje, predpasnike, hlače, oblekce, srajce, dve postelje, omare, mize, stoli. 90 Leksikon Mayerjev, 20 knjig, v polusnje vezan, 1912, zelo ugodno na prodaj. Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 86 Posteljne odeje, močno šivane (domači izdelek), samo z belo vato od 70 Din naprej, zglavniki, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo, perje, puh, vata, platno in fladnela po najnižji ceni. A. Stuhec, izdelovanje in specijalna trgovina posteljnih odej. Maribor, Stolna ulica 5. 82 Trpežne moške in ženske čevlje, raznovrstne obleke, ostanki, najceneje v starinami Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova 6. 83 Kauče, naslonjače in vse tapetniške izdelke solidno in najceneje pri NOVAKU, Maribor, Vetrinjska 7 in Koroška 8. 75 Kupujem Ia jesenova debla, dolžina od 3 m naprej, premer od 30 cm naprej, dolgo, ravno bla go brez grč, samo va-gonske pošiljke od nakladalnih postaj. Fridolin Bischof, izvoz lesa, Maribor, Kacijaner-jeva ulica 22, telefon: 26—25. 30 T Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Saoaforii v Maribora, ©osposSia ul. 49 telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, H. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51 i«'svojci revftializma, prodna &&» j Trganje in «b danje po udih in sklepih, otekli udje, s>rivljene roke in noge, trganje, zba- j danje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so cesto posledica revmatizma I in bolečin ▼ kosteh, katere je treba odpraviti« ker se sicer bolečine še stopnjujejo. ' 65 Nudim Vam sredstvo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje domaČe zdravljenje s pitjem. Sredstvo ie umetno pripravljeno strogo po naravi is čudovitega zdravilnega vrelca, ki ga je podarila dobra mati narava. Pišite ml lahol In dobili bosle po*sem zasloni poučno razpravo. Poštno zbiralno mesto: ErnstPasternack, Berlin s.o. Michaellirchplati Nr. 13, Abt H. 288 xiDDinmmTnmmmcimTnmimi^^ i»a ijmmncinr JnaaaoDaaanaaaaanaaDaaanaaaDnnaaaaDDDaDDD c Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala: llaribor v lastni novi palaii na ogla Gosposke-Slovenske ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 27 Podružnica: Cclfc nasproti poste, prei Južnošta- f ierska hranilnica. s nnni ji julhji judlujulju, luuuuuLinnni jlh ji i 532353484848234848485348482348230002 Ljudska posojilnice v Celfu registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejem? hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 čianov-posestnikov s vsem svojim premoženjem. Dcrižir naložite na»bo1^g" najvarneje Pri Spodnfe$ta|erskl ifudski Oosposha ulica 23 f PldOllIlFil Bllca 10 ^tma registrovana zadruga z neomejeno aravezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. HALA OZNANILA RAZNO: Philips radio aparati, pisalni stroji na obroke, tudi za hranilne knjige, gramofonske ploSče, vedno na zalogi. Agentura-Komisija Pichler, Ptuj, Slovenski trg. 21 Cepljen trs: laški rizling, muškat silvaneo na Goethe 9, traminee, beli burgundeo na Goethe 9 in rup. x rip. 3309 prodaja: Straha Jo-ško, trsničar, Blato, p. Konjice. 64 Na prodaj čevljarski holmašin, dobro ohranjen, šeneker, Radiče, p. Gornja Kungota. 70 Trte cepljenke po zmernih cenah, razne domače sorte na brezhibnih podlagah. Zahtevajte cenike »Trtnice Kmetijske družbe v Slovenskih Konjicah. 68 Za gostivanje: šopke, vence, svilene trake, rokavice, nogavice in vse pletenine iz lastne pletarne najceneje pri »Luna«, Maribor, Glavni trg 24. 40 Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Neveste! Ta mesec prodajam čipke po neverjetno nizkih cenah. Pridite pogledat! Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica. 14 Prodam prvovrstna sadna drevesa najboljših vrst po 3—4 Din. Pri večjem odvzemu in takojšnjemu plačUu popust. Knuplež Ivan, dre-vesnlčar, Sv.., Jurij v Slov. gor. 24 Zahvala. Vsem, ki so nam ob bridki izgubi mojega dragega moža, našega ljubega očeta, brata in starega očeta, gospoda Boštjana Požauko izrazili svoje sočutje, ter blagopok. spremljali na zadnji poti k večnemu počitku, poklonili vence in cvetje, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo! 71 Maribor, 14. januarja 1937. žalujoči ostali. Preselil se je v nove prostore ZflBH Jurij sedaj Ptuj, Novi trg (zraven lončarije Maister) Izdeluje vse vrste dežnikov, kakor ludi vsa popravila po nizki ceni. Prodaja na malo in veliko. Oglejte al Izložbe pred nakupom! Blago, katero je stalo 24 Din, se prodaja po U Din v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 41 HRANILNE KNJI2ICE vseh hranllnlo in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za 3 Din. 1845 iiniiiiiiiiiiiiiii Španski „vojaški" roman šaljivega junaka DON KIHOT IZ MANČE nam bo pokazal, kaj so Španci čitali v zabavo, ko niso imeli vojske. Roman stane 12 Din broširan in 20 Din vezan. Naroča pa se v Tiskarni sv. Cirila Maribor-Ptuj. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.