151. številka. Trst, v ponedeljek 7. julija 1902. Tečaj XXVII .,B4ftaoct" pr »relkov. ob 4. ori tvećer. *ar«f»t»a tciU : -»ti i«to ........ II km« e* po! ru ......... 13 c i "vut lna........ G „ ca ** ........ 3 kroat r ^atco • p.*feutl sapi«;. Na s«- }|ti rrtl aarntaiva i* «-»iava H «irv i ■ rarsab f Tr*:u le proda>a»o pi" • m er« po * stnttnfe »t4. ; i«s odgovorni urednik 7 r a d Oo d o i k. Laatzuk konaorci) liata Kdinoat" Natisnila tiakarna konaorcija liata „Edinost,, v Trstu Brez upa — sankcije. i. Z- >pet ao gospo la v deželnem zboru Lfii boj brez upa zmsge ! Ali da apliciramo ta vzdih nesmrtnega našega Preširna : k tolikim dragim so vsprejeli zipet en zakon, ki ne zadobi najviše sankcije! V seji od minolega četrtka je deželni zbor tržaški veprejel v generalni in specijalni debati načrt volilne preosnove, kakor je — veleval g. dr. Venezian. Takoj uvodoma je g. poslanec dr. Gre-gorin v generalni razpravi izjavil : s Danes, po štiriletnem proučevanju, je predložena deželnemu zboru nova osnova, katera bi morala biti zaželjen praktičen izraz omenjenih čuvstev in taka, da bi se lahko z gotovostjo pričakovalo najviše sankcije. A 1 i brez uvoda in brez ovinkov moram izjaviti, da je stranka, kateri pripadam, prepričana, da danes predložena volilna preosnova ni taka, da bi se moglo upravičeno pričakovati potrjen j a iste od strani vlade, oziroma najviše sankcije ter da ta volilna preosnova le obogati arhiv, v katerem so pokopane vse tis*:e zakonske osnove, v*pre-jete v tem dež. zboru, katerim je bila odre-čena najviša sankcija«. Ltotako takoj uvodoma je v svoji polemiki proti izvajanjem dr.a Gregorina izrekel dr. Venezian svoje mnenje, da vlada gotovo »ni imela namena govoriti na usta dr.a Gregorina«. To »mnenje« dr.a Veneziana je v polnem soglasju z resnico. Ali radi tega, da je tako dobro pogodil resnico, naj si dr. Ve-nez an ne domišlja Bog ve kaj! To bi bil pogodil tudi zadnji kontenist-statist slavne občine njegovih vernih, zvestih, ki se pokore njegovi suvereni volji brezpogojno in brez prigovora. Dejstvo je, katerega ne treba se le po-vdarjati ali dokazovati nikomur, da slavna avstrijska \lada se svojim šs bolj slavnim zi-stemom v našem Primorju ne običuje iskati med Slovenci tistih mož, na »katerih usta« — da govorimo z dr.om Venezianom — hoče naznanjati svetu svoje mnenje in svoje namene. Ne more. Kajti, čim bi storila to, izneverila bi se zistemu, tradiciji, svojim srčnim nagnenjem — izneverila bi ss sebi! MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Josip Kvjren Tomu- : prevedel Radi. Prvi del. IV. Grofovi gosti so se začeli vračati v Zagreb proti jutru. I^e nekateri so ostali na še-stinskem dvoru, da bi se odpočili in nadomestili zgubljeno noč. Med temi je bil tudi grel Orfeo, kateri je vso noč prebdel in tudi mnogo plesal kljub svojej naduhi, no, zato pa še je čutil sedaj trudnega. Obetal je markezi Marv, da jo b) spremljal v Zagreb ali ob najboljši volji spoznavanju svoje kava-i rske dolžnosti ni mu bilo besede a tako se e markeza odpeljala se svojim »bebe-om«, materi je bil jako pijan in omamljen od šampanjca, v Zagreb, v prvi hotel, kar jej je bilo morda še milejše. Orfea so namestili v sobo za tujce, kjer je zaspal kakor zaklan. Melita je morala ostati radi očeta, kar jej je dobro došlo, ker je potrebovala tudi ona počitka, kakor tudi grofici A lici na ljubo, katera je volila mirno po-nočno spanje, nego-li najlepšo ponočno zabavo, trajajoča do druzega dne. Oni dve sti se dogovorili, da bosti le malo časa spali, a potem da se sestaneti pri zajutrku. Če je torej »leader« večine v deželnem zboru tržaškem — vsemožoi voditelj njeni, ki pokriva zanjo tudi blizo vse troške na intelektu, kolikor jih je potrebnih za ekzistenco stranke —, če je torej g. dr. Venezian zatrdil, da Da usta dr.a Gregorina ni govorila vlada, je storil nekaj, kar ni ravno dostojno moža tako bistre glave, kakoršen je dr. Venezian. ki kar za zvonik visoko nadkriljuje v bo svojo stranko v vsakem pogledu : po duševnih kapacitetah, po jasnosti v namenih, po bistroumnosti v izbiranju poti in sredstev, po icrepkosti svoje volje in posvoji energiji. Ne, to ni bil« dostojno moža, katerega sicer ne spravlja v zadrego tudi najkočljiveja situva-cija, ni bilo dostojno bistroati ni n a v i h a -n o s t i jednega Veneziana, da je hitel odpirati vrata, ki — niso bila zaprta ! Dr. Venezian je imel prav: na usta dr.a Gregorina ni govorila vlada. In kolikor mi poznamo dr.a Gregorina, bi se mož najbrže sicer uljudno, ali tudi z vso potrebno odloč-nostio zahvalil, ako bi mu kdo ob obstoječih okolnostih, ob divnem Dačinu, kakor zistem skrbi, da Slovani Primorja ne morojo priti niti do ekzistenčnega minimuma, [hotel insinuirati, da si je vlada ravno njega izbrala v to, da naznanja svetu njene namene...! Ceke-daj naše može vodi pot do visoke c. kr. oblasti, na kateri zistem primorskim Slovanom reže ali bolje rečeno: n e r e ž e hleba politične in narodne pravice, vsikdar jim je to najmučneja pot, kajti vsikdar so jim polni žepi opravičenih protestov in trpkih rekrimi-nacij proti novim krivicam, ki so se pridružile že tolikim prejšnjim! A redki, sila redki so slučaj;, da bi se, ko odhajajo po stopnji-cah doli, ne spominjali Dantejevega verza v »Božanstveni komediji« : »Lasciate ogni speranza, voi ch ' entrate!« — Oe je torej dr. Venezian svoj izrek, da na UBta dra. Gregorina, ko je ta mož zatrjal, da volilna preosnova ne zadobi više sankcije, ni govorila vlada, umel tiko, da vlada ni povedala dru. Grego-rinu, kaj in kako misli o rečenem načrtu, in da vlada ni pooblastila tega slovenskega poslanca, naj prijavi zbornici to njeno sodbo in njene namene — če je to mislil dr. Venezian, je imel, kakor že ^ovdarjano, p«>-poluoma prav ! Ali — ako je hotel tudi prorokovati svoji slepoudani občini, da pride drugače, nego sodi dr. Gregorin, potem pa je bil sicer bistrovidni in navihani dr. Venezian jako Grof Slavomir ni maral za počitek. < )n je, korenit Kneipovec, čim so se gosti razšli, odšel v svojo kopel, tu skočil v banj mrzle gorske vode, kjer se je malo časa opiral, a zatem je vrgel na-se lahko obleko insepolu-moker potekel v ruši no okoli dvora, kjer je bosonog veselo »kakal v resnej travi in se čutil kakor prorojenega. Koliko se je on trudil, da bi pridobil za Kneippov nauk tudi grofico Alice, katera se je bala, da se ne bi preveč vdebelila, kar bi bilo na škodo njenej lepoti, na katero je skibno pazila. No, ona je raje živela po Schwenningerovem receptu, nego da bi se oprijela metode wori»hofenskega hvdro-pata, katero je ona smatrala nenaravno in mučenje človeškega telesa. Njej je bila mlačna kopel štiriindvajsetih stopinj Celsija ideal kopelji, po katerej jej je bilo vedno tako povoljno in ugodno. Bilo je že blizu poludne, ko sti se grofica Alica in Melita sestali v sobi za tujce. Grofica je bila sveža in vesela, le nekaj malo bleda v obrazu, kar jej je pod njenimi črnimi lasmi osobito pristojalo. Na Meliti Be je videlo, da bi jej še trebalo spanja. B.laje slaba in zaspana : bilo jej je hladno klub »cha\vlu, katerega je imela na ramenih in večkrat je morala zevati, čemur se je grofica smejala od srca. jako — slab prorok! Tozadevni članek v oficijozni »Triester Zeitung« od minole sobote o predmetu je pisan tako, da ne dopušča nobenega dvoma. Mi smo v svojem po ročilu o razpravi o volilni preosnovi pov-darjali — kakor zabeleženja vredno dejstvo, da je v rarpravi — o toli važnem predmetu vladni zastopnik ostal povsem nem, in da je ni bilo iz njegovih ust ni ene besede, po kateri bi bilo možno vsaj dvomiti o namenih vlade ozirom na namerjano volilno preosnovo. No, sobotna »Triester Zeitung« nas je poučila, da si je vlada izbrala pot preko svoje novine, da naznani javnosti svojo sodbo o načrtu volilne preosnove, katerega je dr. Venezian toli ognjevito branil v deželnem zboru. Iz članka v »Triester Zeitung« pa smo izvedeli, da je bil to pot dr. Venezian slab, in dr. Gregoria dober prorok! i Članek v nemškem listu, s katerim se hočemo še nekoliko pobaviti, zaključuje namreč takole : »Zal, da je radi postopanja večine postanek volilne preosnove, zopet odlože n do prihodnjega zasedanja. Potrebno se vidi konstatirati to, ker gotovo ne bo manjkalo glasov, ki bodo hoteli — krivdo na tem, da ni prišlo do tega zakona, zvračati na druge činitelje, ne pa na današnje oblastnike v tržaškem mestnem svetu !« To je menda tako jasno povedano, da more umeti tudi najprimitivneji kanton ist-statist v stranki dra. Veneziana: zakon, kakor ga je sklenil deželni zbor, ne dobi više sankcije! Politični pregled. V Trstu. 7. julija 1902. Deželni zbori. Istrski. IV. seja, v Kopru dne 5. julija 1902. — Ob 10. uri in 20. minut je deželni glavar otvoril sejo. Navzočih je bilo 24 poslancev, med njim, gg. Andrijčić, Kompare, Mandić, Spinčić, dr. Stanger, dra. Dinko in Mate Trinajstić. Po običajnih formalnostih — kakor čitanje zapisnika 3. seje, ki je bil odobren, naštevanje došlih vlog in opravičevanje odsotnih poslancev — je dal predsednic citati interpelacije na vlado, in sicer: posl. Co-stantinija in tov. radi trebljenja pristanišča v Plominu in posl. Bartolija in tovariši radi takozvane slavizacije liturgije v istrskih cerkvah, oziroma radi razveljavljenja nekega sklepa občinskega zastopa v Malem Lošinju, Tudi Melita se je morala smejati. »Izgubljeno noč je težko nadomestiti« — je rekla ona. »Ali nič za to, bila je krasna noč..... Ti si nas nenavadno zadolžila, Alica ! .... Ah, vsa sem še omamljena !.... Bilasem izvrstne volje, kakor redko kedaj.« »Moram priznati, da sem jako zadovoljna s teboj« je odgovorila grofica. »Tvoj sosed pri mizi je ves iz sebe..... »Rudnič?« je vprašala Melita in njene oči so oživele... Razgovor se je evo obrnil nenadoma, kakor si je želela sama. »Da, on..... Ko sem vaju gledala drug poleg drugega, nisem se mogla izaebiti misli. Grofica je tu utihnila, kakor da ne ve kako bi dovršila stavek, a Melita seje začela na to objestno smejati. »Vem, kaj si hotela reči«, je priskočila ona grofici na pomoč, ali on ne misli na to.« »A si li ti mislila na to?« jej je pretrgala grofica govor, »ker to je po mojem mnenju glavna stvar.« »Ne tajim«, je odgovorila Melita, »prišlo mi je na um. Naše družinske razmere so tako žalostne, da se moram sprijazniti tudi s takimi mislimi. Melita je dobro znala, da propad ne preti le njihovemu premoženju, temveč tudi rodovini.... Ni mogoče, da S3 to more držati s katerim je isti protestiral proti odredbam krške sinode gledć uporabe glagolice. Enako interpelacijo so stavili italijanski poslanci že meseca maja t. 1. v drž. zboru, a na isto do danes niso dobili odgovora. K II. točki dnevnega reda (poročilo agrarne komisije o sklepnem računu deželnega agrarnepa zaklada za leto 1901.) se je oglasil posl. M a n d i č, ki je na podlagi navedenega poročila samega dokazal v dolgem temeljitem govoru, ki ga priobčimo v celoti po stenografskem zapisniku, kako se tudi na tem nevtralnem, strogo gospodarskem polju dela politika, kako se favorizira Italijane, kateri pa nimajo zmisla za gospodarski napredek, kako Slovani vkljub temu, da se deželni kulturni svet zanje niti najmanj ne briga, marveč jih le šikanira in skuša škodovati njihovim gospodarskim zadrugam, kažejo lepo napredovanje na gospodarskem polju in kako bi bilo potrebno, da se spremene oBebe v dež. gospodarskem svčtu, zlasti predsednik, ki je ob enem predsednik zbornice, ki pa bolj sodi za patra gvardijana v kak samostan, kjer bi izvrstno zabaval svoje brate, nego pa na eno navedenih častnih mest. (Klic : Za koze pasti bi bil dober!) Govornik je izjavil v imenu manjšine, da ista protestira proti vsakemu novč'ču, ki se ga v tej stroki trosi na škodo slovanskega življa, ter da bo ista glasovala proti obračunu dež. gospodarskega zaklada. Ves čas govora posl. Mandida je galerija razbijala se stoli, apostrofirala govornika s sramotilnimi izrazi, škripala z lesenimi nad-stavki na klopeh, žvižgala ter se sploh vedla, kakor v najlepših časih slavnega Campitel-lijevega predsedovanja. In deželni glavar se je pokazal zopet enkrat starega »direktorja cirkusa«. Namesto, da bi galerijo energično zavrnil, kakor je to storil z dobrim vspehom v 2. in 3. seji, je začel parlamentirati s fa-kinažo in ista se mu je smejala v obraz. Rekel je, da da vzeti stole, ter da bodo gospoda na galeriji morali stati, a zopet je prijazno povabil neko gospo, naj pride sest v prvo klop. Tolika prijaznost s takimi elementi seveda ne more imeti druzega sadu, nego ga je obrodila. Sami italijanski poslanci so izražali svojo nevoljo nad takim nemožatim postopanjem, in vladni zastopnik, gosp. svčtnik Fabiani, je opominjal dež. glavarja opetovano, naj da izprazniti galerijo! Čudežev seveda vladni zastopnik tudi ne more delati, ker ima dolgo časa skupaj.... Pride pritisek od katerekoli strani in zadolženo premoženje bo prodano za vsak denar, a oni bodo reveži. Bilo jej je tesno, ko je mislila na to.... Uboga mati se jej je smilila največ ; ta mučenica in poštenjakinja, ki ni imela v svojem zakonu nič dobrega. — No, za materjo, ali vspo-redno žnjo je mislila takoj na-se. Melita je bila egoistinja*... Ljubila je sebe in oprezno računala s prilikami, ki bi mogle odločevati o njenej bodočnosti..... Kaj bo ž njo, ako se proda Deli-dvor? Naj-li gre k sorodnikom na Madjarsko, da bi živela ob tujem milosrdju, trpinčena, zaničevana ? Ali naj bo pevka, kakor je želel njen prijatelj Nikolaj ?.... Za to je bila sedaj še preponosna. V takih okolnostih bi bilo gotovo nespametno zamuditi lepo priliko, kakor se je sedaj sama od sebe ponujala z Rudinićem. Ob njegovem bogatstvu bi mogla imeti vse, o čemer je dosedaj le sanjati mogla in živeti življenje, kakoršnega ga ne morejo živeti niti najuglednejši domači boljari. Grofici Alici, kakor tudi toliko drugim, je bilo dobro znano slabo materijalno stanje grofa Armana in njegove rodbine. Za to jo je veselilo, ko je slišala, kako se Melita, za katero se je največ bala, prilagođuje teškemu položaju. (Pride še.) pač že britke skušnje o tem, kje ušiva stari < ampitelli zaščito . . . O tretji točki dnevnega reda (proračun dež. gospodarskega zaklada za leto 11*02.), potem, ko je poaL Davanzo obrazložil svojo resolucijo, ki poživlja vlado, da naj nakloni veče prispevke za provspeh istrskega polje delstva katera resolucija je bila soglasno sprejeta i, oglasil se je dr. Dinko Trinajsti**. ki je istotako rezko, kakor prej poel. Mand <'•, šibal pristransko postopanje dež. kulturnega svčta. Tudi ta govor priobčimo svoj čas v celoti. Mei tem govorom je galerija divjala se lx -!j, predsednik je parlamenti ral, a galerija se mu je smejala v obraz. To je dalo posl. Mand '-'u |»oToda, da je zaklical predsedniku : Galerija bo vas smatrala za »burattina« ima-rijooeto), ker tako milo postopate žnjo. Posl. I> a v a n z o je zaklical, da je posl. Mandić razžalil predsednika, in nastal je kri* z ene in druge strani in galerija je delala pravo mačjo muziko, katero predsed-nik ljubi, kakor mil je zaklical posl. SpinČic. I)r. Dinko Trinajstic je z levjim glasom zahteval svoboda govora, predsednik pa je naSe vabil, naj bi govorili italijanski, na kar je dobil od strani manjšine primernih odgovorov. Posl. M a n d i c mu je klical, da ni vreden, da sedi na svojem mestu, posl. S p i a i i c je vpil proti vladnemu zastopniku : To je predsednik, imenovan na predlog ces. vlade ! Posl. M a n d i <5 je klical : Mesto da ukazuje, prosi galerijo I Posl. A n-d r i j č i «*: Galerija predseduje itd. itd. Predsednik se je v očigled vsemu temu vendar osokolil, da je zapovedal galeriji, naj zapusti dvorano. Fakinaža je počasi odhajala, žvižgaje, kričaje in klicaje : Porchi de ščavi ! Ko je dr. Dinko Trinajstih zaključil svoj govor, vzdignil se je poslanec B a r t o 1 i ter predlagal, da se pozove posl. Mand><*a na red, ker da je razžalil »našega presvitlega gospoda predsednika«, in naj se ta ukor zabeleži v zapisnik. Posl. Mandic se je vzdignil in zahteval besedo. Komaj pa le začel govoriti, nastal je na strani večine strašen krik, češ, da Mandic ne sme govoriti. Posl. Mandic je vseeno poskušal znova govoriti. Med tem je začel govoriti nekdo iz večine, a naši mu niso pustili do besede ; vpili so iz mogočnih prsi, bili s pestmi ob klopi, da je moral dotičnik opustiti svojo namero. Vladni zastopnik je zapustil svoje mesto, in deželni glavar si je pokril glavo; seja se je prekinila. Medtem je pa bil posl. Mandić že konča! svojo izjavo, da on ni imenoval predsednika »burattina« ali »pulcinella«, ampak da je rekel, da bo galerija smatrala istega za takega. D'jetavil je, da p.>ziv na red služi njemu, Mandicu, le na čast. Dokler je bila seja pretrgana, je odbor-nii Tumasi pojasnil večini, da je res tako, kakor pravi pr< f. Mandic in dež. glavar je otvoril zopet sejo ter izjavil, da smatra pri-godek |>oravnanim. Pot-!. B a r t o 1 i je predlagal nujno, naj se dež. odbor poteguje na kompetentnem mestu za to, da se naših vojakov ne bo odtegovalo nujnim delom na polju, temveč se jih bo klicalo na vaje le v mesecu avgustu. Ta predlog je bil vsprejet soglasno. K točki IV. dnevnega reda (deželni obračun za leto 1901) je govoril prvikrat posl. <~ast. g. A n d r i j č i c. Govornik je obžaloval ravnoknr minole prigod ke, objašnjeval, da se manjšina }K»služuje svojega jezika ne zato, da bi izzivala, marveč v zmislu govora poei. Hortisa v drž. zboru, koje bil rekel, da se more gladko izražati le v svojem jeziku in da ima vsak narod pravici posluževati se svojega je/ika. Pozival je veČino, naj spoštuje slovanske sodeželane, kakor le ti spoštujejo italijansko narodnost ter je svoj jako efektni govor zaključil z apostrofa: če ne boste hoteli tega, ne bo to na kvar Slovanom. kajti s svojim neprijaznim postopanjem odpirajo lizlijani našemu narodu le oči in veljal bo latinski rek : Salutem ex inimicis n ostri s. Tudi vzneseni, umetniško dovršeni govor posl. Andr jčića priobčimo v celoti. Zbor je rešil še dva računa in dve prošnji za podporo ter sklenil podpirati paro-brodno zvezo Pulj-Reka. Prihodnja seja bo v torek ob 10. uri zjutraj. Tržaški. V seji deželnega zbora tržaškega od mi n'»lega petka utemeljeval je posl. Depiera svoj nujni predlog glede ustanovitve deželnega zemljiškega kreditnega zavoda. Povdarjal je, da je tak zavod posebno potreben z ozirom na to, da se hoče v našem mestu pričenjati z gradnjo delavskih hiš. Čim več delavskih hiš se zgradi, temveč se bodo izpraznjevale hiše v starem mestu, katere se bodo morale slednjič podreti, da se na njih mestu sezidajo nove, moderne hiše. Toliko za gradnjo delavskih hiš, kolikor za gradnjo novih modernih hiš v starem mestu pa \>o koristen zemljiški kreditni zavod. — Govornik je predlagal slednjič, naj deželni zbor naloži deželnemu odboru, da študira njegov predlog in naj čim prej deželnemu zboru predloži štatute novega zavoda. Posl. dr. V e n e z i a n je interpeliral vladnega zastopnika, kaj je z nekim zakonskim načrtom, katerega je deželni zbor vsprejcl že 1. 1900. — Vladni zastopnik vit. Jettmar je odgovoril, da se hoče informirati o stvari in potem da sporoči v jedn: prihodnjih sej. Posl. R a v a s i n i je interpeliral vladnega zastopnika, kako naj si razlaga dejstvo, da je nekemu barkovljanskemu krčmarju mogoče prodajati \ino po 1*4 stotink liter, medtem ko sam davek znaša skoraj toliko. Vladni zastopnik je pojasnjeval, da je dotični krčmar plačal davek za vse leto naprej, a da se je za dotično svoto že v naprej dogovoril z finančno oblastjo, kar po zakonu lahko stori. Ker se pa ni moglo suponirati, da l>o vino tako po ceni prodajal in da tako razproda mnogo več vina, nego bi odgovarjalo plačanemu davku, mu prihaja davek tako razmerno zelo majhen in mu je možno prodajati vino po taki ceni. To pa bo služilo za odmero davka v prihodnjem letu. Kar »e pa tiče kvalitete tega vina, spada to v kom-petenco mestnega fizikata. Naravno je, da morata financa in magistrat tu soglasno postopati in priti na jasno, da-li dotični gostilničar prodaja več vina, nego bi ga mogel prodati v razmerju s plačanim davkom. Tajnik dr. R o z z o je poročal o sklepnem računu zemljiškega odveznega zaklada (fondo d' esonero del suolo). Zbornica je račun odobrila. Posl. dr. G r e g o r i n: »Kakor se vidi iz obračuna tržaškega zemljiško-razveznega zaklada (esonera) za leto 1901., kateri j-i bil sedaj prečitan in potrjen, znaša končna tirja-tev tega zaklada še [16.477 K 80 wt., kar je torej jako mala svota, dočim znašajo dohodki za leto 1901. le 51 K 45 st. Iz teh številk, mislim, je jasno vsakomur, da z jedne strani ni niti truda vredno za deželni odbor, da se peča z upravljanjem tako male glavnice in s tako revnimi vspehi kakor se nam predlagajo od leta do leta, dočim z druge strani obstanek zemljiščno razveznega zaklada močno ovira hipotekarne operacije onih posestnikov, ki imajo nesrečo, da so obteženi po omenjenem zakladu. Nadejam se torej, da se, posnemaje izgled bližne Istrske dežele, najde tudi za našo debelo način, da se izbriše ta mali znesek dolžnikom omenjenega zaklada. Predlagam ozirom na vse to, da se v ta namen odkaže stvar deželnemu odboru v proučenje in poročanje, oziroma, v svrho predloženja dotične zakonske osnove v prihodnjem deželnozborskem zasedanju. Zbornica je na to predlog dra. Gregorina v spre je 1 a soglasno. Slednjič se je vsprejel še sklepni račun za 1. 1901. in proračun za 1. 1903. deželnega šolskega zaklada, na kar je deželni glavar zaključil sejo. Lep korak smo vendar napravili dalje v pravdi naši z našimi sodeželani drugi narodnosti ob vprašanju: da-li je Slovencev v Trstu ali jih ni? Od trmastega zanikanja naše ekzistence, pa do pripoznanja v javni zbornici, da je v Trstu slovenskih lokalnih 1 i s t o v, in pa še do izjave glavarja laške stranke in voditelja vse lašse politike, da se informujeiz slovenskih lokalnih listov — to je pač velik korak. In vendar se giblje nekaj. Ce pojde tako dalje, še nekoliko ča*a, bo morala sedaj vladajoča stranka z lučjo iskati tisto lepo srečno mino-lost svojo, ko — še ni poznala slovenskih lokalnih listov v Trstu, kamo-li da bi jih bila čitala ! ! Cesar Viljelm in Poljaki. Členi poljskega plemstva v Poznanju so podali nastopno izjavo: »Ker si nismo svesti nobene krivde v svojih odnošajih do države in do monarha, ker pripisovano nam prizadevanje po ločenju od monarhije ali po spremembi sedanjega stanja zavračamo z ogorčenjem kakor neosnovano klevetanje, zato pričakujemo — zaupajoči vsemogočnosti najvišega Voditelja človeških mod in pa večkrat pokazani bistrovidnosti cesarja — s popolno gotovostjo ure, ko se zgubi umetna megla, ki nas je zakrivala in ko čistost našega mišljenja kakor državljanov in podanikov za blesti v polnem sijaju pred očmi cesarja in kralja. Potem še le bomo v položenju, katerega si danes želimo, da bomo — zvesti svoji cerkvi in Bvoji narodosti, pri kateri hočemo vztrajati do zadnjega zdihljaja — mogli nuditi Vašemu Veličanstvu ne le zvestobo, kakor sedaj, ampak tud: odkritosrčno veselje in hvaležnost in ko bomo mogli v miru in mejsebojnem spoštovanju z našimi nemškimi sodržavljani delati na notranjem utrjenju državne zgradbe«. Da-li ni cesar Viljelm nekoliko zarudečel, koje čital to veledostojno izjavo »nekulturnih« Slovanov na izbruhe »kulturnega« šovinizma Nemcev ? ! Mej temi pa se vrše dalje pruske grozote proti Poljakom. Sleherni dan prinaša hišne preiskave, aretovanja, obsodbe, ječe...! Trozveza obnovljena. Slavitelji tro- zveze so se sosebno radovali na tem, da so mogli zatrditi, da se je ista obnovila nespremenjeno. Danes pa je menda ves svet v soglasju v tem, da je »nespremenjeno obnovljenje trozveze« le lepa bajka, ki zakriva neprijetno — slaviteljem trozveze namreč — resnico. In v ves ta svet moremo prištevati tudi iste ortodoksne pristaše trozveze. »Izborno karakterizira to »nespremenjeno« obnovljenje trozveze list »Reichs\vehr«. Pripoveduje namreč lepo staro anekdoto iz lepih starin časov. Na nekem dvoru je bil pedagog, ki je imel »visokemu« malemu gojencu ulivati v glavo potrebnih znanosti. »Kakov je severni medved ?« »Črn!« »Izborno, visokost, severni medved je črn. Samo da nekoliko cika na belo, recimo, da je črno-bel, ali še bolje rečeno: popolnoma bel. Dobro ste torej pogodili, visokost : severni medved je — bel!« Tako je tudi s trozveze: ista je obnovljena popolnoma nespremenjeno, le z razliko, da je bila popred bela in sedaj je — črna. Tega ne morejo tajiti tudi nje zaščitniki. Na največi boben je n. pr. nabijala »Neue Freie Presse« : trozveza je obnovljena nespremenjeno. Sedaj — po pojasnilih francoskega ministra za vnanje stvari — pa priznava, da se je obnovljenje porodilo ob najvećih težavah. Rečena pojasnila da jako jako ponižujejo vrednost trozveze. Zagotovila, ki jih je Italija dala Franciji, da jemljejo trozvezi skoro ves pomen. Prijatelji trozveze da morajo zahtevati, da se je vse tri združene vlasti v vsakem pogledu drže resno in — zvesto! Z drugimi besedami se glasi to, kar največa prijateljica Italije očita Italiji: nezvestoba, nelojalnost, zavratnost, torej isto, kar trdijo Slovani vedno, ko dokazujejo, da je naša zveza z Italijo — nezmisel, ki spravlja največe interese monarhije v nevarnost. »Reichč\vehr« pravi, da po najnovejih glasovih nima trozveza za nas zmisla : ni politično, ni militarno, dočim zahteva od nas največih gospodarskih žrtev ! In radi take zveze naj trpe najlojalneji prebivalci tu na jugu : politično, narodno in gospodarski ! Tržaške vesti. Tudi cerkev nas tlači I Z miljskega hriba nam poiočajo, da slovenski otroci, ki morajo zahajati v Miljsko šolo, ne čujejo tam nikdar niti ene besede božje v materinem jeziku ! Mati, katera nam poroča to, trdi, da jej je hudo pri srcu, ko mora gledati, kako se jej otroci odtujujejo od dne do dne bolj ! Kako naj otrok zna meliti, ko ga v šoli učč le laški, a doma sliši le slovensko molitev — ker stariši ne znajo moliti, nego slovenski! Mi menimo, da tu ni kriva samo cerkev — ampak so krivi tudi staiiši, ki ne zahtevajo odločno, naj se slovenski otre ci uče slovenskih molitev. Vsekako pa hočemo zasledovati stvar in potem spregovorimo, ako bo treba, energično besedo. Da se otročiči poitalijančujejo, smo se prepričali, ko smo bili pred kratkim na miljskem hribu, kjer smo morali *liŠKti — daleč na kmetih — otroke, ki so ščebetali laški ! Na naše vprašanje: so-li Lahi, a^ se otroci sramovali, ter izjavili, da so Slo- venci ! Na vsak način se povrnemu k stvari. La vita non e nn teatro ! Pišejo nam: Ko smo ob raznih prilikah čitali in tudi slišali, kako naši 20O0 letni kulturonosci igrajo marijonete na slehernem shodu s tem, da kličejo : Sedaj naj govori Peter, sedaj Pavel — smo se vpraševali nehote : jeli to sad napredne ali — zastarele kulture ! Mi »barbari« le redkokedaj silimo koga, naj govori tu ali tam ; in ako smo storili to, nas je navadno vodila le naša hudomušnost, ker nas veseli, če koga spravimo v — zadrego ! Naši »dobri« sosedje pa umevajo stvar drugače! Je pač to znak 2000 letne dedne kulture ! Najkomičnejšo figuro v tem pogledu sta igrala na zborovanju »Zalege« gg. : Venezian in Hortis ! Prvi je zbežal iz dvorane, drugi pa je na poziv »elite« — preč tal (mesto zahtevanega govoru) le par brzojavk ! Sedaj pa je menda konec temu tako — kulturnemu običaju naših sosedov ! Gosp. Venezian je v sobotnem izdanju »Indipendenta« prav fino in po domače okrcal svoje junake ! »La vita non ti lin teatro«, piše gosp. Venezian v svojem svarilnem članku! Mi smo se morali smijati temu Venezianovemu nastopu osobito zato, ker je še le sedaj prišel na to, da ni dostojno in ne umestno, ako se šiloma zahteva, naj govori ta ali oni govornik, ki premnogokrat ne ve, kaj naj bi govoril ! Govorniški izzivalci so sedaj Venezianu oni najivni mladiči (pa je med temi »mladici« tudi sivih ljudij), ki istega Veneziana kličejo o vsaki mogoči priliki, naj govori ! To ni lepo od vas, g. Venezian! Vi bi ne smeli žaliti onih, katere ste svoječasno — ko ste v s\v>jem govorništvu iskali slave — dresirali v to, da so o vsaki priliki klicali »parli Venezian« (naj govori Venezian) ! Tako se ne plačuje svojih »vrlih« somišljenikov in slaviteljev. Mi menimo, da bi bil moral gosp. Venezian na primernejši način (tako bolj na uho!) povedati svoji kliki, da je minila njiju — Venezianova in Hortisova — govorniška manija, ne pa da v javnosti smeši svoje učence in — sebe ! ! Na vsaki način se mi zabavamo o sličnih — otročjih nastopih naših »grozno« civiliziranih sosedov ; učiti se pa od njih — nam ni treba ! Daleč so prišli, daleč, celo tako daleč, da so po tolikih komedijah začeli pisati, da življenje ni gledališče! Kedaj bo konec ! Iz Skednja nam pišejo : Gospod urednik, prosim, pojasnite nam vendar enkrat, ali smo že pod Italijo, ali še niemo ? Zatrjuje se nam scer, da smo še v Avstriji, ali jaz tega ne morem nikakor verjeti z ozirom ta p stopanje slavnih državnih oblastev nasproti nam Slovencem. Koliko se moremo boriti za vsako mrvico pravice, a vse naše borbe so kakor da bi nosili vodo v morje. Oblastva nas nočejo poznati in videti, ne glede na to, da smo, posebno v okolici, že stoletja in stoletja skoraj jedini prebivalci. Nočem tu navajati vseh krivic, katere so se nam zadnje čase prizadele od državnih oblastev, ker bi to zahtevalo preveč prostora, temveč se hočem za danes omejiti na samo jeden slučaj, ki-se je dne 1. t. m. dogodil tukajšnjemu posestniku g. Ivanu Godina-1 Banu. Te dni dobili smo namreč v Škednji | novega v šega eksekutorja. Gospod Ban je z ^ dolgimi boji od prejšnjega eksekutorja vendar t dosegel, da mu je prinašal slovenske uradne spise; ko pa je dne 1. t. m. prišel novi všji eksekutor k njemu v hišo, prinesel mu je laški »Monitorio«. Eksekutor je, atopivši v hišo, seveda laški pozdravil, na kar mu je g. Ban odgovoril v slovenskem jeziku, dodavši, da je državi služil za vojaka, da plačuje davke in da zahteva od te države, oziroma njenih višjih in nižjih organov, da spoštujejo njegov materini jez k. Ko je zagledal laški »Monitorio«, ga je odločno zavrnil, na kar je eksekutor, kateri je hipoma začel popolnoma dobro slovensko govoriti, sel k mizi in takoj napisal slovensko »Opomi-njalnico«. Ko ga je gospodar vprašal, zakaj da ni prinesel slovenske opominjalnice in zakaj da ni začel slovenski govoriti, ko je vstopil v hišo, se je eksekutor izgovorjal, da on ne more naprej znati, ako hoče kdo slovensko opominjalnico in da-li je Slovenec. Ta pa je lepa ! Torej v slovenski okolici je treba šele bojevati se za slovenske dopise od državnih oblastev ; a ni zadosti, da si človek enkrat za vselej iz vojuje svojo pravico, ne — ta boj treba je ponoviti o vsaki spremembi kakega eksekutorja in izvojevati si ga mora vsak |>or>amičnik za-se posebej! Vsi prejšnji boji in vsi boji, katere so šzvojevali drugi, ne prihajajo v poštev, marveč treba vedno na novo začeti in to se dogaja v slovenski okolici ostati še-le iredentist, ako hoče, da ga državne oblasti ne '»odo žalile? Odgovorite nam. med drugimi, na to vprašanje, tudi Vi gospod načelnik tržaškega finančnega ravnateljstva, da se bomo znali ravnati po tem! Iz sv. Križa nam pišejo : Ker se ne ogla;- nikdo drugi, dovolite nam, da jaz spregovorim par vrstic o cerkvenem slavju, ki smo je imeli pri nas dne l^J. m. m., na sv. Petra in Pavla dan, ko tmo obhajali procesjo sv. Kesnjega telesa. Lepo in jasno nebo je privabilo na stotine ljudstva iz trž. okolice in druzih vasij. Tudi iz Trsta je bilo mnogo ljudij. Postal bi bil preobširen, aito bi hotel opisati vso slave« nt. Bodi m: torej dovoljeno, da povda-le nekatere važieje točke. Cerkev je bila krasno odičena, na čemer gre zasluga gosp. župniku, ki si mnogo prizadeva za lepšanje Božjega hrama. Ulice, po katerih se je pomikala procesija, bile so odičene cvetlicami . n zelen em. Z zvonika je vihralo mnogo zastav, največ narodnih trobojn c. Okna so bila vsa v cvetju. Svirala je domača godba, ki je pruv dobro rešila svojo nalogo pod vodstvom gospoda Ferlana. Pohvaliti moram tudi cerkveno petje, 'zlasti j»evovodjo g. Jakoba Tenceta. Bodi mu torej izrečena zaslužena zahvala na to ikem trudu. Konečno naj še omen:m, da se je naše slavnosti udeležil tudi naš dični {»oslanec in zastopnik tega VI. okraja. >spod dr. G. Gregorin, kateremu na tem mestu izrekamo skreno zahvalo. In zopet iole! Magistrat zida pri sv. Ivanu, v tej naši slovenski trdnjavi, laško šolo. Ponavljamo: v bloven-ki trdnjavi, kjer ie prav malo priseljenih Lahov. V bdi ni našla nič proti temu, da zida magistrat laško šolo pri čisto s'ovenskem sv. Ivami. Dobro ! Ce je njej prav, da se V6ta-navljajo laške šole v čisto slovenskih krajih, tem manje je opravičena protiviti se, ko zahtevajo ustanovitev šol tudi Slovenci v onih krajih, kjer bivajo. In Slovenci bivajo v Trstu ! V Trstu zahtevajo aioven^k h šol ! Magistrat je nadalje ustanovil po spodnji okoli'*: laške paralelke na slovenskih šolah. Xi li torej opravičena naša zahteva, naj isto stori tudi na laskih šolah v mestu s tem, da ustanovi slovenske paralelke? Take paralelke bi gotovo bile opravičene in vlada bi morala skrbeti, da se zgodi to čim prej ! Xaš razum nam pravi, da vlada ni poklicana v to, da bi podpirala krivico, temveč da gleda, da se ne godi nikomur krivica, da se izpolnjujejo zakoni, da mamo vsi jednake pravice, pa bodimo Lahi, Xemci ali Slovenci ! Nemci v Trstu potrebujejo denarja, da bi si sezidali v Trstu »Dautsches Haus«. — Obrnili so se v »Rajh«, naj bi jim od tam poslali potrebnega denarja. Mi tržtški Slovenci potrebujemo šol. Kaj bi bilo, ako bi rekli tudi mi : »Bratje na Ruskem, mi nimamo sol; mi jih zahtevamo od onih, kateri bi nam jih morali dati po zakonu. Ker pa nam jih nočejo dati, bodite tako dobri in pošljite nam toliko ruskih rubijev, kolikor jih potrebujemo za slovenske šole v Trstu ! '« Slovenski poslanci, glejte, da ne bodo tržaški Slovenci rfs prisiljeni iskati pomoči zunaj države ! Ugledni ruski list »Peterb. Velomosti« je pisal, da se vodijo sedaj kulturni boji s pomočjo šole, cerkve in literature. Je-li ta trditev uglednega ruskega lista resnična ? Odkar smo Slovenci izgubili svoje kneze, trudili so se naši nasprotniki, da bi nas zatrli. S pomočjo cerkve Kristove priklopili so nas k deželam nemških cesarjev. Prihajali so k nam nemški duhovniki, a, ozna-njujoči nam Kristov nauk, upregli so nas v suž njski nemški jarem. Mnogo in mnogo naš h ljudij izgubilo se je v nemškem morju. In ta boj traja še dandanes dalje, da-si imamo v naši državi člen zakona, ki nam jamči j ;ednako pravico z drugimi državljani. Da bi ' nas potuje,li, dati nam nočejo slovenskih šol. I Na šk< fovo mesto posadili so Nemca. Naš 1 c. kr. namestnik je Nemec. Nemci so ministri, I Nemec je predsednik v državnem zboru na Dunaju. Vse imajo Nemci v rokah. Nemš&i ' minister Bulow je rekel, da Nemčija podpira i povsod nemško gibanje, nemški cesar ie imenoval Vsenemštvo svojo domovino, avstrijski general se je čutil srečnega biti sin te domovine — nemško miiljenje prodira Čim intenzivneje dan na dan. Cesarjev namestnik v Trstu je rekel, da bo v Trstu cvetoča nem-1 ška kolonija — nemški cesar pozivlje avstrijske Nemce na lxj proti Slovanom, Nemci v Trstu nabirajo denar v Nemčiji, da si bodo mogli sezidati v Trstu lastni dom. Vse Nemštvo, od cesarja Viljema doli, vse, kar je sesalo nemško mleko, vse je oboroženo v tem boju proti Slovanom. Mi poživljamo Nemce, naj nam dajo naše šole v Trstu. Mi zahtevamo od Nemcev, naj spolnujejo zakone! A vse zastonj ! Povedali smo glasno, povedali smo javno, da je v Trstu za 496 nemških otrok naša dižava ustanovila -45 oddelkov, a za tisoče slovenskih otrok niti jednega ! Mislili smo, da se bodo Nemci sami sramovali takih razmer. Oh! kako»moše otročji, kako Fmo še pre - pošteni, da pričakujemo kaj takega od njih ! < >ni vr dijo zistematično boj proti nam, oni postopajo tako dobro proračunjeno, mi pa jih — prosimo! NiČ več prošenj ! Odbijajmo njih napade z vso odločnostjo!! Delavsko zibanje. Danes štrajkajo vsi vozniki s konji, ker jim podjetniki nočejo zvišati plačil, kakor so zahtevali v svoječa-sno predloženi spomenici. Posredovali so tudi trgovci, da bi se štrajk preprečil, ali vsled trdovratnosti podjetni kov-vozni kov so ta posredovanja ostala brezvspešna. Delavci v tovarni Linolea so svoje-časno predložili vodstvu spomenico, zahtevajoči povišanje plač.l in znižanje delavnega časa. Vodstvo jim je odgovorilo, da vsled -iabih financijelnih razmer ne more delavcem ustreči in da v slučaju štrajka tovarno Društvene vesti. %a možko in žensko podružnico družbe sv. Cirila in Xctodija je nabrala gospica Josipi na Kastelic v Materiji 20 K na venčanju gospoda Kustrina z gosp:co liubničevo v Slivju. Iz Rocola javljamo slavnemu občinstvu, da bo v nedeljo t. j. 13. julija veselica v Rocolu. Javljamo nalašč popred, in sicer zato, da se slavno občinstvo pripravi za mal izlet v Rocol dne 13. julija. Mislimo, da se za to odločite vsi, ker bo vefelica na korist tamošnjega otroškega vrtca. — Program objavimo o pravem času. Vesti iz Kranjske. * Kranjske vesti. Včeraj sta bila v Ljubljani dva shoda, jeden »klerikalni« v »Katoliškem domu« in jeden »liberalni« v »Narodnem domu«. Shoda v »Katoliškem domu« udeležilo se je kakih 400 »klerikalcev« in socijalistov. Govorniki na tem shodu — med njimi tudi socijalisti — so napadali »liberalne« Slovence in Nemce in se je vsprejela resolucija, ki zahteva splošno in tajno volilno pravico. »L'beralnega« shoda v »Narodnem domu« pa se je udeležilo 1400 udeležnikov. Govorila sta župan Hribar in posl. dr. Tavčar, obsojajoča obstrukcijonistično postopanje posl. dr. Šusteršiča in njegove stranke v deželnem zboru. Med drugimi govoril je tudi socijalist Linhart, ki je med burnimi protesti napadal »liberalno« stranko. Shod je vsprejel dr. Trillerjevo resolucijo, ki imenuje »klerikalno« obstrukcijonistično postopanje v deželnem zboru frivolno in dela obstrukcijoniste odgovorne za posledice, ki nastanejo vsled zaključenja kranjskega deželnega zbora. * Nesreča v šali. Dne 2. t. m. je hlapec France Kastelic na razne načine kazal svojo moč svojemu mlajšemu sohlapcu Antonu Novljanu na njivi svojega gospodarja. Dvignil ga je z eno roko v zrak, potem ga pa spustil na tla in se zgrudil z besedami »Sedaj imam pa zadosti.« Kastelica so pripeljali domov kjer je vsled poškodeb čreves drugi dan umrl. Papežev jubilej. RIM 6. (B.) Povodom papeževega jubileja so v vatikanu v navzočnosti dostojanstvenikov pogostili 150O ubožcev. Popoludne se je vršilo na dvorišču »Belveder« poklanjanje vseh katoliških društev. Množica je entuzijastično pozdravljala papeža, koje prišel na tribino, kjer je ostal 20 minut ter podelil blagoslov. Ko se je množica usuvala iz dvorišča, je nekaj ljudij padlo v omotico. zapre. »Svetilnik«, glasilo slovenskih delavcev, je izšel v svoji 13, številki in prinaša zanimive članke o socijalnih in cerkvenih vprašanjih. Pravi biser je v njem S. Gregorčičeva pevcem »De'avcem !« Kedor ga želi čitati, ga vdobi lahko po tržaških taba-karnrh. C itateljem. Poročilo o sobotnem občnem zboru »Trž. Sokola« in o včerajšoji krasni slavnosti« »Slave« morali smo radile preobilice gradiva odložiti. Dražbe premičnin. V torek, dne S. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil® sledeče dražbe premičnin : v ulici Belvedere št. 31, pohištvo; v ulici S. Maurizio št. 10, pohištvo; v ulici Conti št. 8, pohištvo; v ulici Kandler št. 4, pohištvo; v ulici S«|uero nuovo št. 13, pohištvo; v ulici Nuova št. 1, poh štvo. Vremenski vestni k. Včeraj : toplom r b 7. uri zjutraj 22° 5 ob 2. uri popoln«^ 2*°.9 C.* — Tlakomer ob 7. uri ajutraj 7G8 rt — Danes plima ob 11.37 predp. in ol 10.16 oop.; oseka ob o t> predpoludne in ol 4 42 popoludne. Vesti iz Štajerske. — Tudi takih državnih uradnikov je! V nedeljo zvečer je šel v Celju neki Slovenec — kakor čitamo v »Domovini* — mirno po ulici domov. Ko pa je dospel do kavarne »Merkur«, je navalil nanj neki cesarsko kraljevi poštni uradnik s psovko : »\Vind;scher Gauner!« Z^al je tudi svoje tovariše iz kavarne, naj pridejo pomagati, da naklestijo Slovenca! Ker se pa pošteni Slovenec ni menil za to pobalinstvo in je mirno šel dalje, Bledil mu je izzivaČ po vsej kolodvorski ulici, ometovaje ga s priimki a la »\Vindischer Falotc. Ta c. k. uradnik se zove Winkler. Kako naj je tolmačiti dejstvo, da sic. k. uradniki drznejo tako postopati? Mari se jim res ni bati, da bi jih kdo zval na odgovor! Mari take provokacije res ne presezajo okvirja toli slavljene — objektivnosti?! — Razdrobljena glava pod vozom. V graški ulici v Celju so se hlapcu trgovca Rtverja iz Arzl na pri Vojniku, Mart. Kan-glerju, splašili konji. Hlapec je padel pod voz in kolo mu je glavo tako zmečkalo, da so možgani stopili iz črepinje. Hlapec je na mestu obležal mrtev. Družbi sv. Cirila in Metodija so meseca junija poslali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravništvo »Slov. Nar.« zbirko 75 K, dr. -Fr. Jankovič v Kozjem lO K, Lev Franke v Laškem trgu zbirko v čate-ških toplicah zbranega omizja 3 K, mestna višja deki ška šola v Ljubljani ob izletu na Vrhniko mesto razglednic 25*06 K, v Natalija Truden v Trstu 200 K, gostje župnika Ant. Šijanca pri Sv. Juriju v Slov. gor.cah 20 K, žup. v p. Fran Jeršič 6 K. žup. Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, Fr. Ogrizek v Sv. Križu pri Slatini zbirko igralne družbe ♦> K, posojilnica za Loški potok, Drago in Travo 10 K ; podružnice : moška v Ormožu 35 K, izvenakademična v Gradcu 10O K, šentpeterska ženska v Ljubljani 538 98 K, šentpeterska moška v Ljubljani 300*30 K, ženska v Ormožu 48*80 K, ženska v Črnomlju 86 48 K, v Ljutomeru 50 K. — Družba je imela meseca junija 1834*22 K dohodkov in 2060'14 K stroškov. Poslano.*) Podjetje za tlakovanje z >Litosilo«m v Trstu. Piazzetta Cordaiuoli 1. Od mnogih strani dohajajo na podpirano vprašanja, je-li je res, da tlak, napravljen pred nekoliko Časa v kavarni »Sociale« na Corsu in potem nameščen s štirioglatimi cementnimi ploščami, je obstajal iz nje proizvoda t. j. »Litosila«. Podpisano je prisiljeno, resn ei na ljubo, zanikati take glasove, kajti ono ne želi, da bi se jej upoštevala dela, kojih ne izvršuje. Dotični tlak ni bil napravljen z »Lito-silom«, katerega je podpisano edini proizva-jevatelj, marveč od »Legnol;ta«, kakor zgoraj označeno. Spoštovanjem podjetje za tlakovanje z »Litosilom« Robert Eggenhoffner. V TRSTU, dne 4. julija 1902. I *) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva. XWOaCXKXItKKKKK)(X X X MIZARSKA ZADRUGA V BORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zaloio poltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Tritu, Via Piazza veoohia (Roiario) št. 1. (na desni strani eerkve ar. Petra). Konkarenot n«mogo6&, ker J« blago is prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Vesti iz Koroške. -f- Xa e. kr. srimnaziju v Celovcu je bilo v minolem šolskem letu 470 učencev, mej temi 85 Slovencev. Xa zrelostnem izpitu je bila slovenska naloga »Zakaj imenujemo Avstrijo s ponosom svojo domovino«. Bog ve, da li so tudi Nemcem dali kako tako nalogo, v kateri bi povedali, zakaj morejo biti več nego zadovoljni v tej Avstriji? z ♦ elikanska rastava pohištva in ■ tapecarij. Izvenreclno ugodne J u U U cene. U M M £ VILJEM D A L L A TOttRE ; v Trsta, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) M MoJe pohištvo donesesreSo. ■ ■ a 1 Msanfler Len Miszi f s & Prva in največja tovarna p oh litra ▼aeh vrst. T R S T ft Brzojavna poročila. Nova železniška Črta v Rnsijt. PETROGRAD <3. (B) V letu 1903. se prične gradnja železniške črte Petrograd-Pe-tronavodok. Železnico bo gradila vlada. Grozna nevihta v Španiji. MADRID 6. (B) V Higuera de la Se-rena (pokrajina Badajoz) je bila grozna nevihta. Strela je ubila dva kmete ; vsa letina je uničena. Trovzročena škoda se ceni na milijon peset. TOVARNA: Via Tata, vogal Via Ualtaaaa ZALOOB: Plazza Rosarlf it 2 (Šolsko poslopje) In Via Rlborg« it. 21 & Sf Sf m a i fi 1 m m Telefon It. 670. -MOM- Velik bbor tspecftrlj, tre.J ta stik, U-frfajc Darofbe tudi po posebnlk ufltlll. Cena bres konkuranoe. 1LDITB0T1II CII1I ZA3T0IJ II FBillO Predmeti postavio se na pai obrod ali železnico franco. Mala oznanila. Pod to rubriko prio^amo oznanil« po najnižjiL ernah. Za enkratno inercijo s»e plača po 1 nvč. i& be*do: ca večkratno inercijo pa se cena primerno ■niža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plaaje tudi na obroke. Skladišče vina Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli ulica Canale 5 n: sproti cerkve sv. Antona novega. / Edini specijalist za izdelovanje zidarskih ^ in slikarskih ćopićev; lastna špecijali-^ teta ćopićev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. ne hoji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne za- ) menja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena Odlikovan z (lvpini zlatimi in bro-nastinii kolajnami Fran Hlaiati ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. W Popravljanje starega obuvala. Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoBijevo cikorijo. X X X X X X X X X X X i X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o o o oo oo oe e o o oo oo oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi i8q4 in na higije-nivni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsa kfmur, ki bi ra/p°čaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne troske in odvetniške troske p rov z r* cene do leta 1897. Nas sirup je ravno isti, kojepa je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, 9 kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so l>ili predloženi pristojnem:) sodišču Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vstkdo ogledati. Og;bajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončki« in ovitkih nnšo varstveno znamko. Tvrdka nima druž e. Napolj 4, Calata S. Marco. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X ulica Acquedotto St 23. Prodaja vina v poiih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. ■I Dr. Rosa Balsam Prasko domače zdravilo >•1 iz lelarne B. Frapsr-ja v Pragi je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo iatega se prebavljanje krepi in ohrani Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč- več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo ! Vsi deli embalaže nosijo 7.ra>en stoječo, postavno polo-ženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in tr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" Praga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogernke, v Trstu v Lekarnah : G. Luciani. E. Le i teiili 11 rsr. P. Prendiui. 8. Serravallo, A. Šuttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. i m Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po posti franko 2 lončku 3 K 50 stot. Lekarnar Tlierry (Adolf) Limited v Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST pripon.?« e\ojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpižno pohištvo, bodisi svetlo fab temno p< l.tirauo, kakor za epalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi neročbe za vsakovrstne iidelke po načrtu ali poprave, krtere izvisi v najkrajšem času in v polno zadovoljno^ naročitel^a. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe f« toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okoliio in na dežel: v :.mislu gesla : Svoji k svojim ! Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje ^ G. TONNIES Ljubljana. 1 ivaria za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko in umetno kljnčarstvo. Bf Delalnica za konštrnkcijo železa itd. "•B Sprejema naročbe za vsakovrstna m< zaroka dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. prodajatnica izgotovljenih oblek = „Alla citta (li Trieste" = tvrdke mmmm EDVARD KALASCH wm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. KXXXKKXKKXKXXXXXXXKKXXttttKXKXXKXX Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Quai št. 1 a . Popolno vplačana glavnica I?.000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah iu proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega (gleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pret-kom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469. Ipeejo s«' povsod zastopniki in agenti. Zivic i dr. (Seliivitz A 1'onip.i) Zaloga strojev, telmičiiili predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri tr«rn vojašnice. Prodaja se : B MOTORJE na par. na plin. petrolej in bencin. STROJE 7.a obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in splob za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PI^E in VALVE i/.aklopnicei in druge medene ali bronene predmete. MA&ILNE ULOGE t. j. plošče, svitke iu dr. iz gume, asbesta, bombaža. SITE iu druge priprave za mline. PASE i/, usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilnive in čistilnice za žito, slainoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. 1 1 OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste ! obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. XKXX)©«KXKKKKXXK Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za sospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naioČbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Z&lag&telj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožmštva c. kr priv. avstr. Lloyda.