Katolišk cerkven list* Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za retert leta 1 gld V tiskarnici »prejemana za leto 4 g"ld., za pol leta 2 gld.. za <"etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Daniea dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 9. malega serpana 1875. iAnt 28. Koledar za naslednji teden. Mali serpnn. — Julij. 11. Nedelja VIII po binkoštih. Evangelij: „Od krivičnega hišnika*'. (Luk. 19.) — Sv. Pij /, papež spriČ.. je mučeniško krono dosegel 11. malega serpana 1. 167. 12. Ponedeljek. Ss. Hermagor ali Mohor, škof oglejski, in njegov dijakon Fortunat, patrona sli varba ljubljanske Škotije, sta bila v Ogleju ob glavo djana. Sv. Marjeta, devica sprič., je bil* hči mališkega služabnika. Po mnozih junaško pristanih mukah je bila ob glavo djana 1. 257. Nje praznik se v rimskem koledarji obhaja 20. mal. serp. Glej „Danico" lanskega leta. List 29. Sv. Janez Gcalbert, vstanovnik in opat ostrejšega benediktinskega reda, je bil sin imenitnega vojaškega poveljnika Gvalberta v Florencu na Laškem. Janez in njegov brat Hugon sta bila v strahu Božjem izrejevana. Janez je po volji svojega očeta stopil v vojaški stan, je jel po gladkem in širokem potu hoditi in s svetom vleči; čednost in pobožnost mu niste bile mar. Zgodilo se je bilo, da je bil nek plemeniten sorodnik njegovega brata v nagli jezi umoril. Janez se zaroti, da se bode maševal nad morivcem svojega brata. Veliki petek sreča Janez s svojimi oboroženimi vojaki morivca v soteski, na ozkem potu, kjer se mu monvec ni mogel na nobeno stran ogniti. Janez prime hitro za svoj meč in ga misli zdajci prebosti. Ravno tako hitro mu pade morivec k nogam, ter ga milo prosi odpušenja v imenu Jezusa Kristusa, ki je ta dan na križu umeri. Janez se domisli križanega Zveličarja, ki je za svoje morivce na križu Očeta odpušenja prosil; njegovo serce se odpre gnadi Božji, dene meč v nožnice, morivca objame, ter mu iz serca odpusti. Po tem gre Jan«*z svojo pot memo opatije in cerkve svetega sprirevavca M i i, i jata, stopi v cerkev, poklekne pred podobo križanega Zveličarja, in ga s skesanim sercem prosi za odpušenje grehov. In glej čudež milosti Božje! podoba se mu s svojo glavo priklanja. Janeza obhaja velika groza, pa tudi žaloBt nad storjenimi grehi; toraj sklene svet in njegove nečimer-nosti zapustiti, ter v samoti pokoro delati in Bogu služiti. Janez gre k opatu, in mu pove vso to prigodbo, ter ga prosi, naj ga sprejme med svoje brate. Opat mu odbija in pred oči stavi ostrosti meniškega življenja, kterih on — mehko izrejeni posvetni otrok — ne bode zmožen prenašati. Janez mu odgovori: „Svojo zmožnost stavim v Boga, kteri me bo v moji slabosti podperal. Po nadležni prošnji ga opat sprejme med svoje brate. Oče Gvalbert po vojacih zve, da je njegov sin Janez ostal v samostanu, in neutegoma gre v opatijo, ter želi s svojim sinom govoriti. Janez čuti, da je oče ponj prišel, si naglo sam lase ostriže in meniško obleko obleče. Svojega edinega sina v meniški obleki viditi, začne oče v svoji pervi jezi silno razsajati, vpiti in samostanu z maševanjem žugati. Opat in sin očeta tolažita in ga tako utolažita in umirita, da poslednjič sinu podeli svoj očetovski blagoslov, in se v miru domu verne. Janez v samostanu objokuje grehe svoje mladosti, in hitro napreduje v vsih čednostih samostanskega življenja. Po opatovi smerti Janez hrepeni po ostrejšem živijenji, toraj se poda \z mekim bratom, ki je bil z njim enacih misel, v kamaldueifcskri pušavo k svetemu Romuvaldu. Ta Božji mož mii iM po nebeškem razodenji svet, da naj vstanovi ostrejši red po vodilu sv. Benedikta. Janez gre v Senčni dol (po latinsko: Valiis umbrosa), kjer si naredi z dvema pušavnikoma celico in leseno kapelico. Svetost njegovega ostrega življenja mu kmalo privabi veliko bratov, ki žele živeti pod njegovim vodstvom. Janez je bil tedaj primoran, za se in za svoje brate zidati cerkev in samostan. Opatinja nunskega samostana pri svetem Hilariju in drugi dobrotniki ga pri tem delu podperajo. Bratje si ga enoglasno zvolijo za opata. Janez prevzame to častno službo le po nadležnih prošnjah svojih bratov, ker bi rajše pod pokoršino živel, kakor drugim zapovedoval. Opat Janez je bil svojim redovnikom oster, pa tudi mil oče; vsi so se ga bali, pa tudi spoštovali in ljubili, ter ga nasledovali na potu vsakte-rih čednost. Delavna skerbljivost svetega opata pa ni obsegala le samo njegovih tovaršev v samostanu, ampak tudi ljudstvo, ki je od vsih strani, celo z daljnih krajev, k njemu prihajalo, v dušnih in telesnih potrebah tolažbe in pomoči iskat. Vsi so se utolaženi domu vračali. Z znamnjem sv. križa je Božji mož bolnike ozdravijal, in iz obsedenih hudobne duhove izganjal. S svojo gorečo besedo je zatiral „simonijo", to je, ostudno pregreho, ktere so bili krivi tisti, kteri so dtihovske službe prodajali in kupovali. S tem pa si je sv. opat nakopal mnogo sovražnikov, kteri so sklenili, da bodo njega in njegove pokončali. Po noči so priderli v samostan svetega Silvija, cerkev zažgali, samostan oropali, in vse menihe smertno ranili; ktere pa je Božji mož z enim samim znamnjem sv. križa ozdravil. Po tem čudežu, in ko je bil njegov menih, Peter skozi naj veči ogenj nepoškodovan prišel, je sveti opat sebi in svojim dosegel doželeni mir, in potrebil gnjusobo „simor'Jsko" iz Etrurije. Opat Janez je s pomočjo bogatih posestnikov na njih prošnjo vstanovil še šest samostanov tega ostrejšega reda sv. Benedikta na mnozih krajih. Po ostrih postih, dolzih ponočnih čujah v molitvi, trenji svojega života, dolgi bolehnosti in visoki starosti je bil oslabel, ter je pogostoma ponavljal besede kralja Davida, rekoč: „Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj bom prišel, in se prikazal pred obličje Božje?" (Ps. 41, 3) Pred smertjo je k sebi poklical svoje brate in vse predstojnike od njega vstanovljenih samostanov, in priporj-čal jim je edinost in bratovsko ljubezen. Tri dni pred svojo smertjo je vidil angelja v svoji celici. Blago dušo je izdihnil v 78. letu svoje starosti 12. mal. serp. 1073. Na njegovem grobu so se mnogi čudeži godili. Vodilo sv. opata Janeza je bila ljubezen, ktero je svojim bratom na smertni postelji priporočal, rekoč: „L,ubezen je tista čednost, ktero je Gospod svojim apo-steijnom priporočal z besedami: „To je moja zapoved, da se ljubite med seboj". Ce kdo misli, da ima vse čednosti nad seboj, če pa ljubezni nima, mu vse druge nič ne koristijo za večno življenje. Ljubezen je kore-nii.a vsili čednost." 13. Torek. Sv. Anaklet, papež sprič., je pod cesarjem Trajanom vladal sv. Cerkev 9 let, 3 mesce in 10 dni. — Sv. IJvgenij, škof v Kartagi. (Gl. „Danico" lansk. I. List 28. 14. Sreda. Sv. Bouaventura, škof in kardinal, cerkveni učenik, je spisal mnogo lepih bukev. Njegovo naj veči veselje je bilo, da je bil doživel novi praznik piesvetega Rešnjega Telesa, t 15. mal. serp. 1274. 15. Otcrtek. Sv. Henrik, rimski cesar, je s svojo soprogo, sveto devico Kunigundo, v deviški čistosti živel, t 14. mal. serp. 1024. 1»». Petek. Presveta Devica Marija na sloveči Karlu« Iski gori v Sveti deželi, se je bila prikazala svetemu n«< žu Simonu, generalu karmelitovskega reda s trumo angeljev 1*3. mal. serp. 1252 in mu škapulir podala. 17. Sabota. Sv. Aleš, spozn., sin imenitnih staršev v Rimu, poročen s sveto devico, je nespoznan prefcivel 17 !et v hiši svojega očeta, t 17. mal. serp. 417. (Gl. larsko Danico. List 21. Kako koli ne bo to konvato ? Iz Poznanja, čegar knezoškof Ledohovski je, kakor znano, \ ječi, se „Germaniji" piše: Ze dve leti je pri nas in gotovo tudi kje drugej na dnevu vprašanje: ,,Kako se bo to končalo?" Kjer s«- dva znanca srečata, se ne vprašata kot poprej: „Kaj y: novega?" amj>ak le: ,,Kako se bo to končalo?" To vprašanje stavili so si v začetku ,,kulturne borbe" mnogi katoličani, ker eo se bali, da se ne bi kaj dosti odpadnikov r-okazalo, naši sovražniki pa so bili brez skerbi in veselega serca, ker so menili, da ni nič ložjega, kakor tnalo takih katoliških sere s tolkalom žuganja zmečiti in kakor bi se jim zdelo s staro ali novoprotestantiško, ali tudi brezversko omako za-se vravuati. Zdaj se je stvar spremenila. Mi katoličani ne vprašamo več z bojaznijo: ,,Kako se bo to končalo?", mi vemo, kako se bo in se mora končati, gledamo z zaupnostjo v prihod n; »rt; pa našim neprijateijem, kteriin so majeve postave tergovino in kupčijo razderlc in žepe spraznile, se je zdaj nos za vatel globoko pobesil in začenja jih v resnici skerbeti. Se celo Izraelov sin, kteri je od začetka znal najbolj hujskati. ker je misM, da bo iz tega dobra kupčija, stoji pred svojo zaperto prodajalnico in se vpraša prav zatelebano: „1 kaj bo pa z menoj?" Tako — tako mora priti: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Za „kulturne borivce" razmere zdaj pač niso razveseljiv ne. Borba dozdaj ni druzega sadu rodila, kot lomastenje in pokončevanje dežele, ktere se s pridobivanjem in osebami, kakor (nezvesta) Kubecsak in Kick ne, o i vračajo. Borivci se počasi tako nerodovitnega in nečastnega boja naveličajo, sem iu tje začenjajo naredbe le tlačan- sko opravljati in tnarsikteri lovec na „ultramontansko živinico" ima kislo veselje, ko je toliko in toliko smodnika zastonj posmodil ter mu je zdaj lepi lov na kol obesiti in puško v germ zagnati. Pa je tudi tako, da bi človek na drevo splezal in gledal. Tu sedi skrit papežev delegat in policiji noče veselja storiti, da bi se ji sam izdal. Vse prestikajo, od obeh pisalcev, poljske in nemške knjige sv. leta, hočejo kaj zastran „skritega" zveaiti; pa zastouj. Dva profesorja v semenišu sta bila zavoljo te reci že v četertič zaslišana, pa so ju še vselej „na nedoločen čas" izpustili; ravno tako tudi šest naših korarjev. Zapreti jih, se ve da, ne morejo, ker so ječe po besedi iu čerki prenapolnjene in nova gosta-rija „pri železnem zapahu" še ni zdelana, pa če bo tudi zdelana, ne pride se korak dalje. Zapre se nekaj duhovnov, in zd-ij veš ravno toliko, kot prej. Ljudje, kte-rim ni nič sveto, ki svoje prepričanja po vetru menjajo, se, ve, da ne morejo zapopasti, da se vkljub je* i in globeški postavi noben judež ne najde! Po izobčenji Kicka so se prizadevanja zgostile — hotli so pred vsem duhovna najti, kteri je izobčenje opravil. Vsi ijudie v vasi K\vi!ski so bili zaslišani, pa nobeden ni vedil kaj povedati; le dva sta biia od vseh kot verjetni priči zaznamovana: mož in ženica. Mož je pričal, da voz, na kterem se je duhoven pripeljal, je imei štiri kolesa; mamka pa je hotla viditi, kako da je duhovna po izobčenji z vozom in konjem neki oblak odnesel. Kai tedaj je s takim ljudstvom početi? Nazadnje so zasačili nekega mladega duhovna, kteri je ravno po onih okolicah potoval; ta pa je s pričami dokazal, da je bil ono nedeljo v Poznanji. Zdaj zaprejo nekega druzega in po vseh pozoanjskili in bromberških časnikih se je razuesel veseli kiic: ,.Ga že imamo!" Pa tudi tukaj so se prezgodaj veselili; — zdaj hočejo vediti, da zaperci duhoven Goebel sam sicer izobčei ja ni izrekel, pa da je z izobčencem skupaj stanoval; ali tudi v tem več niso zve lili. Zraven jim pa lase ježi novica, da se izgnani durovni sem in tje prikazujejo, v svojih dohovnijah d iliovske opravila opravijo in zopet zginejo. Da bi vjeli nekoga, ki je v mestu štirnajst dni dolgo spovedoval ia inaševal, so dva okraja v hrup iu strah spravili, obsedli vse izhode k sosednjima mestoma; noben kolovoz ni bil brez preže, bolj in bolj skup so kr »g zdergovali, že so mislili, da ga imajo, pa — glej — lrpi tiček je bil izlete!! Ali ni to za lase iz glave rovati ? — V eni naših obeh škofij je vikar moral kot duhoven za vojaka služiti, je bil dober podčastnik, ter je tudi svetinjo dobil. K temu tedaj se je podal poslanec od gosposke, in mu je mastno duhovnijo ponudil; vikar pa je odgovoril: verli vojak ne bo nikoli izdaja-vec postal, ne svojega cesarja, ne svojega Boga! Tedaj je povsod spodletelo; — kako se bo to končalo, vi gospodje? V torek, 3. maja, stal js pred preiskovalnim sodnikom vikar in farni oskerbnik Raatz iz Lewifze, iu kaj je bil njegov pregrešek? Molil je na prižniei za vjetegi kneza škofa, in ravno tako med sv. mašo ,,c>ratio pro constituto in carcere" pel! Zdaj naj civilizirana Evropa vidi, kako res je, kar se zmiraj trobi, da deržava v verske zadeve ne sega! Naša vera nam zapoveduje za vse ljudi, brez izjeme, za prijatelja in sovražnika moliti; naše gosposke pa to prepovedujejo in brez policijskega dovoljenja od zdaj naprej ne bomo smeli za vsacega moliti! Po tem takem bi se morala zdaj še prav potrebna naredba napraviti, da bi se cerkvene molitve nadzorovale. Ker namreč čuvaji reda, kakor so: župani, komisarji, žandarji i. dr., niso ,,študirani'4, in k^maj o maternem jeziku kaj vedo, o latinskem že celo nič, tedaj ni druzega pomočka kakor postavo skovati, da se morajo \se maše nemško brati, ravno tako, da se mora brevir v nemški jezik prestaviti in se p liciji v pregled predložiti! Tako se bo ubranilo, da duhovni vsaj glasno ne bojo nič deržavi nevarnega molili. — To je že blezo precej deleč! Doklej bode liberalizem svojo prederznost gnal, kje, kdaj, komu v prid se bo to končalo? Liberaiuim deržavam in liberalcem v prid gotovo ne! — Siroh prenapetosti. Današnji liberalci imajo to muho, da hočejo katoličane prisiliti, naj bi v vsih rečeh delali zoper svojo lastno Cerkev, vero in vest. Kdor Boga in njegovih postav njim v sužnjo postrežbo ne zataji, tega obkladajo s preoapetežem ter „fanatikarjem" in naj geršimi primki, ki jim med zobe pridejo in kriče, kakor bi treskalo ali toča bila. Jest saj po svojem prepričanji ne poznam gerših fanatikariev, kakor so tisti, ki koga silijo, da naj zoper svojega Boga, vest in vero dela, — in to so ravno današnji bobovi liberalci, zlasti časnikarji Bizmarkovskega kopita. L. 1831 je bil v Parizu umeri neki razvpit odpadnik, *) ki se nikakor ni hotel pred smertjo z Bogom spraviti ter se v katoliško Cerkev poverniti. Tacib, kteri niso njeni udje, pa tudi sv. Cerkev ne sme cerkveno pokopavati. To vsak lahko sprevidi, kdor svoje pameti v vrečo ni zašil. Liberalni fanatikarji pa se potuhnejo, začno „moralizirati" češ: ne sodite, da ne bo-dete sojeni, ter s klešami, z grabljami in z betom hočejo Cerkev prisiliti, da take renegate mora in mora cerkveno pokopati! Tudi francoski vladi je bilo takrat na sercu, da veliki odpadnik Gregoine naj bi se cerkveno pokopal, in minister Kazim. Periere pokliče nadškofa Msgr. Quelen-a v ministersko pisarnico ter mu iše pojasniti , kako morajo tukaj cerkvene postave odjenjati tolikim potrebnim ozirom, ki se prezreti ne morejo. Mirno je poslušal vikši pastir ministrove dokazovanja, poslednjič pa mu odgovori: „Gospod minister, Vi me posajate med dva stola. Ako poslušam Vas, morate Vi mene zaničevati; zakaj le predobro Vam je zuano, da vest škofova se v tacih rečeh ne pogaja: ako Vas pa ne poslušam, me bodete sovražili. Bodi si tedaj; pri tej nastavi mi je ljubše Vaše sovraštvo, kakor pa Vaše zauičevanje". Minister je bil olikan mož, in ni kričal in trobental, kakor sedanji časnikarski in drugi neomikacci v podobnih okolišinah delajo, in odpadnik ni bi! po cerkveno pokopan. Boter, botra, boter str o. Beseda boter izvira iz latinske , patrinus '. Botri (patrini, tidei sponsores) so bili od nekdaj nekaki poroki sv. kersta, in bo, kakor duhovni očetje, duhovne matere keršencu, kterega derže pri sv. kerstu in namesto njega obljubo store ter so ne le priče sv. kersta, ampak tudi poroki za novokeršenca; njim je čuti nad tem, da stanovitno po svoji veri živi ter dobro odrejo doseže, ako bi starši to dolžnost zamudili. Pri slovesnem kerstu je neogibno potrebno, da je saj en boter, mož ali ženska; navadno sta dva, več pa jih ne sme biti. Tako jo določil trienški cerkveni zbor. (Cone. Trid. sess. 24. c. 2. de Reform.) Ako jih je več pričujočih, veljd le eden za glavnega ali pravega botra, drugi so le kakor častne kerstne priče, ne pa za botre. *) Stimmen a. M. L. 5. Heft. Kteri je pravi boter, mora pred kerševanjem vravnano biti. Da je kdo boter, zahtevajo cerkvene postave, da je sam keršen. Dalje mora ali od staršev ali od fajmo-štra za to odločen biti, in imeti mora v resnici voljo dolžnost botersko spolnovati. V znamnje boterskega varstva morajo botri pri kerševanji na keršenca, roko položiti. Dopušeni k boterstvu niso redovniki in redovnice, lastni starši, nebirmani, tudi mož bi ne mogel ženi in ne žena možu botrovati, ako bi kteri tacih imel še le keršen biti. Izločeni ao zlasti vsi, kteri so spačenega življenja, ljudje brez poštenja, krivoveroi, ki terdovratno tajč kako resnico sv. vere itd. Naj bi se taki sami ne vsilovali v to častitljivo opravilo, za ktero so pravico zgubili, in naj bi ne delali pritežnosti duhovnom, kteri so na postave narezani in jih nikakor ne prelomijo, ako so sami vestni služabniki Gospodovi. Tudi starši sami, babice in drugi, ki imajo kaj govoriti, naj bi duhovna v tako težavni okolišini v zadrego ne spravljali in ti-tim samim, ki niso za to reč, odsvetovali, da naj se ne vsi-lujejo za botre. Kolika zadrega je za g. fajrnoštra, ako mora še le tam očitno botra odpravljati, to lahko vsak previdi, kdor ima le malo razurna. Le samo neotesan divjak in človek brez blazega občutka pa je zmožen rohneti nad duhovnim pastirjem zato, ker skerbi za ne-oskrunjenje sv. zakramenta in za stojo lastno vest. Ogled po Slovenskem in dopisi. Knez in škof dr. Janez Zlatoust Pogačar. Novoizvoljeni knez škof dr. Janez Zlatouet Pogačar so se rodili januarja 1811 v Verbi, vasi brez-niske župnije. Izmed najlepših krajev višega Gorenjskega je njihova rojstna okolica pod mogočno goro Stol-om. Ker tačas ni bilo še na Breznici šole, hodili so najprej v Gradu, materinem rojstnem kraji, k poduku. L. 1820 so jih stariši poslali v ljubljansko normalko. V Ljubljani so doveršili tudi šestero gimnazijskih razredov, obe filozofični leti in 4 teologične tečaje na tadanji c. kr. liceji. L. 1834 60 bili mašnik posvečeni in v septembru istega leta jih pošlje knez in škof Anton Alojzij Volf na Dunaj doktorstva sv. pisma se učit. 5. avgusta 1837 so bili na dunajski univerzi promoviran doktor bogoslovja. Vernivši se v domovino so krog O mesecev ka-pelan predmeške duhovnije sv. Petra v Ljubljani, potern pa vsied cesarskega, 18. februarja 1838 razglašer.eca imenovanja nastopijo lf>. marca 1838 služb > profesorja dogmatike v bogoslovnici ljubljanski. Za to profesuro so še na Dunaji napravili poskušnjo in bili so dogmatiki profesor do oktobra 1852, tedaj 141 ^ leta. Skof Volf so jim izročevali te leta še mnogotera druga cerkvena opravila. (j let, od 1. oktobra 1838 do 5. novembra 1843, učili so tudi na tilozofični fakulti odgojstvo in so od 1. oktobra 1842 do 5. novembra 1843 nadomestovali učitelja keršanskega nauka ter ekshortatorja na i-tem fi!o-zofičnem učilišči. In ko se je bila 1844 na tadanji c. kr. liceji stolica za profesorja sv. pisma stare zaveze izpraznila, izročilo ee je do konec novembra 1845 še te službe namestovarje profesorju dogmatike, dr. Poga-Čarju. V letih 1851 in 1852 so v bogoslovišči podučevali tudi metafiziko. Ko so bili leta 184G knez in škof Anton Alojzij Aloj znico v Ljubljani vstanovili, postali so prof. dr. Pogačar vodnik temu vstavu. 12 let so b.ii ravnatelj in ves ta čas so z živo vnemo podučevali mladino v raz-noverstnih gimnazijskih predmetih. 24. novembra 1851 je Njegovo veličanstvo ravnatelja dr. Pogačarja imenovalo kanonika pri ljubljanski škofijski cerkvi in inštalirani so bili 22. decembra istega leta pri sv. Nikolaji v Ljubljani. L. 1854 si jih je škotijstvo zvolilo komisarja pri ljubljanski c. kr. gornji gimnaziji in realki. Ko se je 1850 vstauovila zakonska sodnija, postali so kanonik Pogačar najprej zakonski sodniji svetovalec, potem predsednikov namestnik in 1859 pervomestnik temu sodišču; 1. 1860 pa ,,Caaonicus Theologus". Od 10. marca 1858, dokler se 1. majnika 1861 ni osnoval deželni odbor, bili so tudi pooblaščenec pri kranjskih deželnih stanovih. Njegovo veličanstvo je 26. junija 1864 kanonika Pogačarja imenovalo ljubljanskemu stoljnemu kapiteljnu st- ljnega dekana, in investirani v to službo so bili 17. jUiija istega leta. 18o7 .so dekan Pogačar postali vodnik bogoslov-skili naukov, 1868 pervomestnik duhovskim preskusil jam, enako na novo vredenega cerkvenega sodstva, in tudi k. š. konzistorija v zadevah ljudskih šol na Kranjskem predsednik. Z dekretom deželnega predsedništva, 21. marca bili so poklicani vdeleževati se obravnav zarad ljudskih in k njim spadajočih privatnih šol na Kranjskem in ko je 1. 1870 začel deželni šolski svet svoje poslovanje, imenovani so bili ud c. kr. deželnega šol-sk -ga sveta. 21. avgusta 1870 pa so bili slovesno vmeščeni za proŠta pri ljubljanskem stolnem kapitelji. Novoizvoljeni knez in škof so se v letih svojega duhovskega poklica mnogostransko prizadevali vednost iie_?a duha buditi med duhovstvom. Iz tega namena so zabeli v drugi polovici 1. 1848 izdavati dva časnika: cerkven časopis" in ,,Laibacher Kirchenzei-tung'-: i. I >4'J pa so vredovali alovensk cerkven list s premenjenim naslovom „Zgodnja Danica", nemšk ved-nosten list .,Theologische Zeitschrift" in nemšk ljudski list ,.Zeit und Ewigkeit". „Zgodnjo Danico" so sami izdajali do 1. 1^52, potem jo izročili v druge roke in vidijo jo danes v 2^. letniku n j'-nega obstanka. O tudi v mnogoverstnih poslih delujoči, pečali so se novoizvoljeni knez škof vender od časa do časa z dušnim pastirstvom. Ob marsikateri priložnosti so v mesti.', in po deželi pridigali zdaj slovenski, zdaj nemški ter so zbirko slovenskih pridig 1.1864 v p »sebni knjigi tiskajo izdali. Iz tu zaznamovanega načerta življenja novoizvoljenega kneza in škofa ni dvoma, da so izvedeni v vseh strokih vzvišenega prihodnjega poklica: da dobro morajo poznati deželo in narod io da jim nikakor neznani niso ravno tisti, ki jim bode perva dolžnost kot duhov-nik'>m od s**dai naDrej z novim škofom vred skerbeti za dušni blagor domače škotije. (Je tudi že precej v letih, imajo vendar novo izvoljeni še tisto dušno in telesno gibčnost ter krepost, ki nam daje up prav vspeš-nega njihovega škofovskega delovanja. Cerkveno slovstvo. Xaša ljuba (rospu presv. Sercd. Podnčivne in molitevne bukve častivcem Matere Božje. Spiral Janez Volčič. »S škofijskim dovoljenjem. Te z večimi č« rkami prav lično natisnjene bukve so ravnokar prišle na svitlo in obsegajo 456 strani. Na čelu imaj-> podobo naše ljube Gospe presv. Serca. Delo je posnetek po P. Perzagerjevih bukvicah v Inomostu. Bile so že v delu, ko so prišle na svitlo gosp Dolenčeve , zelo enacega obsega, torej je gosp. pisatelj delo odložil in še le zdaj na svitlo dal. — Vvodni del raz- laga zadevno bratovsino; I. del potem: Navadne molitve; II. Molitve k presv. Jezusovemu Sercu; III. A. Oešenja Marijne, — B. Mesec Naše ljube Gospe presv. Serca, — C. Pozdrave N. lj. G., — D. Zaupaj na Marijo, in molitev č. o. J. Saluzza, — E. Marijne praznike, — F. Marijne častne naslove. Pristavek od 441 do 451 ima nekoliko opravil k sv. Jožefu in pesmi N. lj. G. pr. Serca. Za lahko umljivost in priserčnost je porok ime gosp. pisavca. Priporočeno naj bode tudi z njegovimi lastnimi besedami, namreč: ,,Predragi Slovenci! podam vam te male bukvice. Naj jih blagoslovi Naš% ljuba Gospa presv. Serca! Pa naj ona tudi blagoslovi vas vse, ki bote pobožno molili za nje! - Bog in Marija z vami, da se vidimo v nebesih!" Novi teržaški škof milgosp. Juri Dobrila so bili rojeni v Antiuijani blizo Pazna na Isterskem 16. aprila 1812, posvečeni 1837. Bivši duh. pomočnik v Hrušici so nadaljevali v Avgustinišu na Dunaju bogoslovske nauke ter so 1842 postali dr. sv. pisma. Bili so potem duhovni potn. in katehet pri novem sv. Antonu v Terstu. L. 184'J po vstanovljenem teržaškem semenišu so po stali ondi vodja in profesor pastirstva; 1854 so bili izvoljeni kanonik in župnik pri stoljnici sv. Justa, 21. grud. 1857 pa so postali poreški škof. 2. maja so bili posvečeni, ter so 16. istega mesca nastopili svoj sedež. Iz gornje Istre. Kakor slavi 2. novembra Terst sv. Justa kot pervega in glavnega pomočnika in varha ter-žaške^a mesta, tako časti iy. junija Koper še z večjo slovesnostjo sv. Nazarisa, ki je bil 1. 524 pervi Koper-ski škof. Za ta dan je v Kopru in po vsih duhovnijah, ki spadajo pou nekdanjo kopensko škofijo, zapovedani post. V dan sv. Nazarija se Koper kolikor mogoče praznično obleče. Iz ondotne okolice, c lo iz Tersta, pride cele rajae ljudi v Koper. Velikanska procesija, katere se vdeiežijo razne društva in vse mestne bratovšine, gre iz prostorne sostolne, sv. Nazariju posvečene cerkve. Štirje duhovni, oblečeni v dalmatike, nesejo podobo sv. Nazat ija, za temi gredo so-tolni kanoniki, na zadnje večidel prelat, ki vodi procesijo. Prejšne leta so navadno imeli teržaški škof vse opravila omenjeni dan v Kopru. Letos je nemila smert uze'a škofa in še tri tedne kasneje infuliranega koperskega prošta, starašina teržaško-ko-ptrske auhovšine. Vodil ]e jetos procesijo mil. prost in kap.teljski vikanj dr. Jož. Sneider iz Tersta. -- Sv. Nazarija dan je preč. gosp. kap. vikarij razposlal po celi teržaško-koperski škofiji duhovnom povabilo, naj se vdeiežijo duhovnih vaj, ki bodo dvakrat to iesen v samostanu čč. oo. frančiškanov v Kopru. Pervič bodo od .jO. vel. serpaua do 3. kimovca, drugič pa od 13. do 17. kimovca. V pozivu, kateri je poslan vsakemu duhovnu, je posebno omenjeno, kako sv. Oče, razglaševaje sv. leto, priporočajo duhovnom duh. vaje, ker le takrat, ko se bodo s?auii na duhu ponovili, bodo verno ljudstvo duhovno prenoviti zamogli. Že sem nekaj let v duhovski službi, a dosedaj teržaški duhovni niso še imeli nikdar duhovnih vaj; želeti je, da bi jih mnogo poslušalo glas škofovega namestnika, ter se vdeležiii v prav obilnem številu toliko potrebnih duhovnih vaj. Ginljivo je brati naznanila, ktere donašajo katoliški listi o slovesnostih, molitvah in sv. obhajilih, ki so jih opravljali pobožni kristjani 16. junija, in s koliko gorečnostjo so se darovali presvetemu Jezusovemu Sercu. Žalibog, da iz Istre o tem drugod tako slovesnem dnevu ne morem nič veselega naznaniti. V tukajšni okolici, in mislim, da se ne motim, ako rečem, da po Istri sploh, je bilo 16. rožnika vse mertvo, tiho brez duhovnega veselja, brez duhovnega življenja. Tretjo nedeljo po Binkoštih se je po cerkvah moliio „Djanje posvetiti se Jezusovemu Sercu", in razložilo nekoliko ljudem, kaj to pomeni, s tem je bilo večidel vse opravljeno. Šmarnice, ki so tudi že v daljni Ameriki vstanov-ljene in se v nekterih krajih tako lepo in priserčno opravljajo, so Istranom po večini neznane; vsaj v tukajšni okolici mi ni znana prav nobena duhovnija, kjer bi bili imeli šmarnice. O sv. letu je tukaj še vse tiho, procesije še ni bilo nobene, ljudstvo tudi še ne hodi k spovedi. Naj se mi ne vzame v zlo, da sem se derznil nektere duhovne Tane odkriti, storil sem iz blagega namena, da bi se ozdravile. Bog daj, da bi se kmalo v tem oziru na bolje obernilo, ter bi kterikrat iz tužne Istre dohajali veseli glasi. Z Dunaja se piše „Slovencu" 3. rožn., da je svitli cesar imenoval in papež poterdil za Ljubljanskega škofa stoljnega prosta p. n. gospoda dr. J. Zl. Pogača rja. Temu ima nasledovati še konečna papeževa poterditev ali „prekonizacija", kakoršna se navadno zgodi po dokončani kanonični ali cerkvenopravni preiskavi v shodu papeževem s kardinali ali konzistoriji, ki bo konec sept. Tukaj pa se bode boje reč pospešila ter bodo sv. Oče po urno dognani cerkvenopravni preiskavi v kratkem — per breve — poterditev izrekli. Iz Prage smo prejeli 7. t. m. naslednji izvirni dopis, ki bode spoštovavce raujcega, ki ga zadeva, m »eno razveselil, pa tudi za čitatelje ne bode brez koristi ostal. (Serčna hvala blagi roki, ki nam je dopis poslala !) f Ferdinand I (V). Žalostni glasovi se razlegajo z vsih zvonikov starodavne „Prahe" v tem, ko te verstice spisujem, doni namreč pozdrav za slovo naj dobrotljivšemu cesarju, čegar zemeljski ostanki se ravno peljejo skoz mesto, da najdejo pokoj na Dunaju v rakvah njegovih prednikov. V praznik apostoljskih poglavarjev Petra in Pavla je jecjalo biti serce, ktero zdaj sreberna posodica obsega. Sklep preblazega življenja so spremljale znamenite okolišine. Jasnejše je bilo njegovo prebujenje ta poslednji dan. kakor pa se je moglo pričakovati pri njegovi dolgi bolezni, in oserčevali so ga precej tisti dušni občutki, s kakoršnimi je vse praznike obhajal. Prosil je za ss. zakramente in prejel jih je z naj veči gorečnostjo. V zakramentu zedinjen z Njim, kteri je bil njegova ljubezen in njegovo kopernenje, je poslušal sladke glase z glasovira, zakaj glasba je vselej skazovala svojo duhovno m< č do njegove duše. Bila je memo poljanska ura, ko je nastal pervi resnobni opomin, da se bo treba ločiti: vendar pa mu je po kratkih smertnih težavah tako odleglo, da j^ bil zmožen pri zavednosti sv. poslednje olje prejeti. (Jez natorno poterjenje je ukazalo toliko posebno moč, da so vsi pričujoči pričeli zboljšanja upati. Vender, preden je še ura štiri odbila, je ranjki tako mirno zaspal in se na uni svet preselil, da tudi ti, ki so bili naj bližje njega, niso zapazili. Tako ugasne svetilnica, ki je gorela pred Najsvetejšim, dokler ni bila dogorela poslednja kaplica olja. Ss. Peter in Pavel sta sprejela dušo pravičnega, ki je v veri živel in, kar zanesljivo upamo, v gledanju dokončal. Ni znano, da bi se bil pri ranjkem zgodil kak navaden čudež, tihemu opazovalcu skrivnega življenja cesarja Ferdinanda I pa bodi dovoljeno reči, da pri smerti svojega zvestega služabnika je Gospod storil enega naj večih čudežev v njegovo poveličanje. Ali ni mar to čudo, ko eno človeških sere neha biti, in se zarad tega cele dežele ginjene pretresejo? Kakor deleč je znano ime Ferdinand Dobrotni, ga ni serca, ki bi ne bilo z žalostjo napolnjeno, ne očesa, ki bi ga za njim solzica ne porosila, ne ust, ktere bi ga ne bile pohvalile. Moč hudobije je silovita v besedi in pisanji, in naj bolj sveto ji ni sveto v naših dnevih; pa glej in sterrai! pred mertvaškim odrom ,.predobrotnega" je umolknila! Dobri pa se poskušajo, kako bi svoje veliko spoštovanje, svojo ljubezen in hvaležnost razodevali. To le nekoliko popisati presega vsako duhovro človeško moč. Tudi ne bora tega poskušal. Naj si vsi duhoviti prizadevajo naštevati in tehtati zasluge ranjcega, premalo jim bo k temu besed in tehtnic. Jest naj le nekoliko odgernem zagrinjalo od njegovega znotranjega in skritega življenja, kar utegne le najmanj pripomoči v pojasnovanje zunanjih velikanskih prikazen njegovega življenja. (Op. Pisavec teh verstic je več let preživel z njim v naj tesnejši prijaznosti.) Vse Ferdinandovo življenje od njegove zibeli nadalje je imelo visoko versko posvečenje. V njem je živelo pravo življenje, o kterem Kristus pravi, da je v tem, da spoznavamo Očeta in Njega, ki ga je poslal, njegovega Sina. Bil je „pravičen", ki je iz vere živel. Luč sv. vere je svetila v njegovem mišljenji, moč sv. vere doverževala vse njegove dela. T«»raj se sme reči: hodil je v luči, in v tej luči se je z neodmaknjenim očesom bojeval za večno krono. To hrepenenje se je s posebno močjo razodelo, ko je žele zveličanje svojim narodom odložil pozemeljsko krono ter se je bil svetu umaknil. Odpovedal se je prestolu, pa znati je bilo, da le še preserčnise ljubi svoje narode. Molil je n. pr. po trikrat na dan za vladarja, ter je rekel o neki priložnosti: „Vladarji potrebujejo veliko molitve". V tem oziru je vredno, da neki primerljej posebej omenim. Ležal je smertno bolan v mestu s peterimi odpertimi ranami na nogi. Iz prizanašljivosti se je imela večerna molitev obkrajšati, ko je bila pa molitev ,.pro imperatore" (za cesarja) izpušena, je v naj globokejših medlevičah oči odperl in rekel: „Te molitve ne smerno izpustiti". Vse dogodbe v sv. Cerkvi je spremljal z naj večim sočutjem, in zmeraj je hotel nasproti vediti, kar se je v nji godilo. Posebno pri sercu mu je bila osoda Rimskega prestola. Dve bogoljubni želji, ki ju je velikrat ponavljal, se niste doveršili: Božji grob (v Jeruzalemu) obiskati, in namestniku Kristusovemu roko poljubiti. Nebeško tolažilo mu je bilo torej, ko je zvedil, da je njegov naslednik molil na svetiših v Jeruzalemu. Ako so v cerkvenih listih bile zaznaranjane besede sv. Očeta, je zahteval dopušenja, da je pričujočim to bral, in nikoli ni iista djal iz iok, da bi ne bil besed sv. Očeta spoštljivo kušnil. Iz tega spoštovanja sv. Cerkve, ker mu je bila to naj veči blaženost, da je njen ž.vi ud, se pojasnuje njegova gorečnost za pospeševanje kraljestva Božjega na zemlji, koiikor je bilo to v njegovih močeh. Zato so se obnovile vse cerkvene poslopja po njegovih posestvih (ktere, naj tu pristavimo, veljajo za naj perve izgledne kmetijstva na Češkem), in več novih cerkev ima njemu zahvaliti svoj začetek. Zatertim in v novo napravljenim redovnim občinam je bil čversta pomoč, drugod je cerkev in dobrotnih naprav na stotine, ki so ^prejemale bogato milošnjo. Še bolj jasno, kajti bolj skupno se je njegova živa vera svetila v njegovem domačem življenji. Njegov dvor je bil, bi djal, kakor samostan v naj boljšem redu. Vse se je godilo mirno in tiho ter spoštljivo; nečimernoat in razuzdanost ni našla tam nič prostora. Vse je klical zvon k sv. maši in k večernim opravilom, ki so ae po razločnih časih obhajale bolj ali manj slovesno. Poeebno pobožno se je obhajal postni čas, in z naj veči slovesnostjo veliki in velikonočni teden. Vsako leto so bile za gospe duhovne vaje. Po željah preslavnega hišnega gospodarja bo bili več lčt podučevani otroci v keršan-skem nauku, posebno otroci delavcev. Ozrimo se še nekoliko na slavnega ranjcega dnevni red, in v idili bomo, da je bil vravnan čisto v duhu sv. vere. Vstajal je ob sedmih. Pervo pri njem je bilo, da je duha k Bogu povzdignil ter je z znamnjem sv. križa v sebi obnovil lastnijo keršanskega človeka. Ko se je napravil, je doveršil jutranjo molitev in navadno pre-mišljevarje. Po vžiti prav zmerni skudelici čokolade se je podal k sv. maši; da pa je v svojem duhu viši in svete občutke obudil, je poprej vselej skoz drobnogled pogledal na kako čudo iz narave, ki mu je bilo vsak dan na rovo predloženo, ter se je s tim pripravil na toliko veči čudež božjega usmiljenja v nekervavi daritvi. V živežu je bil kaj močno zmeren. Ni pil ne vina in ne ola (piva), celo kavo si je bil odrekel; pijača mu je bila čista voda. Opoldan je razun juhe in kosca mesa s prikuho k večemu še vzel kaj od druge mesne jedi, pri čimur pa je prav rad vidil, ako je njegova obmizna tovaršija z veseljem po jedeh segala. Zvečer mu je ske-zala ena lahka jed. Nikoli ni nič vžil, da bi ne bil poprej molil in potlej Bo^a zahvalil. Naj ljubši razvedrilo mu je bil sprehod pod milim nebotr. Za pregibanje in vterjevanje svojih moči je rad nekoliko pokeglja'. Vsaki dan je ogledal svoje priljubljene rastline in cvetlice, zakaj bil je mojster v bilo-slovji ter botaniki, in do poslednjih let mu je botaniški profesor mogel naznanovati vse nove iznajdbe. Govoril je enako izurjeno francosko, italijansko, latinsko in z deržino rad češko. Spomin je imel obširen do stermenja, in enako zanesljiv. Posebno se je akazovala zanesljivost v razsodbi, kadar je bilo prašacje za pravico in krivico. Izreki njegovi so bili nezmotljivi. Se moram omeniti eno lastnost njegove serčne dobrote, in to je tista glavna stran njegovega značaja, ki mu je pridobila serca vesoljnega sveta. Lep spominek njegove nezmerne serčne dobrotnosti je tista svinčenka, ki jo je cesarica Marija Ana s svojim obvratnim kin-čem vred darovala Materi Božji v Marija-Celji. Le-ta je bila namerjena na življenje cesarjevo. Posebno varstvo Božje je bilo odvernilo morilno moč, cesar je bil od očefa »prosil prizanesecje kazni, in bil je hudodel-riku te dobrotnik. Na lovu v roko vstreljen, si je vse prizadjal odverniti, da bi krivca ne zvedili. Tacih junaških djanj je bilo več. Cesar Ferdinand ni bil zmožen se na koga jeziti; odpustiti je bil pripravljen vsak čas, in z naj veči priserčnostjo se je vdeleževal žalosti in veselja naj manjših izmed ljudi, kar se je posebno razodevalo, kadar je zbolel kteri izmed služabništva. K polnemu razsvetljenju prelepega keršanskega življenja pa gre tudi popis svetilnice, ki jo je bila previdnost Božja njemu na stran postavila, in ktera je zvesto do konca njegovega življenja bivala njemu na strani. Toda kdo bi se smel derzaiti pri ponižnosti cesarice Marije Ane tudi le verstico o nji zapisati? Tu je le spoštljivo molčanje na pravem mestu. Šiba doma in v šoli. Slišijo se pritožbe, kako divje in razuzdano se mladost obnaša, ob enem pa tudi, da prezgodaj hoče vse vediti in vse imeti, vse veljati. Ne da se tajiti, da se dostikrat otroci vedejo kakor odrašeni, starši se pa proti svojim mlajšim obnašajo kakor otroci. Vsaki dan lahko vidimo, da otroci premalo lepih in priprostih lastnost razodevajo. Učeniki se Čudijo surovosti, razuzdanosti in brezoz-mosti nekterih otrčk v šoli in zunaj šole. Očetje in matere tožijo, da pri otrocih pogrešajo dolžno spoštovanje. Duhovni in drugi višji vidijo, da ne le nespoštljivo, ampak dostikrat celo zaničljivo se mladi kra-stovci do njih obnašajo. Šolska mladina, zlasti v nekoliko višjih razredih pogostoma ne ve nobene spodobnosti in lepe šege do višjih, in še najmanj do Boga samega v njegovih svetiših! Kdo je pa kriv takih žalostnih razmer? Kdo je za to odgovoren? V nekterih krogih starši sami, v druzih pa sedanje liberalne okolišine, šolstvo, tovarši itd. Nezmerna malomarnost mnogih staršev pri otroški izreji, pomanjkanje resnobnosti in potrebnega strahu, veliko prizanašanje staršev, rednikov in višjih do otrčk in mladine to so poglavitni vzroki te spridenosti pri mladini. Prav dosti je staršev, ki skerbe otrokom le za telesni živež, drugo izrejo svojih malih pa pripušajo osodi. Drugi so, ki pri izreji rabijo novošegne pripomočke in namesti kazni svoje otroke opominjajo le s prijaznim smehljanjem, ali se pa s tem tolažijo, da bo otrok z leti postal bolj pameten. Zopet drugi segajo še dalje, in iz zgolj človečnosti otrok tudi zavoljo velikih pregreškov ne kaznujejo in jih jim še celo ne očitajo. Mnogi v svoji ljubezui radi vidijo v otrocih skupnost vsih popolnost in kali prihodnje imenitnosti, celo naj nevarniši napake izgovarjajo; njih lažnjivost imenujejo prebrisanost in modrost, njih svojogiavnost jim velja za „terdno voljo", lenoba za „razumnost", ošabnost le za „otročnost", jezičnost za ».bistroumnost" itd. Ta slepa ljubezen, ki napak svojih otrok ne vidi, njih dozdevne čednosti pa skoz povekšavnik gleda, zlasti v nič deva naj bolj dobre namene, naj blažje prizadevanja dušnih pastirjev in učenikov in zavira njihovo delo za blagor človeštva. Poleg tega imajo nekteri čisto krive misli o prostosti. Pravijo namreč: Dandanašnji je svoboda; tudi otroci se ne smejo tako ojstro imeti; mora se jim dati več prostosti. Po tem krivem mnenji zapeljani pustijo skor čisto prosto voljo nedoraslim ostrokom in nespremišljeni mladini, ki se ne more razsojevati, kaj je njim v prid. Opušaj'o potrebno opominjanje, žuganje ali kaznovanje. Ko pride že popačen in termast otrok v šolo, se bo li radovoljno vdal poveljem in napravam učenikovim? Gotovo ne. Kakšnega pripomočka se mora učenik poprijeti, če vidi, da njegovo podučevanje in opominjanje nič ne pomaga? Prisiljen je, če tudi nerad, s tepenjem poskusiti. Ali tako kaznovanje so, mladini sami v škodo, iz šole po večem odpravili, akoravno je včasi močno potrebno. Ako se pa šolarčku vendar le kaj tacega primeri, razsaja v svoji razžaljeni očetovi ali pa materni ljubezni, da se človek mora nehote spomniti pesnikovih besed: Nevarno leva je buditi, So tigrovi strašni zobje; Al tako mater *) pa zjeziti To še naj hujše je gorje. Dokler pa ne bo manjkalo hudobnih, lažnjivih, ter-mastih in nepokornih otrok, dotlej mora tudi šibica, brezovec biti varh domačega in šoiskega reda, naj medena človečnost zoper to piše, kar ji je drago. S tem *) Tukaj se misli, se vč da, le kaka, „premodra" mati, kaka , Ksantipa", ki se strašno nosi, če je otrok tudi po pravici kaznovan. vendar nočem reči, da bi v šoli mogla samo šiba gospodariti; to bi bilo ravno tako napčao in neusmiljeno, kakor škodljivo. Telesna kazen se mora, kolikor je le mogoče, malo rabiti; le v sili, kadar vse drugo nič ne izdd, da se ohrani oblast. Zakaj „z ojstrostjo samo", pravi sloveč rednik, se odrejajo tigri; z ljubeznijo samo se izrejajo opice; ali z ojstrostjo in ljubeznijo se izrejajo ljudje". V posameznih mestih, pravi ,,Balt. Volksztg.", se je poskušalo telesno kazen iz šole Čisto odpraviti; čez nekoliko časa pa jo je bilo treba zopet poprijeti. In vendar še marsikteri starši nočejo spoznati potrebe telesno kaznovati pri odreji otrok, temuč so večkrat pri naj manjši priložnosti pripravljeni iskati pomoči zoper učenikovo ojstrost, ki jo rabiti mora pri slabo izrejenih otrocih. Koliko učenikov, celo duhovnov, so že slepi starši tožili, ker so pri njih srovih, prešernih, termastih in nepokornih paglavcih šibo poskušali. Nedavno je v nekem mestu v novo jorški deržavi tožila mati učenika, ker je bil njenega desetletnega tepca nekterekrati s palico pošlatal. Komaj jih je bil porednež dobil naštete, jo ubriše naravnost skozi duri iz šole domu in jokaje toži ati in mami, kaj se mu je zgodilo. ,,Premodra" mati vsa razkačena prileti v šolo in se znaša nad učenikom. Zastonj ji pripoveduje uče-nik, kako potrebna je bila dečku kazen. Serdita leti k fajmoštru, modremu in previdnemu možu, in ko tudi tam nič ne opravi, teče z zobmi škripaje in jeze omamljena k sodniku, in ga prosi, naj da šolskemu „trinogu" poskusiti vso ojstrost postave. Sodnik, ki je spioh veljal za modrega in nepristranskega moža, mirno posluša tožbo, praša p«» vzroku, zakaj je bil deček kaznovan, in pravi poslednjič ženi, naj le mirno gre domu, ker ne najde v tem nikakoršne krivice; za to ne more učenika ne pred se klicati in ne v kazen obsojati. V svojem pričakovanji goljufana se je počasi domu ver-nila, in menda sklenila, nobenega učenika ne več tožiti. To se je dogodilo v Ameriki, in tudi v Evropi bi odreja bolji sad rodila, ako bi lažnjivi liberalizem marsikaj ne pokvaril, ki kakor una „premodra" mati fanatično podira, kar dobra mati doma in najboljši mati sv. Cerkev otrokom in mladini sadite v serce. Ker liberalci ne morejo tajiti, da pri vsem silnem natezanji šolski voz le nazaj gre, torej išejo po vsih kotih, kje da so zavornice „nadejanega in pričakovanega vspeha". Toda, ker so si pri tem sami oči zavezali, da pravega ne vidijo, zato se ni čuditi, da le slepe miši lovijo. Razgled po svetu. Avstrijansko. Truplo cesarja Ferdinanda se je od 4.—5. t. 111. po noči pripeljalo po železnici iz Prage k pokopu na Dunaj. Počivalo je potem do pokopa v dvorni kapeli, kjer so se v ponedeljek in torek dopoldne neprenehoma ss. maš? brale pri vsih treh altarjih. V torek popoldne je bii pokop, in sicer: serce v sreberni posodi je v avguštinski cerkvi, obisti pri sv. Štefanu, truplo pa je djano v rako kapucinske cerkve. Da se je godilo vse z velikimi slovesnostmi, ni treba praviti. Pruska svoboda. V saboto je povedal laži-liberalen ljubljansk list, kako je ,,v Diisseldorfu neka deputacija priterjevala ministru Falku k njegovemu ostremu postopanju (Ali nič več ne?!) naproti klerikalcem, — pada tudi pri banketu so ga slavili kot pervega borilca za svobodo na cerkveno-političnem polji". K tej ,,cartani liberaluški svobodi" naj govori besedo eden nemških listov s številkami. — „Frankf. Ztg.", ktera od 1. pro-senca t. 1. nazcanuje koledar „kulturne borbe" in zlate novosegne svobode, podaja naslednje zanimive številke raznih kazen zavoljo Bizmarkovega razžaljenja. ali prelomljenja cerkveno-politiških postav: „V pervih Štirih mescih tega leta prisodile sosod-nije ko kazen ječe skupaj 55 let, 11 mescev, 6 dni; globe pa v skupnem znesku 27.843 mark 75 vinarjev. (Mora se opomniti, da kjer so bile zapovedane globe, ali če je bilo mogoče, ječa, so vselej globe vštet1.) Te kazni zadevajo 241 duhovnov, 210 deržavljanov, 136 vrednikov; in sicer odpade na 41 razžaljenj cesarja: 12 let, 8 mescev in 14 dni; na 08 razžaljenj Bizmarka: 8 let, 5 mescev, 11 dni in 210'„ tolarjev. Zgodilo se je: 30 konfiskacij, 55 zaporov, 74 preiskovanj hiš, 103 izgnjaoj, 55 odpravljenj družb in zbiranj, 72 oproščenj. Prav posebnih prikazni se v navedenih številkah ne dobi, naj bo, da bi se kazen za razžaljenje Bizmarka v primeri za razžaljenja cesarja prav posebno velika zdela. Največja kazen z ječo je dve leti, najmanji 14 dni, poprek 3 mesce, 24 dui; največ globe 7 in jo umori. Zlaj se tudi same vzdigujrjo in gredo, kakor se kaže, pro'i severozahodu. — V Koioradi jih je pa še zmiraj največ; letos namreč ni bilo tam spom- ladi mnogo dežja, in kobilice so se izlegle ravno ko je iito začenjalo rasti; pojedle so skoraj vse. Da bi se tem požresnicam v okom prišlo, iznašli so tudi že neko maši no. Razbelijo namreč dolg železen valjar in ga vate po zeml i, ter tako kobilice smode in končujejo. Pa akoravno se jih tako mnogo ugonobi, jih vender voda še več vniči. Listek za raznoterosti. Najlepša cvetlica. Oj ne spi mi serce v grudi, K petju vse budi te naj, Peti cvetki se potrudi Nezveneli vekomaj! Prealavljuj nje kras, vonjavo, Nji enake najdeš ne, Če prehodiš hrib, dobravo, V vsi naravi ne cvete. Misli človek na lepote, Kar ima jih raj in svet, Ne dosežejo milote, Kot je čiste cvetke cvet. Žamo solnce, luna bleda, Svitle zvezde so lepe; Pa če v Nje oko se gleda, Vse lepote otamne. Cvetka ta pa je Marija, Mati polna milosti, Ki obilno jih izlija Vsako dobo med ljudi. Predobrotno se ozira V mlade cvetke pred seboj, Jih varuje, jih podpira. Jim odvrača kužni roj! Nje obličje, cvetka mlada! Kaže k Jezusu v nebo, Tje kjer večna radost vlada, Večne rožice cveto. O najlepša ti Cvetlica! Prosim te, dovoli mi: Poje moja da dušica Tebi čast do konca dni; Vence spleta, slavo širi, Služi, ljubi te zvesto; In ko tu ee serce vmiri, V raju gleda te oko. R a d o s 1 a v. Il Ljubljane. Novoizvoljeni škof milg. dr. J. Zl. Pogačar so se G. t. m. dopoldne z berzovlakom podali na Dunaj, bivši poklicani od papeževega poročnika, da dopolnijo, kar zahteva Cerkev od novo-izvoljenih škofov. Bnkvice za sveto leto, na svitlo dane od preč. g. stolnega dekana J. Zupana, so pošle. Natisnile so se ▼ novo samo molitve, ter obsegajo bukvice 4 pole, in prodajajo se po 10 kr. Čč. gg. duhovne prosijo gospod stolni dekan, naj jim naznanijo, po koliko bukvic so dozdaj vzeli, ali koliko jih se dalje potrebujejo, ker po primeri sprejetih se jim bode neko število bukvic za ubožne zastonj pridalo, ter se bodo vsakemu poslale po bukvovezu gosp. Sverljugu št. 285; ali pa naj po priložnosti sami po nje pošljejo. IVa Dobrovi je preteklo saboto po dolgi in hudi bolezni nmerl mnogočislani fajm. č. g. Janez Vidmar. V ponedeljek je bil slovesen pokop, pri kterem je bilo 27 duhovnov in veliko ljudstva. Bog daj dobremu ranj-kemu večni mir! ¥ Kranju bodo milostni knez in škof v nedeljo delili zakrament sv. birme. Za ranjc. cesarja Ferdinanda so milg. knez in škof po želji svitlega cesarja Frančiška Jožeta z razpisom 7. t. m. zapovedali, da naj se prihodnji torek, to je, 13. t. m., po vsih farnih, kuratnih in klošterskih cerkvah glavnega mesta in cele škofije opravijo slovesne mertvaške ss. mase. Po volji svitlega cesarja se vdeležijo teh slovesnost vse c. kr. vradnije, deželni in srenjski zastopniki itd. Čč. gg. duhovnim pastirjem priporočuje v. e. škofijstvo, da bi prešnjo nedeljo, to je, 11. t. m., to slovesnost oznanili in pristavili zadevno povabilo. Sreča v Jezusovem naj sv. Sercn. Segur pripoveduje, da nedavno je v Lijonu umerla pobožna služabnica Božja, ktero so imeli za svetnico, ker živela je tako rekoč le v Jezusovem najsv. Sercu. Pravila je sama tako-le: „Vse sem Sercu Jezusovemu posvetila; pri njem sem varnosti in pribežališa iskala, kteri je moje edino počivališe!" j,Smela sem mu z ravnim sercem reči: Moj ljubi Jezus, moj sladki Tolažnik, ti, kterega moje serce ljubi, in kterega ljubiti nikdar nehalo ne bo, to serce ti vse prepustim. Ti sam si njegov vladar, ti sam imaš pravico do moje ljubezni. Zaklenem se v svetiše tvojega, pre-češenega Serca, in nikdar ga nočem zapustiti. Stori z menoj, kar ti je ljubo. V tvojem Sercu bom nahajala tolažbo, v njem se bom poživljala, če bom imela preveč terpljenja, v njem se popolnoma skrila in zgubila." „Vse moje misli so Jezusove, njegovega Serca, njegovega Božjega zakramenta." — Ta skoraj sveta mlada deklica, revna delavka, je v sveti priprostosti pravila, da ona še celo med spanjem presvetega Jezusovega Serca ne zapusti. Pisala je: „Že več kot leto in dan je, odkar se mi vse noči, ne ene izločivši, sanja, da prejmem sv. obhajilo". Obhajala se je vsako jutro in je živela kot angelj. V svoji zadnji bolezni se je pečala le še s hrepenenjem po nebesih: „Hrepenim po smerti", je večkrat ponavljala, „dolgčas mi je po domu. Jezus Kristus je nebo angeljev in svetnikov. O lepe nebesa, kterih nikakor še ne ljubim dosti!" Izvoljena duša je umerla stara komaj dve in dvajset let. Učimo se kakor ona, pravi Segur, na kolenih pred najsvetejšim Sercem Jezusovim učenosti vseh učenost, edino potrebnega, učenosti prave ljubezni in prave sreče. MHihovske spremembe. V Teržaški Škofiji: Umeri je č. gosp. Jož. Lampe, kurat Konvelski. R. L P. Darovi prihodnjič*. Pogovori z gg• dopisovalci. G. dr. Š.: Serčna hvala za sprejetje in potrebno »varnost«. _ Čast. gosp. J. E. v Boh. Beli: Prejeli in oddali gosp. k. P. Urhu za g. V. L. Odgovorni vrednik: Loka Jerao. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazilikovi dediči v Ljubijani.