UredništTO in upravništvo v Ljubljani. KrančiSkanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ======= Učiteljska tiskarna. -------------------------- Reklamacije za list so poštnine proste, Inserati : Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem proštov 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do- i, •— govoru primeren popust — HflPREJ Glasilo jugossov. sociažno demokratične stranke« Izhaja razen nedelj in praznikov vsak -1 ■ - dan opoldne. ............. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo Jelo K 40'—, za ostalo tujino in ========== Ameriko K 48. ======= m Posamezna Številka 14 vin. bb St. 91. V Ljubljani, pondeljek dne 22. aprila 1918. Leto II. Nacionalni program-„levičarjev“. Meseca januarja se je vrši! na Dunaju razgovor nemških, čeških in poljskih sodrugov, ki stoje na stališču »levice« .Namen tega razgovora je bil, da se doseže sporazum na levi stoječih sodrugov treh narodov 0 avstrijskem nacionalnem programu. ' Konferenca ic dala. duška v značilni resoluciji, katero je obelodanila zadnja številka »Der Kmpf«. Ondi se pravi med drugim: Socialna demokracija je demokratična stranka. Demokracija pa ni mogoča, kjer se združujejo celi narodi ali večji ljudski deli proti svoji volji v državni z.vezi. Socialna demokracija mora tedaj priznati samoodločilno pravico narodov. Ona mora vsakemu narodu iu vsakemu večjemu delu kkega naroda pripoznati pravico, da sam odloča v svojem državnem Vedu. Socialna demokracija je i n t e r n a c i o n a 1 n a strank a. Ona ne presoja vsako nacionalno vprašanje lc po posebnih interesih posameznega naroda ali posamezne države, temveč po skupnem interesu internacionalnega proletarijata. Ona mora v boju za sa-moodločevalno pravico narodov uporabljati le taka sredstva in zasledovati le take cilje, ki odgovarjajo skupnemu interesu internacionalnega proletarijata. Socialna demokracija vsakega naroda nrora odklanjati, da bi se rešitev nacionalnih vprašanj rešila s podaljšanjem vojne ali da bi v to svrho klicala na pomoč eno ali drugo od obeh imperialističnih držav. Socialna demokracija je revolucionarna stranka. Svoj cilj more dosefli le v socialni revoluciji. Pod socialno revolucijo razumemo leta, morda stoletja trajajoč Proces silovitih razrednih bojev, v katerih poteku v sredi poetfinih držav preide moč iz rok buržoazije v roke proletarijata iu obenem po vsem svetu stopa na mesto obstoječega kapitalističnega državnega sistema od njega bistveno različni sistem demokratičnih preprostosti prostih narodov. Popolna zmaga internacionalne demokracijo je ue samo predpogoj odprave kapitalističnega plačilnega sistema; ona je tudi predpogoj za uresničenje samoodločilne pravice narodov. Na podlagi teh temeljnih točk smo edini, da delujemo sredi svojih strank za sprejem naslednjega nacionalnega programa: 1. Avstrija razpade na sedem jezikovnih ozemelj: nemško, češko, poljsko, ukrajinsko, jugoslovansko, italijansko in rutnunsko jezikovno ozemlje. Vsaka občina odloča sama po ljudskem glasovanju ob splošni glasovalni pravici vseh mož in žen, ki imajo v občini svoje stalno prebivališče, h kateremu teh sedmh jezikovnih ozemelj hoče spadati. 2. Vakemu jezikovnemu ozemlju sc izvoli zakonodajni nacionalni zbor ob splošni, enaki m direktni volilni pravici vseh niož in žen, ki samostojno določi ustavo in upravno organizacijo jezikovnega ozemlja. LISTEK. O našem časopisju. Dr. Ivan Prijatelj je napisal v letošnji marčni številki »Ljubljanskega Zvona« obširno razpravo poid naslovnim: »Naši časopisi«. Ker s? v njej tiče tudi našega jugoslovanske«« sa-c i ;i'lno-d&n :io!vra tičmega pokreta, zaslužil je tudi od maše strani vso pozornost. ' Pisatelj je razdelil svoj članek v tri po-? ,av|^.z. majhnim uvodom, kjer razločuje med eusTMk.i “Včasopisi. Čaismik je posvečen v prvi visu i>0'itiikji j.n §cje v drugi tudi ostalini vprašalnem wuil turnej živ.l(ienjd. Časopisi se po namenu, Kateremu služijo, dele v leposlovne ali knjiiževne m umetnjgikei, v družin sike' aili za-bavniiške, v pub! icistične ul i revije in v strokovne časopise. Časnik se iduS.c iz dneva v dan in za dan. Njegovo anonimno delo je silne važnosti in ogromnega vpliva. Nihče s© ne zaveda, koliko svojih političnih, socijalnih in kiul-' turni,h razpoloženj, mnenj, teženj im preverjeni črpamo vsak dan iz časnika. Po kapljicah piri - 3. Vsak narod ureja potom svojega zakonodajnega nacionalnega zbora svoje stike k svojim ljudskim so-drugom izven Avstrije, k od teli ljudskih sodrugov ustanovljenim nacionalnim državam. 4. Vsak narod ureja sam potom svojega zakonodajnega nacionalnega zbora svoje dotike k drugim »aro-dom Avstrije. S pogodbami med narodi sc določa, kakšne zadeve morajo ostati narodom skupne in kateri skupni organi se morajo poklicati k upravi teh zadev. Socialna demokracija bo radi tega nastopila v zakonodajnih nacionalnih zborih, da ostanejo gospodarske zadeve narodov skupne in da se promet in izmenjava blaga ne bosta ovirala. 5. S pogodbami med narodi se dalje uredi: a) varstvo nacionalnih manjšin; b) poprave mej med narodi, s katerimi se posamezne občine priklopijo drugemu jezikovnemu ozemlju kakor temu, h kateremu so se odločili pri ljudskem glasovanju. Socialna demokracija bo v postavodajnih nacionalnih zborih nastopila za to, da vsak narod prizna tujim manjšinam v njihovem ozemlju uspešno varstvo in dalekosežne jezikovne pravice, da s tern zagotovi tudi svojim manjšinam v tujih jezikovnih ozemljih enako varstvo in enake pravice. Za boj k uresničenju tega nacionalnega programa določamo naslednja pravila taktike: I. Razredni boj se ima voditi v najožji družbi so-ciainpdemokratienih strank vseli narodov. V to svrho se ima oživotvoriti skupna stranka kot združitev avtonomnih nacionalnih strank in sc mora obdržati organi-zatorična enota delavcev vseli narodov v okvirju strokovne iu zadružne organizacije. Vsaka sociatnodemokratična stranka se bojuje večinoma proti buržoaziji svojega lastnega naroda. Spo-jenjc z meščanskimi strankami lastnega naroda je nedopustno. Boj proti buržoazni drugih narodov se ne sme voditi na tak način, da bi se s teni narodnost okrepčevala v lastnem narodu. Socialno-demokratične stranke ne vidijo svoje najvažnejše naloge v tem, da zastopajo zahteve lastnega naroda v internacionali, temveč v tem, da zastopajo temeljne točke internacionale v lastnem narodu. 3. Socialna dmokracija se ne sme spustiti v nacionalno malo vojno za posamezna jezikovna pravila in posamezne šole. Ona mora delavstvo vzgojiti v spoznanju, da je ta mala vojna brezplodna; da odvrača pr.olctarijat od zasledovanja svojih razrednih interesov m ga dovaja k meščanskim strankam; da je dosega nacionalnih ciljev odvisna od zmage demokracije, ki se ne more izvojevati v boju. narodov, temveč Ic v internacionalnem boju razredov. 4. Socialna demokracija ne stavi svoje na.de’ na boje med narodi iu na zveze z imperialističnimi državami. Ona mora delavskim masam usaditi prepričanje, da se prostost narodov da izvojevati le z oprostitvijo delavskega razreda; da se bo dosegla v gotovem času silovitih svetovnozgodovinskih prevratov; kot uspeh interhaciorfalnega, vedno bolj ostrega, od ene bajajo v naše umove in naša srca, zigoišaujeiio se tam v 'to, kar imenuje državljan »vimje javno prepričajmo. Politična in sceipiin« zavednost občinstva — to ie arhiv, v katerem je spravljeno v stotiisočih tevodih brezimno časnikarjevo delo. Časopis pa se čita 'danes, jutri in čez leta. Stalen in trajen dokuiir.ient •literature iu kulture naroda je. Tomu primerna mora biti njegioiva vnanja oprema, notranja uredba in 11 nedsebioj-na organizacija. Prva mora biiti soliidimejša, izbranejša, nego je oprava časnika, iod druge zahtevamo, da je vsebinsko važna, zgoščena, tehtna in teimeiltiita, dai govori k srcu, a tretja naj bo smotrena, ne slučajna, temveč preudarjena ter urejena po naj-višjiti potrebah narod«. Sniotrena organizacija časopisja .ie ona temna točka dosedanjih analih dob našega naroda. Na jasnem si_ morimo biti o nalogah, ki jih imajo različni tipi periodičnega tiska. Leposlovje in .umetnost sta prvi barometer narodne kulture1. Književni list je prvo umstveno zrcalo naroda. Rodbinskemu' listu določajo smer koristi in interesi družine. Dobro urejena in v vsakem oziru oskrbljena rodbin« .ie za vsak narod najveejega sooijalmega in narod- dežele v drugo preselivšega se razrednega boja, v katerem bo proletarijat premagal kapitalistični državni' sistem, da se zgradi nova Evropa; Evropa v kateri bo vsak narod imel svojo lastno občino in vse občine združene v skupno delavsko zvezo. Internacionalni socialisti socialistom osrednjih držav. Došla »Humanite« z dne 7. aprila objavlja pismo mednarodne socialistične pisarne v Brantingu z dne 11. marca, v katerem ga prosi, da dopošlje memorandum, ki ga je sprejela konferenca interaliiranih socialistov v Londonu dne 23. februarja, socialistom Nemčije, Avstro-Ogrske in Bulgarije. Spremnemu pismu je priložena naslednja poslanica mednarodne pisarne: Londpn iu Le Mavre, 1. marca 1918. Socialističnim strankam Nemčije, Avstro-Ogrske in Bulgarije . Sodrugi! Tretja konferenca interaliiranih socialistov, ki je zborovala v Londonu od 20. do 23. februarja, je naročila predsedniku in. tajniku izvrševalnega odbora mednarodne socialistične pisarne, da Vam predloži avtentično besedilo memoranduma, ki je bil sprejet na delegatnem zboru delavskih in socialističnih organizacij Velike Britanije, Francije, Italije in Belgije. Vodilne misli tega dokumenta so ali so bile že vnaprej odobrile stranke Srbije. Portugalske, Grčije, Kanade. Južne Afrike, Avstralije in Nove Zelandije. Posebno poslanstvo, obstoječe iz Stuarta, Bunniug (Anglija), .louhase in Cachin (Francija), enega belgijskega, enega italijanskega delegata iu- tajnika mednarodne socialistične pisarne Camille Huymans ie odpotovalo v Zednjene države, da doseže, da se pridruži amerikanski delavski razred temu memorandumu, ki pojasnuje stališče organiziranega proletariata ententinih dežel glede na potrebne temelje demokratičnega . miru kakor tudi uajgfavnije pogoje splošnega mednarodnega delavskega in socialističnega kongresa, ki naj ga skliče v kako nevtralno deželo. »Odbor popolnoma jamči nepristranost uapram različnim elemntom. ki se naj udeleže.« Ko Vam to sporočamo, smatrajo podpisanci tega pisma, da bi bilo koristno, objektivno opozarjati na razloge, ki so bili merodajni za postopanje, ki se je zanje odločila londonska konferenca. Konferenca .ie bila. mnenja, da ne bi imelo nikakršnega namena, sklicavati splošni kongres, če ne bi bil njega smoter v načelu zagotovljen. Mnenja ie bila, da »tiči najglavneji pogoj za sklicanje popolnega zborovanja internacionale v zagotovilu njih organizatorjev, da vse organizacije, ki se udeleže, določno izrazijo in javno povedo svoje mirovne pogoje na temelju načel: Mir brez aneksij in brez odškodnin, ki imajo značaj kazni (indemnite penale), pravica uaro- jiespa pomena. Naše narodnopolitično ki ž njim medsebojno strankarsko življenje je bito tenko revno »dej, ker naše stranke niso imele drugih organov kakor politične dnevnike in ^tednike. Vsa nejasnost naše preteklosti v roJitičmih^so-cialnih, verskih in literarnih nazorih ife prihajala odboid, ker nismo iimieli reviii, v katerih bi se osvetljevala atktuailin« vprašanja, stvarno1, temeljito in z višjih vidikov. Strankarska zavednost in s tem kulturna zrelost bi bila v našem ljudstvu globlja in strpljivejša ter medsebojna tekma dostoineiiša. Vsaka večja naša 'stranka bi- morala »dajati svojo revijo. Aiko hočemo, da dobi naša javnost trden temelj in" naše javno tekmovanje jasnost — tedaj z revijami na dan! Iz revij se morajo .oddeliti v teku kulturnega napredka strokovni časr••'•’• n za stroke. Strokovno časopisje je •odsev, delitve in poglobitve dela, njega pomaujkaniie znak životarjenja, ue pa. zavednega bistvo-vanja. V drugem poglavju se pisatelj peča z ustanovitvijo in 'postankom slovenskih čalsnilkav. Kiot prvi omenja Janežičev »Slovenski gltas-nik«. Z a njilmi je poizkusili J určiie srečo z (mariborskim »Glasnikom«, ,kl pa nii uspel. Nato; je dov, da odločaj« sami o sebi; dalje, da bodo organizacije z vso silo na to delovale, da dosežejo od svojih vlad potrebne garancije za to, da se izvedejo ta načela ob ureditvi vseli na oficielni mirovni konferenci stavljenih vprašanj na pošten način in brez zahrbtnih misli.« Da pogojem sama ustreže, je smatrala londonska konferenca za potrebno, da natančno razloži svoje nazore in svojo akcijo v memorandumu, ki ga Vam po naročilu pošiljamo. Računa s tem, da bo Vaša stranka sklenila, sledeč enakemu razumevanju, da poda javno izjavo enake vrste, ali sama ali skupno z delavskimi in socialističnimi organizacijami srednje Evrope. Po mnenju deležnikov na londonski konferenci, bo primerjava teh dokumentov največje važnosti. Ta bo glavni pomoček, da se dožene, je-li obstoja med proletarci obeh vojujočih se skupin zadostno soglasje v na-ziranju, da se omogoči skupna akcija proti imperializmu in za demokratični mir. Ta enkratna preskušnja je tembolj potrebna, ker očividno nobena znatnejša svoje odgovornosti se zavedajoča stranka ne mara hoditi v nevarnost, da bi se ji usilili sklepi mednarodnega kongresa po volji večine. Le sklepi, ki bi bili izraz splošne in skupne volje, bi imeli moralno avtoriteto in praktični vpliv. Če kratko povemo: socialisti ententinih dežel Vas prosijo ob tej resni uri, v kateri treba vedeti, ali demokracija osvobodi svet ali pa naj se ga izroči imperializmu, na Vašo vest vprašati,’ je li resnično, odkritosrčno, učinkujoče soglasje proletarske volje mogoče, da se konča pravica nasilja,, da se položi temelj ne negotovega miru, ampak gotovega, da se narodom pomaga, da sc osvobode brezkončne verige militaristične vojne, ki vodi v gospodarske boje, ki zopet povzročijo militaristične vojne. Dostavljamo njih poslanici le eno pripomnjo. Od londonske konference so se dogodili jako tehtni dogodki, ki pomenijo za delavce vseh dežela najresneje ogrožanje. Načela, na katera se sklicujejo, so bila sta-motno onečaščena. Pravica narodov, da bi odločali sami o sebi, je bila javno prezrta. V Avstriji, v Nemčiji sami so socialist izrekli bojazen, da utegne postati Rusija, razorožena, v trenutku brez moči, bojišče, na katerem bodo zadeli s vojimi zahtevami tekmujoči impe-rializmi drug ob drugega, da se končno nasitijo skupno na stroške premagane revolucije. Delavski narodi imajo skupen interes, da protestirajo proti takim dogodkom in preprečijo, da se taki projekti ne uresničijo. To je želja pisateljev in podpisateljev memoranduma. V istem zmislu Vas prosiva midva, da to pismo vestno in temeljito preštudirate. V tem, ko Vam to prošnjo izročava, Vam pošiljava, sodrugi, svoje socialistične pozdrave. Za mednarodno socialistično pisarno: Predsednik: Emile Vandervelde. Zapisnikar: Cainille Huysmans. Politični pregled. = Bivši ministrski Predsednik baron Gauč je v petek ponoči vsied Uapi umrl. Zvečer je s svojim sinom še večerjal, zjutraj pa ga je sobarica našla mrtvega na tleh. Prvikrat je pokojni Gauč nas*opil ministrstvo lela 1885. Bil je na-učni minister pod Taaffejem. Dosegel je marsikatero reformo pri srednje- in višješolstvu Uprl se je Ličhtensteinovem prtdlogu na zmanjšanje šolske obveznosti z vso odločnostjo. Za Bade-nijem je prevzel min strsko predsedstvo, ravno tako za Korberjem, Spomina vredno je, da je Gauč dne 28 novembra leta 1905 v otvoritveni seji državnega zbora očital temeljne točke vladne volilne reforme, medtem ko so zunaj na ulici demonstrirali za volilno reformo stotisoči oseb. Govori, s katerim je takrat Gauč napovedal vojno starim privilegijem, so postali dejanja. Gauč je bil trikrat ministrski predsednik in dvakrat naučni minister. Negovo ime ostane za vedno zapisano radi večjih političnih reform in radi splošne volilne reforme. Nov slovenski dnevnik. Zagrebški »Glas Slove-naca, Hrvata i Srba« javlja: Kakor se nam poroča, nameravajo nekateri politiki v vojaških krogih s sodelovanjem dr. Šušteršiča osnovati nov list v Ljubljani, ki naj bi imel nalogo, razbiti narodno slogo med Slovenci. Izprememba v vnanjem ministrstvu. Novi vnanji minister baron Burian je bolgarskemu ministrskemu predsedniku in velikemu vezirju poslal brzojavko, v kateri zatrjuje, da bo ohranitev zveze s tema državama smatral za svojo glvno nalogo. Plzcuj za proslavo prvega majnika. Občinski svet mestne občine Plzeuj je po predlogu župana Mandla sklenil, da sc L tnajuik proglasi kot praznik za vse občinske uslužbence. Kriza na Ogrskem. Ogrska ministrska kriza se bliža rešitvi. V . ospredju stoji zopet misija dr. Wc-kerleja. Socialna demokracija razvija živahno agitacijo ter je poslala odposlanstvo k dr. Wekerleju, ki je izjavil, da vztraja na takojšnji izvedbi Vaszonyijeve volilne reforme. Razširja sc letak, ki poživijo delavstvo, naj z vsemi sredstvi deluje na to, da se nemudoma izpolnijo obljube cesarja in vlade glede volilne reforme. Postopanje proti knezu Lichnowskeniu. Prihodnja plenarna seja pruske gosposke zbornice je določena za dan 26. aprila. Na dnevnem redu sc nahaja med drugim poročilo o predlogu za sodno postopanje proti članu gosposke zbornice knezu Lichnovvskemu, bivšemu nemškemu poslaniku v Londonu. -- Ce sc njegovih trditev ne more ovreči, sc ga zapre in svet je prepričan o njegovi krivdi . . . = Osmo nemško posojilo je vrglo 14.550 milijonov mark «”• Nemški vojni ujetniki na Holandskem. »Nieu\ve Rotterdamsche Courant« poroča, da dobivajo internirani nemški ujetniki na Holandskem za obdelovanje potrebno zemljo. Dosedai so jim oddali 30 hektarjev zemlje. Razentega so jim napravili delavnice,, ki so jih opremili po nemškem okusu. Skrbe pa tudi za pouk in nemški dijaki bodo mogli nadaljevati svoje študije na holandskih vseučiliščih. Boljševiki proti Kitajski. Iz Karbina se poroča Reuterjevemu uradu: Boljševiki so kitajski oblasti poslali uitimatum, v katerem zahtevajo, da jim Kitajska izroči Semenova ter razoroži njegove čete. Ker kitajska oblast tej zahtevi ni ugodila, so čete boljševikov obstreljevale Daurio, postajo mandžurske železnice. Stavka je izbruhnila v holandskih muuicijskih tovarnah v Amsterdamu. Dosedaj stavka 1500—2000 mož, pravtako so prenehali z delom tudi v artiljerij-skih delavnicah v Delftu in mornarskih ladjedelnicah v Amsterdamu. ™ Le še razvaline. \Volfiov urad poroča: Zonne-becke, Paschendaeie, Poelkapelle in Langenmarck so zopet v nemških rokah. Na vsem svetu ne najdeš koščka zemlje, ki bi bilo zanj preteklo toliko krvi, kakor za te štiri flanderske vasi, od katerih so ostale v resnici le še razvaline in pa imena na zemljevidu. Na stotisoče angleških izgub krijejo ti kraji. • - Novi angleški vojni minister. Lord Milner prevzame a»glesko vojno ministrstvo, docim postane lord Derby angleški poslanik v Parizu. — Zračni poštni promet med Holandsko in Anglijo. Holandska trgovska zbornica v Londonu se je obrnila i na holandskega poštnega ministra z željo, naj bi usta-I novili takoj zračni poštni promed med Holandsko iu j Anglijo. Zbornica pripominja, da je naprosila s posre-j dovanjem angleške trgovske zbornice v Londonu v j isti zadevi tudi angleško vlado. Amerški vojni krediti. Amerika je dovolila in izplačala dosedaj alfirancem skupaj 5285 milijonov dolarjev, in sicer Franciji 1565, Angliji 2720, Italiji 490, RuSiji 325 milijonov dolarjev." Posojila znašajo za Francosko 1480, za Anglijo 2580, za Italijo 490 in za Rusijo 187 milijonov dolarjev. = Žensko volilno pravico za kongres je sprejela poslanska zbornica Združenih držav severne Amerike. stopili Stritar z »Zvomom« ina .plani. Ta lislt je 'bil prvi poizkus čisitoliiteriainnega slovenskega 'lista. Davorin Trstenjak in dir. Jarnik« Pajk sita izida-rjala v Mariboru »Zoro« kit i.e pozneje prinašal prvi s tnolkovnio-izmanstvemi časopis »Vestnik«. Leta 1881. sta izšla .dva inova časopisa: V Golovcu »Kires« liin v Ljubljani »ljubljanski Zviotn«, ki ise je trudil zlasti pod uiradmlštvom protesojPja Levca, da zbere 'okrog isebe visio mlajšo prijateljsko generacijo. Leta 1883. je začel izhajati »Sloiva/n« kot politično igllasill« 'radikalne strnan-ke. Prvi družinski list je ustanovil Slovemoam leta 1888. dr. Pran Lampe s svojim »Dom in Svetom«. Revija, ki je pravzaprav dala meittabili-teto sedanji svobodomiselni ftruladilni, so bili Dermotov! in Lončarjevi »Naši Zapiski«, izpo-četika skirionuna socialnodemakratična beležnica, pozneje idejrao važna 'socialna revija, ki je s tem -da ie gosto! jiulbmo sprejemala pod streho neomamiziiramo čet« mlajših slovenskih intelektualcev v veliki med' pripomogla vzsjoirti^ sedanje slovensko svobodomiselno razuimnistvo in kritično razbistrita nekateri paliitium. so-ciiailmii in literarni pojem v dolbi teizike .napredni^ krize na Slovenskem. Prva svobodomiselna revija ^slovenskega širokega okvirja je bila »Veda«. Zak da jo je uničila voljna, predno se je u,živeta. V tretjem poglavju prehaja pisatelj k simo-tnemi oirgan. našega časopisja iin podaja k teimai nekaj svioiiih misli: 'Potrebujemo predvsem strogo književnega lista, stoječega nia tleh sivo-bodnega, aivtomaminega umetniškega .ustvai-jairnia. List maj služi samo beletristiki, 0S|t'®,i' kritiki, bmeiz družinske prikladnosti, r0V*-’ J. aktualnosti in strokovnjaških ekstarizov., za \aj dvema gospodoma ni mogoče us*«*1-da socialni demokrati sllovemški mlkioli ms o mi-sl«Ta svoj družinski zabavnik. Soc«ksti ?ra-Kih narodov jih 'imajo žc davno, zadevale sc važnosti, ki jo. ima 'družina v niubc vi organizaciji. Upajmo, 'da pride ob miovi orii.iient.ac Mi sedaj, ik« se' razmikajo lio»ntopjnth nase domovine in maše misli, tudi tako vazen element naroda, kakor je dni žima, do špecijalnc svoje duševne hrane. Istotako bo treba skrbeti, da sc obnove vsaj ioni strokovni 'listi, katere isim« imeli ze. Nad'bi ta asoidepoilma voljna, ki nami je v marsikaterem «zimu 'Odprtla 'oc, pospešila tuidi smvo-tveruo orgiamlzaoijo 'našega časopisja. Dnevne beležke. ' Zaupniki delavskih organizacij, pozor! V si e-»o dne 24. aprila t. 1. točno ob 7 zvečer se v.Si seia ljubljanskih zaupn kov v Šelenburpovi ulici 6 II, o določitvi priprav za praznovanje 1. m-s ja. Vabljene so tudi ženske zaupnice. — Udeležba nnlnoSt^ttn*! d0,žn^st! Obratni inšpektorat južne železnice nam naznanja. da se preseli s 25. aprilom 1918 iz Ljubljane zopet v Trst, Via Miramare št. 19. Prošnje za transportna dovoljenja, olajšave pri vožnji itd., sc morajo torej od navedenega dne dalje pošiljati v Trst. — „Narodni dom“ v Ljubljani kupujeta. Anton Deghenghi iz Ljubljane m Rudolf Kokalj iz Kranja, ki je že kupil od g. P< čkaja koncesijo kinematografa „ideai“. Za »Narodni dom" ponujata baje 800.000 kron. Nedeljska predavanja »Ljudskega odra«. Pretečeno nedeljo se je vršilo v zedemi dvorani »Delavskega Doma« dirugo rodno predavanje našega »Ljudskega odra«. T/uidi to predavanje se je prav lepo obneslo. Sodr. Go-Jouh^ je raztolmačil v daljšem' goivom mnioiffo-številnim, izbranim poshišalcem problem ®na-čaja in njega vzgoje, opirajoč se zlasti na nauke, ki jih je nesmrtni RousSeani irazviil v svoji kmijigi »Bmiiil«. Opisal je vso miapiaičnost sedam je vzgoje tier meštevilme predsodke, ki še vladajo v tem oziiriu v kapitalistični družbi. PlredočiI ic končno daleikoisežni pomen, ki ga ima to vprašanje za bodočnost slovenskega nairoda, ki totii potrebni e velikih osebnosti im tridmih, zavestnih značajev. BredavateM je žel za svoj; izvajanja vsestransko pritoetvanje. Dmštiviv Ljudski oder« priporočam«, da iiaj pridno nadaljuje s svojimii nedeljskimi, poučniirrri predavanji, ki so -vzbudili med vsemi poslušalci veliko zanimanje. Prepričani smo, da bo kj'og poslušalcev vedno večji, ker so ta predavanja madvse podiučma in zanimiva, in za našo številno i nladiino neprecemljiive koristi. Hrastnik. Ponovno vabimo fante in može, kateri imajo veselje za petje, da priglase svoj vstop vsaj do 1. maja, da pričnemo z vajami. Cim več bo članov, lo/.je bo delo in nikar ne odlašati za poznejši pristop, ker poznejši pristopi otežkočujejo društvu enakomerno napredovanje. Vsaka zavedna žena naj svojega moža spodbuja, če ve, da je zmožen petja, da pristopi. Učitelja imamo dobrega, ki se bo Kotovo potrudil, da bo delavski pevski zbor pokazal, da je zmožen tucti svojo nadarjenost ravnotako porabiti kot gospodje, ki so dolgo v šolo'hodili. Lepo bo, če bo pevski in tamburaši« zbor skupaj nastopil ter si napravil kakšno veselo urco. Aprovizacija je na državni železnici v Ljubljani pravtako tretja suha krava, kakor povsod drugod. Najprej ne dobe železničarji blaga kar po šest tednov in če ga dobe. pa ga tudi tam dobe le po oderuških conah, ker so danes za ves kupčijski svet oderuške ccne največja morala. Seveda je to le dejstvo. Toda ob ti silni draginji marsikomu ne zadošča pičli dohodek in nesreča je tu, zadolži sc iu potem — sploh nič ne dobi. Ta usoda je zadela tudi železničarje. Šef kurilnice, predstojnik gosp. Terpotitz je prepovedal, dajati blago tistim, ki so v zastanku s plačili. Da se to zgodi tik pred prvim majem, je čudno. Sedaj so ljudje v najveeji zadregi, dočim bo šlo prvega maja lažje, pa jim napravi gospod predstojnik to kalamiteto. Sploh pa, čc draginja narašča, potem mora tudi država skibeti za to, da dobe nje usužbenci dovolj pomočkov za nakupovanje življenjskih potrebščin. Država itak podpira železnico, čc to ni dovelj. je sveta dolžnost upravnih organov, da poskrbe za zadostno preskrbo, ne pa da jim zapirajo duri aprovizacije. I ako bi bilo naravno m železničarji imajo pravico to tudi zahtevati. Preinembe v sodni službi. Dežekiiosodnii svetnik dir. Otom Papež v Ljubil jam, je dobil naslov in značaj višjega deželmosoidlnieigia sivet-mika. Deželniosoidnii. svetnik Hemink S t u it m v Ljubljani je dimenovam za nadsvcitmiika pri višjem deželnem sodišču v Oradou, dežehroisiodn i svetnik Fran M liči m s k i ipa za nadsvetnikm na dosedanjem službenem umestiti. Drzaivm pravdmik v Novem muestu dir. Amton K r e um- « a r je dab.iil naslov in zimatčaij urvega državnega uravdniika. — Posredovalni odbor za gorlške begunce. Osnoval se je posredovalni odbor za begunce, ki se vračajo na Goriško. Begunci naj se obračajo na ta odbor, ki ima sedež v Gorici v Gosposki ulici št. 14. Naloga tega odbora je, skrbeti za begunce na goriških postajah, posredovati pri vojaški oblasti za prevoz begunskega blaga v domače vasi, dajati jim najpotrebnejšo hrano in prenočišče. Odbor deluje v -zvezi z goriškim okrajn m glavarstvom. — Minister Hoinann v Celovcu. Minister za javna dela vitez Ho man n je prispe! včeraj v Celovec, da se udeleži ustanovne seje deželnega sveta za gospodarsko obnovitev Koroške. Obiskal bo vse one dele Koroške, ki so v s k: d. vojne !J8jyi.‘C trpoli Ljubljanski občinski svet ima v torek ob 6. zvečer svojo redno sejo. — Koliko se nesete žita na Kranjskem ? Na Kranjskemi sc done’ jro p>rrbtl-lžini ikialikitlacjji v sako leto v zeinllšo 670 vagonov pšenice, 285 vagonov rži, 260 vagonov ifelamieina im 270 vago-fioiv ovsa. Kinoniipiirla ise posadi približno 4800 vagonov. Kile ®e bodo dioibiiile »te veliilkianisk-e mumo-žine semen, da bo pnilvadmjo tesen kaj pridelka? Zlasti bo iprinnaniiikioivailo ikncimpiiria iin ovsa, Kajti vojaščina je pobrala vse. Pitlhiodnjo lesen ne bo kal pobirati. Zopetno odvzetje žita. P-raskrba kir-uha !lb moke je zadnji čas poslala tako težavna, da sc bode imotrailio poseči po ornih še obstoječih množinah žiita, ikii so sploh še na inaizpollaigio, zakaj prodajta ije ijppoilpoimia loidlpcrveidiala im tudi tontu Tiske žetvene zaloge so iskano popolnoma izrabljene. Z ukrajinskimi dovozi pa anoranjo računati šele koncem imtajimikia. V to svnbo je qzšla odredba skupnega miiinistnstvia, Iki določa, da se poberejo do skrajne potrebe piri poljedelcih tudi1 one zalege, ikii isio se ijfan dcisllej po sedaj obstoječih predpisih še pripustile. Poiltiadeilce se bo zato loldiškoidioivalo po višjih cenah, im sicer se bode pridiailo pni pšeniici in rži 15 K, pri ječ-nnenu po 18-K in pitii Ikoronzii pa po 12 K za vsak (metrski stot. Cena imioiki se radi teh poviškov ne bo vzdiilginiilia. Kje je narodna zavednost? V svojem cenjenem listu 7, dne 11. aprila ste prinesli notico pod gorenjim naslovom, v kateri kritizirate nemško protokoli-ranic nase firme pri ljubljanskem deželnem sodišču. Prosim Vas. da blagovolite resnici na ljubo objaviti v tej zadevi sledeče pojasnilo: Pred leti je dobila naša centrala v Pragi uraden ukaz, da mora pri ljubljanskem deželnem sodišču protokolirati tudi -svojo ljubljansko fiiijalko. Pravila naše firme so češka, v svrho proto-koliranja v Ljubljani jih je bilo treba torej prestaviti. V kratkem, naši centrali od sodišča predpisanem roku zb piotokoiiranje pa ni bilo mogoče dobiti nobenega straže ustreljen nek vojak. V noči od 18 na 19 j aprila pa nek ruski vjetnik. — Odpravljeni prazniki na Gorenjem Avstrijskem. ! »Linzer Tagblatt« poroča: Da se dnevi ieta bolj izra-| bijo za »hlapčevsko« delo, bo odpadlo več dosedanjih j praznikov. Na podlagi papeževe naredbe z leta 1911 j odreja linški škof za svojo škofijo, da bo v bodoče ra-j zen nedelj le še deset zapovedanih praznikov: božični I in novoletni praznik, praznik sv. treh kraljev, veliko* ; nočni praznik, praznik sv. rešnjega telesa, praznik ! brezmadežnega spočetja, praznik Marijinega vnebo-j vzetja, praznik sv. Jožefa, Petra in Pavla ter praznik vseh svetnikov. Odpadejo torej: velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, Svečnica, Marijino oznanjenje, Marijino rojstvo, praznik sv. Leopolda in sv. Štefana. Tako cerkvena oblast. Vprašanje je sedaj, kaj poreče na to država. Ako ta sprejme nove cerkvene odredbe, potem izgube delavci deset dni za počitek, delodajalci pa pridobe prav toliko delavnih dni. To po-) seganje v gospodarsko življenje delavskih množic mora : biti vsem le nov povod, da delajo s podvojenimi silami za delavsko 'organizacijo. Kar najodločneje se- morajo zavzeti delavci za osemurni delavnik in zahtevati, da se jim prizna povsod drugod veljavni letni dopust ter se uvede praznik na 1. majifika. vesti. Voina. sodno Priznanega češko-slov. prevajalca, ki bi bil ta prevod oskrbel, zato ni kazalo drugega, kakor pravila Pi edložiti sodišču v nemškem prevodu, da se izogne centrala morebitni zamudni globi. Takoj leta 1916 je naš občni zbor sklenil izvršiti protokoliranje naše ljubljanske filijalke v slovenskem jeziku, toda te izpre-nietnbe nam državni tiradi še do danes niso odobrili. DPamo pa, da se bo to vendarle v doglednem času zgodilo, in takrat bo seveda izginila tudi nemščina ljub-'ianskegu deželnega sodišča v zadevah naše firme. — ,z povedanega je razvidno, da naše firme v tej stvari lle zadeva nobena krivda. — Zahvaljujemo se Vam za Prijazno objavo tega pojasnila in se Vam priporočamo z odličnim spoštovanjem »Kolinska tovarna kavnih pri-mesi, trgovsko delniško podjetje«, filijalka Ljubljana. Bilanca družbe ogrske državne železnice znaša 28,686.709 kron čistega dobička. Upravni svet je sklenil, določiti skupno dividendo na 39 kron, kakor lani. — Veliki revčki so vsekakor upravni svetniki Skodovih tovarn. Čisti dobiček lanskega leta znaša 20945.896 K, tedaj skoro 21 milijonov K. Dividenda je določena na 56 K ah 17.5 odstotkov Takim ljudem ne gre slabo in časopisi ki so od njih podkupljeni, lahko pišejo proti miru sporazuma in za dosego .zmagovalnega m ru“. ~~ Velika elektrarna pri Žihpoljah. P” Žih-Poljah v Kožni di lini na Koroškem nameravajo napraviti veliko elektrarno. V ta namen se je že ‘,stanoviia zadruga, kateri je na čelu grof Thurn == »filsassina, posestnik fužin v Gustanju. v ta na-Uien nameravajo Dravo pri Vrbi vpeljati v vrbsko Kzero in potem skozi Sotezko nazaj v Rožno °lhio, da dobe potrebni padec. 7 — Tatvine na postaji v Zalogu. Na postaji pteg sta bila v sredo ponoči zasačena dva de slart3’ k* sta odprla plombiran vagon in kradla v por. Oba sta bila iztočena sodišču. Vsled cuno Se množečih tatvin je izdalo postajno popovo stroge naredbe, po katerih morajo straže feljati na vsakogar, ki se preveč približa želez-niCl- Dne 19. aprila je bil na zaloški postaji od Dunaj, 20. aprila. Upadimo se razglaša: : Na italijanisikiern boiilšou v.sildd -neiiglcldlneiga v-re-| »nema le neznatno bujno defciv-ainie. — Šof ge-; neralmeiga štaba. B e r 1 i m, 20. aprila. AValffcv uraid poroča I i jz glavnega -stana: Z a ip a d m o bojišče. Na ! boilmih frontah je bilo delovanje limfam tarife ome-i jemo na izvidnic satnike. V pokrajini Wytschaete j im Bailleui! J jut airtilj er hiški ogemj. Med Scairpo j in Soimimo proiti večeiru mairašoajač topniški | ogenj. Ob Aiviri, sveinoizaipadtnio Moireuila. tuidi i po dnevni žiiivahino artiliteriijskio delovanje. V i Voge-zilt so-naše čete, iki so pni Mairlkliirohu Vldrle I v sovražne ipo-zieije, idioivadle znatno število | vjetnikov. Z -oistaliih bojišč iniiič m-civeigia. — Lu-i dendorif. B e r i i 11, 20. apnila zvečer. V lokiu Yipenn napadajoči angleški oddelki -so biilii krvavo zavrti jeni. Južno Scairpe je sovražnik -zvečer Ijint-o obstreljeval inem-ške pozicije zilaisti iimeid roko in cesto Anra-s-Ca-mibnai. Ob bev-etih zvečer so Angleži z močnimi oddelki -napadli 'Lhiiijjpv Z velikimi izgubainii so bili 'zavnnijeni. Dunaj, 21. aprila. Uradno se razglaša: Na jugoizapadni fronti v ineikaterlih odsekih živahni artiiljeirijsiki -boii-i liin liizvlidnio d-eloiviainje. Stotnik Brumowsiki je liizvioljavail svotio 29. zmago v zračnem boju. -— Sef geinenalmeiga štaba. Berlin, 21. apri-la. Wolffav urad poroča iz glavnega stana: Z a -p -a d in -o b od išče. Na bojni fronti ib-ojii iz vidnih oddelkov. Dri La Baissče, Lens in Albert žlv-ahan t-oipcvsikii ogenj. Tuidi med Aviro iin -Oiso na mnogih imieistih airti-lierijiski boji. Med Miozo in Moizllo sio irensikii bataljoni napadli ameriške čete v mij-ihoviih pozicijah pni Seiiicheipreviu, M'esifio so vzeli v -naskoku ter prodrli dva ki-loimetria igl-oib-oko v sovražnikove črte. Slabotni protinapadi is-o bili zavrnil eni. Ko '-sto naši oddelki uničili .savinaižine -naprave, so se ponoči iDiniaikiniiHi v isvioje iprvo-tne pozicije. Ameriške imuniioijske izgube so izredno veiliilke: 183 Aimieirikancev smo uijeili, med temi 5 častnikov. Vzluod (Ukrajina): Ziomiiivši -odpor so- vražnih tolp pri Perekcpu so .si inaše čete odprte po-t v Krim. — Ludendoirff. A m s te-r-d a m, 21. aprila. »Telegraf« poroča: Zadnje dni je umnoga avstro-ogrskih čet dospeilo! v Belgijo. Doilgi vlaki so- s-e-vozlih mimo Lutticha. Tuidii1 v Ant\vcirpnu iin Gentu je nunio* go avstrijsikiih voijakov. 3,450.000 vjetnikov. B e ir tii n, 21. aprila. Wiollffoiv inraid poroča: Do 1. maroa 1918. se -ie iniah-ajalo v -rolkali cen-tra-lnih držav 3,450.000 vj-etnikoiv. Centralne -drža-ve so pridobile is tem delavsko armada, ki na p-otju narodnega gospadairsitva uspešno deluje -in nadomestuije znaten dieil v vojno službo -vpoiktiiicanih moči. 'La dcliaivsika armada trajno narašča. Visiled zmagovite ofenzive na zapad-u se je ta delavska armada v enem mesecu pcmn-oži-la za okroglo 125.000 mož. Boji v Kavkazu. Carigrad, 20. apnita. Turški -glavni stan poirioča: Niaiše čete so vzete Baškale i-n Dele. Sandžak Biajaziid in vitaiiet Van sta v naših rokah. Da\ic severno so naše čete zasedle Kara-kilise. Beiijisija oiirskesa kabineta. Budimpešta, 21. aprila. Uradni list razglaša: Cesar je demisijo skupnega ogrskega ministrstva sprejel ter obenem odredil, naj posamezni ministri z.ačasno ostanejo na svojih mestih. Indija v svetovni vojni. London, 21. aprila. Kongres indijskih nacionalistov je ministrskemu predsedniku in podkralju v Delhi •brzojavno sporočil, da Indija sama lahko pošlje na bojišče pet do deset milijonov vojakov. Amerikanci v Sredozemskem morju. Berlin, 21. aprila. Glasom poročil iz Italije nameravajo Združene države ustanoviti v Sredozemskem morju več oporišč za ameriško ladijevje. Ogrsko delavstvo za volilno reformo. Budimpešta, 21. aprila. Jutri ob dveh popoldne se ustavi delo v vseh budimpeštanskih tovarnah in obratih. Popoldne se vrši veliko zborovanje. Oklic so-cialnodemokratične stranke izjavlja: Z demonstracijo hočemo najprej jasno pokazati, da je naša odločnost v boju za volilno pravico ostala slej ko prej nepopustljiva. Nikdar ne bomo dovolili, da bi se zadušila demokra-j tična volilna pravica. Reirns v plamenu. Haag, 20. aprila. Iz Pariza se brzojavlja, da ie j trdnjava Rc.ms že 7 dni v namenu. Razun nekaterih j opustošenih ulic Reirns več ne obstoji. Na njegovem | mestu se razprostira puščava ruševin. Ruski prostovoljci na Francoskem, j P a r i z , 20. aprila. »Petit Parisien« poroča, da je vojno ministrstvo odobrilo ustanovitev štirih ruskih prostovoljnih bataljonov, ki se uvrste na zapadni fronti. Lord Cecil o vojnem položaju. London, 21. aprila. (Reuterjev urad.) Lord Cecil je v nekem govoru izjavil: Sedanja vojna kriza je resnejša kakor katera koli prejšnja. Ne skrbi me končni ■izid, a nobeden trenotek ni bil še tako osodepoln kakor sedanji. Nespametno bi bilo misliti, da je 'bitka končana. Neka negotovost nas teži. Nikdo ne more reči, kako dolgo bo trajala. Sovražnika ne smemo podcenjevati; pripravljal se je 50 let na vojno. Pozabiti ne smemo, da stojimo v tem trenotku pred orjaško nalogo. Nemški »dri!« in geografični položaj dajeta Nemčiji veliko oporo in končno ima Nemčija vsaj na zapadni fronti veliko prednost enotnega poveljstva. Položaj na zapadu. Bern, 21. aprila. Londonski dopisnik »Secola« brzojavlja, da angleško javno mnenje čuti resnost položaja angleške severne armade. Angleška javnost dobro ve, da je vsed izgube Bailleuila stopila bitka v odločilni Stadij. 2iva skrb je zavladala v vseh krogih. Rotterdam, 21. aprila. General Haigh je stan angleškega vrhovnega poveljstva preložil iz Saint Ome-ra v Calais. Grof Czernin poslanik v Berlinu? Berlin, 21. aprila. »Achtuhrblatt« poroča: V protislovju z raznimi vestmi z Dunaja in Budimpešte o imenovanju grofa Czernina poslanikom v Berlinu, ki je baje povzročila odstop sedanjega poslanika princa Gottirieda Hohenlohe, se v informiranih krogih zatrjuje, da so te vesti popolnoma neosnovane. Baron Gautsch t. D u n a j, 20. aprila. Bivši ministrski predsednik, član gosposke zbornice in predsednik vrhovnega računskega dvora, baron Gautsch, je umrl danes, od kapi zadet, v 68. letu svoje starosti. Italijanske čete na Francoskem. R i m, 20. aprila. V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednic Orlando, da bodo v najkrajšem času italijanski polki razvili svoje zastave v Pikardiji in na Flandrskem ob strani zaveznikov. Bolgarija in Turčija. Sofija, 21. aprila. Turške zahteve glede kompenzacije za Dobrudžo so v Bolgariji zelo iznenadile. Bolgari Dobrudže ne smatrajo za objekt barantijc. Na merodajnih mestihizjavljajo, da bolgarska zemlja in bolgarski rojaki v nobenem oziru ne smejo biti objekt za izmenjavo. Hellferich je svoje potovanje v Sofijo odložil. Agitirajte za „Naprej“! ga vojakom! Stran 4. NAP R E J. S lev. 91. Aprovizatija. Petrolej za obrtnike (nove C karte) se dobi po tem redu: Na vsak odrezek C i se dobi 1 liter pelroieja in siccr od 27. aprila naprej. Odrezki ki jih stranke same odrežejo so neveljavni. Stranke naj se drže strogo določenega reda, da ne bode nastala zmeda pri trgovcih. Ostale dva odrezka in karto za petrolej se mora strankam vrniti. Petrolej se dobi v sledečih trgovinah: Na izkaznice za 1. okraj pri g. Prodoviču, Poljanska cesta 73. Na izkaznice 11. okraj pri g. Schifferju, Mestni trg. Na izkaznice za III. okraj v konsumu, Krakovski,, nasip. Na izkaznice IV. okraj pri g. taculu, Šelenburgova ulic?. Na izkaznice za V. okraj pri g. Zoicu, Dunajska cesta. Na izkaznice za VI. okraj pri g. Omanu, R deckega cests. Na izkaznice za VII. okraj pri g. Glaviču, Spodnja Šiška. Na izkaznice za Vlil. okraj prt g. Zormanu, Novi Vodmat. Na izkaznice za IX. okraj pri g. Klemencu, Dolenjska cesta. Petrolej za samce (aove B karte) se dobi po m;sUdnjem redu: Na vsak odrezek B 1 se dobi četrt litra petroleja in sicer od 30, aprila naprej. Odezki, ki bi jih strarske s&me odrezale, so neveljavni. Stranke naj se strogo drže določenih dni, da ne bede zmede pri trgovcih. — Oitsla dva odrezka in karto se mora strankam vrniti. Petrolej se dobi v teh trgovinah: Na izkaznice za I. okraj pri g. Jermanu, Poljanska cesta; na izkaznice za II. okrsj pri g. Schifferju, Glavni trg; na izkaznice za HI. okraj v konsumu, Krakovski nasip; na izkarnce za IV. okraj pri g. Siaculu. Šslenburgova ulica; trn izkgznice za V. okraj pri g. Zorcu, Dunajska cesto; na izkainice aa VI. okraj pri g. Omanu, Radekega cesta; na izkaz* nice za VII. okraj pri p. Glaviču, Spodnja Šiška; na izkaznice za Vlil. okraj pri g. Zormanu, Novi Vodmat; na izkaznice za IX. okraj pri g. Klemencu, Dolenjska cesta. Jajca za IX. okraj. Stranke IX. okraja dobe jajca v torek, dne 23. t. m. popoldne od 2. do 5. ure v cerkvi sv. Jožeta. Vhod skozi glavna vrata. Prinesite s seboj rodbinske izkaznice. Stranke dobe za vsako osebo največ 10 jajc po 70 vin. Meso na rumene izkaznice C 1301 do konca stranke dobe meso po znižani ceni v torek, dne 23. t. m. popoldne n;? Poljanski cesti št. 15. Določen je tale'sed: od 1. do pol 2. št. 1301 do 1453, od po! 2 do 2. št 1459 do .1616, od 2. do pol 3. št. 1617 do 1774. od pol 3. do 3. štev. 1775 do 1932, od 3. do pol 4. štev. 1933 do 2090 od pol 4. do 4. štev. 2091 do 2248, od 4. do pol 5. štev. 2249 do 2406, od pol 5. do 5: štev. 2406 do 2564, od 5. do pol 6. štev. 2565 do 2722, od pol 6. do 6. štev. 2723 do konca. Petrolej za redbinfi (nove izkaznice črke A), se bode oiddiaaal po tam irieidsu: Stmanlka v 1. do V. okraju dobi itcveljaivine. Petrolej sc doibii v trgovin ah. Na izkaznice za L okraj: pni g. Bendami, Ces. Jožefa trg, št. 1 do 300 dne 24., št. 300 do 600 dne 25.. št. 600 do 1000 dne 26. aprila. — Na izka.Znice za I!. okraj: a) piri g. Scluiifferju, MeiSitini trg, št. 1 do 100 dne 24. apritla; b) pri g. Kavaiou, Sv. Florijana ulica, št. 100 do 300 dme 24., št. 300 do 600 dne 25., št. 600 do 800 dne 26. aprilu; c) P'M g. Tavoairijiu, Stani trg, št. 800 d» 1100 aine 24., št. 1100 do 1300 dne 25., št. 1300 do 1500 dlne 26. apnifla. - Na izkaznice za III. okraj: a) v kons,iiiinii!, Krakovski anaisiip, st. 1 do 100 dne 24. aprila- b) pri g. SolkiHčn. Komjušna ulica, st. 100 do 400 dne 24., št. 400 eto 800 dne 25. araii-la; c) peš g. Steinerju, Opekarska cesta, št. 800 do 1000, dne 24., št. 1000 do 1150 dne 25 aipniila; d) piri g. Poku, Opekarska cesta, št. 1150 do 1300 dne 24.. št. 1300 do 1500 dne 25. alprila. Na izkaznice za JV. ckfai: a) v kioimsiuiniiu, Zvezda, št. 1 do 300 dne 24., št. 300 do 600 dne 25., št. 600 do 800 d,ne 26. aprila; b) pri Lesko-viic & Medenu, Jurčičev trg, št. 800 do 1000 dne 24.. št. 1000 do 1200 lCnilflaBB«>» ___ ...-riKiiiaBBaBBBnHBBBBBBBBBEBElUBBBnHMiaBBna^BSOflBBMaBBBIJBaBBBBCTBBBIfiaUB^aBBnCB BBBiHIBBHBBBBMBBBBBBSBJBBBljPlBBBaOBHBBBSIBBlIBDK"1*" Torek 23. in v sredo 24. aprila vsakokrat ob 5 V četrtek 25. in petek 26. aprila vsakokrat ob 4. pol 6., 7. in pol 9. zvečer. jj 4., pol 6., 7. in pol 9. zvečer. BBBBBB BBUfiBB Ogrska film. jklojsSrsk© cžeSo S MrtVO OCI Bvn nau aaa ar n BBM Tragedija iz življenja. _ ... V slavni v\oKi slavljena budtapeštanska va- f Senzacijski cirkuški film v 5 dejanjih. rietetna prvakinja ; ^__g ti a lamo dva dni!! VILMA MEDYASZAY. \ i zn nilailiiM). \i /a mlailiiso. naiBMBBkiaiBBB