Cena 1 Din JPoštnina plačana v gotovini Maribor, torek 30. marca 1957 Štev. 71. teto XI. (XVIIU MARIBORSKI ________ VECERNIK JUTRA Uredoiitvo iu uprava: Maribor, Gosposka n!. 11 / Tel. nreda. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. ra?, št. 11.409 bi I Ob sestanku dr. Hodže in dr. Schuschnigga Bil je vzor človeka in borca, poštenjaka in dobričine, narodnjaka in Sokola. Ni j bil med tistimi, ki v šir in dalj razglašajo J svoja dela in zasluge. Veličina njegovega ; dela in značaja je ravno v tihi, topli, skromnosti, ki ga je spremljala vse dni ^ 1 * njegovega življenja. Viharjem življenja jc [ Tfiyglr| kljuboval z vztrajno žilavostjo. Loteval »III se je raznih domoljubnih akcij s požrtvovalnostjo, ki spada že v področje hero-izma. V zadnjem času je hiral. Težka bolezen je glodala ob njegovem zdravju. Vse do zadnjega je bil optimist, idealist. Takšen je bil vedno Ljudevit Pivko! Ko ie vzgajal mladino, ko je zbiral Sokole, ko je pri Carzanu z junaškim činom lomil Preteklost. Včeraj ob četrt na 13. uro je nehalo biti njegovo zvesto, junaško, plemenito srce. Dr. Pivko je bil rojen 17. avgusta 1880 y Novi vasi, občine Sv. Marko niže Ptuja- Gimnazijo je študiral v Varaždinu, Ptuju in Mariboru. Tu je 1. 1900 maturi-Tal- Filozofijo — slavistiko in germanistiko — je študiral v Pragi in na Dunaju,. 'dopolnjeval pa sc je v Frankfurtu in Berlinu. Promoviral je 1. 1905 na dunajski univerzi. Vojaško prostovoljsko leto je ° duhu slovanskega realizma, ki v‘de] Je navzel v Pragi in Krakovu, je *»1 3r|(j ‘,Vno v Sokolstvu mogočni obranth-»avalu germanizacije v bivši in obenem najboljše orožje za Ustvarjanje stikov med Malo antanto ter avstrijsko rnad-i blokom DUNAJ, 30. marca. Češkoslovaški predsednik vlade dr. Hodža, o čigar obisku na Dunaju so zatrjevali, da je privatnega značaja, se je sestal z zveznim kancelarjem dr. Schuschnlggoin in je imel z njim zelo dolgo konferenco, ki je zbudila v vseh diplomatičnih in političnih krogih veliko pozornost. V dobro poučenih krogih pravijo, da gre za formiranje nove skupine Avstrija-Madžar-ska-češkoslovaška. S tem naj bi bilo zajamčeno splošno sodelovanje vseh podonavskih držav. Nekateri francoski listi pišejo tildi o ustvarjanju stikov med Malo antanto in madžarsko avstrijskim blokom. Iz Budimpešte poročajo o pred stoječem obisku madžarskega zunanjega ministra dr. Kanyja v Beogradu. Zatrjuje se, da Je Madžarska, ki je doslej san]3la samo o revizionizmu s pristankom italijanske politike napram Jugoslaviji slovesno priznala, da se odpoveduje vsakemu revizionizmu napram Jugoslavija Tudi se mnogo razpravlja o možnostih priključitve Jugoslavije h gospodarski skupnosti rimske trozveze. louuut, Iktvat&kitt žihuuuuiI&v im Itažiiž BEOGRAD, 30. marca. »Politika« poroča iz Rima: radi posledic pakta med Italijo in Jugoslavijo je bila iz Italije izgnana skupina hrvatskih političnih emigrantov, ki so doslej živeli v Turinu, Mi- 4 Oftt&tM \€VQfi(f ttfiuMikoHsk€ af&c&itte lanu, Firenzi in drugih mestih. S tem je zadan Paveličevemu terorističnemu po-kretu težak udarec. Po obveznostih pakta ne bo Italija več dopuščala na slojem teritoriju tega pokreta. na Espinozo de Jenarej. MARSEJ, 30. lparca. Havas poroča: Parobrod »Imreti II«, ki je bil v Sredozemskem morju napaden po francovski križarki »Canarias«, je prispel v marsejsko luko. MADRID, 30. marca. Havas poroča: ina fronti pri Guadalajari ni bilo nikakšnih sprememb. Ofenziva republikanskih čet ob aragonski cesti se vrši zelo oprezno. Na zapadnem delu bojišča se francovci umikajo v pravcu Somossiere. Republikanske čete osredotočujejo topniški ogenj pAtitžbiA t»tA/ic6 elt/i RIM, 30. marca. Takoj po vrnitvi v Rim se je podal zunanji minister grof Ciano v Beneško palačo, kjer je poročal predsedniku vlade Mussoliniju o uspehih svojega obiska v Beogradu. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo že prihodnje dni organizirana paritetna jugoslovensko fueeiiska vajm aa MUuh ftmuove trapite italijanska komisija za organizacijo in pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Tudi se doznava, da pojde te dni grof Cianc^ v Amkaro, kjer bo imel s predsednikom in zunanjim ministrom turške vlade važne razgovore. LONDON. 30. marca. Havas poroča o članku »Daily Heralda«, v katerem se zatrjuje, da so v ozadju Francove fronte na več mestih nastali neredi, zlasti v Estremaduri in Andaluziji, kjer vodijo kmetje pravo guerilsko vojno proti fran- covcem. Uoiii&Mi ČIRIČ V RIMU. V Rimu se mudi skupščinski predsednik Stevan Čirič, ki z drugimi delegati naše skupščine sodeluje v delovnem odboru medparlamentarne unije. Stevan Čirič se je sestal v Rimu med drugim tudi z nekaterimi laškimi politik; in tudi s rasom Gukšo, ki se slučajno mudi sedaj v Rimu. BENEŠ V BEOGRADU. Dne 2. aprila prispeta v Beograd češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister Antonescu, da sodelujeta pri konferenci Male antante. Dne 4. aprila prispe v Beograd predsednik ČSR dr. Beneš ter se za njegov prihod vršijo že sedaj velike priprave. Za časa svojega bivanja v Beogradu se bo prezident dr. Beneš nastanil v dvoru. NOVI ZAGREBŠKI ŽUPAN. Za zagrebškega župana je imenovan dr. Teodor Peičič, član drž. sveta. JR Z ČVRSTO NA BRANIKU NAROD NEGA EDINSTVA, Zagrebški »Glasnik JRZ za savsku banovimi« piše v svoji zadnji številki: »Zasmeh in sramota je, da po strašni vojni revoluciji in prananju narodnega edin-stva, države in državne oblike dvigajo glave predstavniki pokolenja, ki nosi na sebi breme starih zablod in grehov, prelivajoč v dušo naše mladine svoj strup v skrbeh za to, da ne izgine seme separatizma. Toda tudi separatizem se bo moral nehati. Sedanja vlada in junaško zadržanje dr. Stojadinoviča jamčita za to in dajeta čvrsto vero v zmago onili idej, radi katerih obstoja JRZ.« Radovedni smo, če bodo ta zanimivi pasus ponatisnila sicer ponatiskovarija željna dravsko-banovinska glasila Jugoslovenske radikalne zajednice. ZANIMIVE ŠTEVILKE. Seznani kreditov iz fonda za pogozdovanje kaže sledečo zanimivo sliko: direkciji za gozdove v Novem Sadu Din 250.000, banskim upravam v Zagrebu Din 500.000, v Banjaluki 200.000, v Sarajevu 300.000, v Nišu 300.000, v Cetinju 400.000, v Skoplju 600.000, v Splitu 500.000, v Ljubljani — 200.000 Din c konstruktivno nacionalno delo. Bil je med ustanovitelji mariborskega Sokola, današnjega Sokolskega društva Maribor matica, katerega častni član je bil. Tudi ustanovitev velike večine sokolskih društev ob naši severni meji je tesno združena z imenom dr. Pivka. Napisal je tudi celo vrsto sokolskih telovadno-strokov-nlh knjig. Do prve izvolitve za narodnega poslanca je bil tudi starosta mariborske sokolske župe, dolga leta pa se je udejstvoval kot sokolski vaditelj, tudi v času, ko je bil nar. poslanec. Ko se je začelo Sokolstvo v Mariboru tako močno razvijati, da je nilo treba misliti na delitev dela, je ustanovil za magdalenski mestni okraj novo Sokolsko društvo Ma-rbior I.. čigar vzorni ter od mladine naravnost oboževani starosta je bil ves čas do svoje smrti. Dr. Pivko je bil tudi med ustanovitelji Ljudske knjižnice v Mariboru, ki je poleg Študijske največja centralna knjižnica v Mariboru. Ko se je ustanovila Slovenska Šolska Matica, jc postal dr. Pivko njen predsednik in ostal to vsa leta. Bil ie med ustanovitelji Jugoslov.-češkoslo-vaške lige v Mariboru in njen dolgoletni predsednik. Bil jc dolgo let odbornik ZKD in številnih drugih velikih nacionalnih organizacij. Tudi je bil član vodstva mariborske Posojilnice v Narodnem domu. Veliko je število njegovih spisov, ki jih je izdal kot knjige, zlasti iz pedagoškega, zgodovinskega, narodnoobrambnega in sokolsko-strokovncga področja, deloma pod svojim pravim imenom, deloma pod psevdonimi Janko Osojnik, Pavel Poljanec itd. Najznamenitejše pa je nedvomno njegovo delo o carzanski akciji, ki obsega 12 knjig in ki je v češkem prevodu doživelo že tretjo izdajo. Tudi kot predavatelj o najrazličnejših vprašanjih se je neumorno udejstvoval, predvsem v učiteljskih in sokolskih društvih. Za svoje delo je bil dr. Pivko deležen večjega števila odlikovanj. Poleg jugoslovanskih (red sv. Save IV., jugoslovanske krone IV., Belega Orla V.) so ga di-čila tudi češkoslovaška odlikovanja (vojni križ ČSR, revolucijska medalja ČSR, češkoslovaški Beli lev IV.), dalje romunska (red romunske zvezde I.) ter italijanska (Croce al merito di guerra in Meda-glia d’argento al valore militare), kar kaže veliko spoštovanje, ki ga je dr. Pivko užival tudi v zavezniških in — danes ^— prijateljskih državah. Iz srečnega zakona dr. Pivka c blago gospo Ljudmilo, ki mu je bila zvesta dru- žica in opora v njegovem napornem delu, je bilo sedmero otrok, od katerih jih pet živi. Lansko leto je dr. Pivko nenadoma težko obolel in se je moral na zagrebški kliniki podvreči operaciji. Po dolgih mesecih borbe se je zdelo, da je zmagal njegov krepki organizem. Po daljšem bolniškem dopustu je letos 24. februarja, dasi še- ne docela ozdravljen, zopet nastopil službo kot profesor na realni gimnaziji. Vztrajal jc in v sredo pred velikonočnimi počitnicami jc še bil v šoli. Včeraj pa je podlegel. Ob tem vzvišenem pokojnikovem liku se začrtujejo poteze močne, heroične osebnosti, ki bo mladi generaciji svetal, idealen vzor v življenju in vsem delovanju. V smereh, ki so uravnavale njegovo življenjsko pot in delo, je jamstvo lepših dni. Mladina, ki bo čvrsto in neomajno stopala po takšnih življenjskih tirih, bo najdostojneje in najhvaležneje izkazala svojo hvaležnost ter spoštovanje velikemu pokojniku, čigar ime bo svetlo, trajno zapisano v povestnici našega ob-, mejnega rodu. Slava carzahskemu junaku, • slava vzornemu sokolskermi bratu, slava neustrašnemu narodnemu borcu dr. L. Pivku! Nesreče brez konca Devet mladih življenj našlo smrt pod snežnim plazom Včeraj se je pripetila pri tako imenovanih Škarjevih pečeh pod Storžičem strahovita nesreča, ki je terjala devet človeških življenj. 28 smučarjev, ki so se nameravali udeležiti tekme v smuku v okviru prireditev tržiške podružnice SPD, je ob 12.30 zajel velik plaz in jih pokopal. 19 je bilo rešenih, ostalih 9 pa je našlo smrt v beli opojnosti. Dva mrtva ponesrečenca so do včeraj ob 21. url izkopali. Žrtve ljubezni do prirode in zim- skega športa so postali risar pri tvrdki »Peko« Miha Ovsenek, predilniški delavec Rudolf Plajbes, predilniški delavec Vinko Šalamon, usnjarski delavec Slavko Kostanjevec, predilniški delavec Vilko Plajbes, predilniški delavec Jože Mladič, kovaški pomočnik Kristijan Cegnar, dijak Albert Ahačič in delavec Vinko Lombar. Vest o grozni nesreči je globoko pretresla vso Slovenijo. Obrtniki gredo na tabor v središče Prlekife Izredno slabe vremenske prilike onemogočile regularen potek velikonočnega mednarodnega nogometnega turnirja Po dolgih letili se je za velikonočna praznike zopet vršil v Mariboru nogometni turnir. Iniciator prireditve je bil SK Rapid, ki je razen mariborskih klubov ISSK Maribora in SK Železničarja povabil k sodelovanju tudi SK Kapfen-berg. Prireditev, ki se je vršila na Rapi-dovetn igrišču, je bila zelo slabo obiskana, tako da sc je končala z velikim gmotnim deficitom. Napaka prireditelja je bila tudi, da tekme ni prenesel na Železničarjevo igrišče, ki razpolaga s pokrito tribuno, kajti od gledalcev bi bilo zares preveč zahtevati, da stojijo nekaj ur do gležnja v mokrem snegu in blatu... Tudi v športnem oziru velikonočni turnir ni nudil kaj posebnega, kajti ves turnir se lahko smatra kot neregularen in bi tekme ob suhem vremenu prav gotovo končale z drugačnimi rezultati. V nedeljo je bil sicer teren kolikor toliko uporabljiv, včeraj pa je bil naravnost nemogoč in se je tudi edina tekma odigrala le dvakrat 35 minut. Tudi se je včeraj odigrala samo ena tekma, kajti moštvo ISSK Maribora, ki bi moralo nastopiti proti SK Rapidu, kratkomalo ni prišlo na igrišče. V naslednjem naša poročila: SK ŽELEZNIČAR : ISSK MARIBOR 5:0 (2:0). Oba nasprotnika sta predvajala povsem zadovoljivo igro, ki je na trenotke nali-kovala prvenstveni tekmi. Poraz ISSK Maribora je v prvi vrsti zakrivila ožja obramba, v kateri je bil zlasti vratar ne-siguren. Oba napada sta vprizorila lepe akcije, toda bolj učinkovite so bile akcije Železničarjeve napadalne vrste, ki je tudi petkrat efektuirala zrele prilike. Sodi! je g. Kopic. SK KAPFENBERG : SK RAPID 4:4 (4:3) Domače moštvo je z elanom in požrtvovalnostjo realiziralo tehnično premoč nasprotnika, ki je predvajal lepo kombinacijsko igro kratkih pasov. Rezultat kolikor toliko odgovarja poteku igre. Oba nasprotnika sta imela svoje najboljše' moči v napadalni vrsti, dočim sta bili obe obrambi precej nesigurni, z izjemo vratarja SK Kapfenberga, ki je pokazal nekaj krasnih parad. Sodil je g. Nemec. SK KAPFENBERG : SK ŽELEZNIČAR 4:1 (1:1). 'la tekma, ki se je odigrala včeraj na naravnost nemogočem terenu, je doprinesla gostom zasluženo zmago. Gostje so bili v vseh ozirih boljši nasprotnik, kar se je zlasti videlo v drugem polčasu. Železničar je tekmo odigral s štirimi rezervami in jtiniorji — igralci prvega moštva so se najbrže zbali slabega vremena in niso seveda bili kos rutiniranemu nasprotniku. Sodil je g. Klippstatter. Ostale nogometne tekme. Zagreb: V nedeljo: Reprezentanca Zagreba : Admira (Dunaj) 4:1 (1:1); v ponedeljek: Gradjanski : Admira 4:0 (2:0). Beograd: JedinstvoiPhobus (Budimpešta) 2:2 (1:1), Bask:Grazer Sportklub 2:0 (1:0), Bask:Phobus 3:3, Jugoslavija: Grazer Sportklub 5:2. Split: Hajduk:FC 13 (Sofija) 1:1. včeraj: Hajduk:FC 13 5:0. Šibenik; Hašk:Osvit 2:2, drugi dan: Hašk:0svit 3:1. Sodnik: Vi ste torej ukradli iz restavracije gospodu profesorju dežnik? Kaj imate k temu še pripomniti? Obtoženec: Kot olajševalno okolnost navajam, da bi ga bil gospod profesor itak tam pozabil. Prvo soboto in nedeljo v aprilu, 3. in 4. aprila bo v Ljutomeru, v prijazni, starodavni prleški metropoli velik obrtniški tabor, ki se ga bo udeležilo veliko število odličnih zastopnikov organizacij iz vse Jugoslavije in naših bratskih bolgarskih organizacij. Zveza obrtnih društev za Dravsko banovino je za svojo manifestacijo določila Ljutomer, da izpriča svojo pozornost in skrb obrtništvu v Prlekiji, ki bo prav tedaj obhajalo svoj stanovski praznik s 301etnico ljutomerskega trgovskega in obrtnega društva. Slovensko obrtništvo in ostala gospodarska javnost se bo z veseljem odzvala vabilu gostoljubnih vedrih in veselih tovarišev iz Prlekije, ki bi jim radi vsaj za bežen dan ali dva odprli pogled v svoje dejanje in nehanje ter pred njimi razgrnili najlepši kos slovenske zemlje ob Muri, ki je bila doslej tako krivično pozabljena. V nedeljo 4. aprila dopoldne se bo v Ljutomeru zbralo vse pošteno misleče obrtništvo, ki se zaveda, da bodo njegove težnje in potrebe upoštevane samo, če bo nastopilo enotno in odločno. Program manifestacij je naslednji: v so- boto popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer, ob 18. uri v Katoliškem domu predkonferencu Zveze obrtnih društev, ob 20. uri slavnostna predstava v Sokolskem domu, po predstavi pozdravni večer obrtništva vabljenim gostom. Nedeljski program se bo pričel z budnico po mestu ob 6. uri, ob 8.51 sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. uri občni zbor Zveze v Katoliškem domu, ob 10.30. ari obrtniški tabor v Sokolskem domu, v slučaju lepega vremena pa na prostem. Po taboru sledi manifestacijska povorka zborujočih obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korporacij in prijateljskih društev. V sprevodu bo v posebnih skupinah sodelovala obrtniška mladina. Z zaključkom sprevoda bo slavnostni dnevni red tabora končan, popoldne P;l se bodo vršili skupni izleti, ki jih organizira tujsko-prometno društvo v Ljutomeru v bližnjo okolico v Ljutomeru. Zveza je dosegla polovično voznino na vseh železnicah. S posebnim spominskim znakom na ta tabor pa bodo posetniki deležni vseh ugodnosti pri prehrani, preskrbi in pri vstopu na prireditve. PMetki 13. PLAČA ZA URADNIKE. Iz nekega beograjskega humorističnega lista povzemamo: »Največje čudo 20. stoletja. Z ozirom na vest, da je senator Ivan Hribar predlagal, da se uradnikom prizna trinajsta plača, je uradniško udruženje takoj sklicalo izredno sejo, na kateri so sprejeli sledečo resolucijo: če se uradnikom res prizna trinajsta plača, potem bi bilo to največje čudo 20. stoletja.« »SRBI NA OKUP«. Zagrebški »Obzor« piše med drughn: »Tri skupine Ace Stanojeviča, Joče Jovanoviča ih Ljube Davidoviča še niso našle skupne platforme, tako da ustvarja g. Davidovič sam novo parolo. Nc več sporazum s Hrvati, ampak borba za demokracijo, naj bi postala ona os, okoli katere naj bi se zbrala Udružena srbijan-! ska opozicija. To bi pomenilo umik dosedanje linije ter preorientacijo v pravcu gesla »Srbi na okup«, ker je samo tako mogoče tolmačiti sedanje Davi-dovičevo prizadevanje, da pritegne čim več samostalnih demokratov v svojo stranko. Na tej poti se ne oddaljuje g. Da-vidovič samo od svoje jugoslovenske ideologije, temveč tudi od sporazuma s Hrvati, ki je bil že na vidiku.« Ne pozabi naročnine! Mshia s Hazjaka »Hudo je hudo danes na svetu«, tako tairnajo naši na Kozjaku. »Denarja pač ni, dolga je dosti, edino kar še imamo je, da lakote ne trpimo.« Tako mi je pravil te dni star očanec, ki mu že leze sedmi križ na ramo. Res je pri nas hudo zadela gospodarska kriza našega obmejnega kmeta, vendar še ta ni tako obupal kakor pa kmetje na oni strani državnih mejnikov. Tam je pa res huda. Ni denarja, ne živine. Boben poje vsak dan svojo milo pesem in rubeži so na dnevnem redu. Posebno so se ta bremena povečala v zadnjem času, ko je država uvedla splošno vojaško dolžnost. Obmejni avstrijski kmetje sploh ne kupujejo živino na javnih sejmih, ker je tam predraga, ampak kupijo vso živino pri nas in jo skrivaj spravljajo preko meje, da se izognejo visoki carini, ki jo ima Avstrija pri tem uvozu. Seveda je prvič živina pri nas dosti cenejša in tudi lepša in drugič jo je lahko dobiti. Pri teni riskantnem poslu jih večkrat kdo skupi-Avstrijski financarji zatrjujejo, da je v letošnjem letu v razmeroma majhnem rojonu metje bilo ntihotapljenih okrog 2000 glav živine, radi česatr trpi država občutno škodo na izgubljenih carinah-z Zato so zaprosili pomoči in sicer redno milico, ki bo v kratkem prišla na mejo-Vojakov so strašno veseli obmejni kmetje, ki ravno sedaj še izrabljajo ugodno priliko in si napolnjujejo svoje hleve. Da je položaj kmetov na oni strani izredno slab, priča dejstvo, da so skupno napra^ vili prošnjo na pristojna mesta, da bi smeli kupovati življenjske potrebščine: kakor meso, moko, olje, mast in podobno pri nas, kjer so te potrebščine mnogo, nunogo cenejše kakor pa tam. Oblasti s0 uvidele težak njihov položaj in so dovolili določene količine teh neobhodnih P°’ trebščin kupovati v Jugoslaviji. Kako težka davčna bremena morajo nositi v Avstriji, najbolje vedo naši dvolastniki, ki plačujejo tam še enkrat toliki davkov kakor pa pri nas. —ar- h SMjekja m sveta Čudne navade in toavode uettltik mm Stari pregovor noč ima svojo moč ima nedvomno nekaj resnice v Sebi. Večina duševnih velikanov si je izbrala noč kot najprimernejši čas za ustvarjanje svojih duševnih proizvodov. Pri vseli teh velikanih pa ni toliko značilen čas njihovega dela, temveč so veliko zanimivejše značilne razvade in navade, ki so jim prešle takorekoč v meso in kri. Teh navad se niso mogli otresti tudi takrat, ko niso hili doma in jih ljudje Sc danes označujejo z imenom čudak. Opazovanje teh duševnih velikanov in mislecev nam živo priča, da so te razvade posegle tako globoko v bistvo posameznikov, da ni takšen z vsemi temi posebnostmi obdarjeni fenomen bil zmožen ustvarjati tega, kar js nameraval, ne da bi bil v polni meri zadostil svoji razvadi. Edinstven primer v zgodovini nam nudi Sokrat,- Ko se je on zamislil v neko poljubno temo, je v istem trenotku umr- lo v njem vse ostalo življenje krog njega. Obstal je na cesti in se ni ganil z mesta, četudi je rabil morda za razvozljanje te- [ ga aJi onega problema po več ur. Uče- njak S c n e c a je reševal vse probleme v postelji. Rado ga je zeblo in je mraz vplival na razplet misli pri njem tako usodepolno, da ni bil zmožen misliti vse dotlej, dokler se ni pošteno segrel v postelji. Tudi Calvin In Rossini sta ustvarila največ del leže v postelji. O Marki Twainu vemo, da je prav rad po legal v postelji in sicer na ta način, da je ležal na trebuhu. Sam nam pripoveduje, da so ga v tej legi obiskale najlepše misli. Iz posteljo se ni dvignil po več dni. V pernicah so se mu rodile najduhovitejše humoreske. Istotako je znano, da je slavni učenjak Cujacius rad ležal in to ne v postelji, temveč kar na tleh, obkrožen s kupi knjig. Vse njegove pravne študije so bile vznikle na sobnih preprogah. Te preproge so mu služile za knjižnico, delavnico in ležišče obenem. V preprogah zakopan je mislil in delal. Prava izjema med jzjemami pa je bil julij Cezar, ki je delal povsod, bilo na sprehodu, bilo na potovanju, peš ali na konju. Če je imel kaj važnega beležiti, je storil to. najsi je bil sam ali pa v gneči ljudi. Nobene misli ni spustil, prav vso je spravil na papir. Cezarju sličen je bil v tem pogledu Cioero, samo s to razliko, da Ci-cero ni pisal sam svojih izgovorjenih misli, temveč so jih verno beležili njegovi učenci, ki so ga vedno in povsod zvesto spremljali s svinčnikom in tablico v rokah. Cesar Avgust je imel svojevrstno navado, da je pesnikoval povečini v kopalni kadi. Dva zvezka njegovih pesnitev sta nastala v kopalni kadi, žal da sta se oba ta zvezka izgubila. O Goetheju vemo, da je v svoji sobici korakal s sklenjenimi rokami na hrbtu sem in tja ter diktiral svojemu pisarju. Nekaj nenavadnega pa je v Schillerjevem nagnenju do vonja po jjnllto jabolkih. Duh gnilih jabolk je vplival nanj tako blagodejno, da je imel v svoji mlznicl stalno gnila jabolka, Ko ga je nekoč obiskal Goethe, mu je od tega duha kar slabo postalo. Na noben način ni mogel prenesti tega zopernega duha, ki je sicer vplival na njegovega tovariša tako blagodejno, da je v tej »atmosferi« ustvarjal svoja najlepša dela. Ko je Schiller pisal, ni jedel in ne spal. Pesnil pa ni le takrat, ko je bil sam. temveč tudi takrat, ko je bil v družbi, da celo medtem ko jc govoril z ljudmi okrog sebe. Včasih je pisal kar več dni zaporedoma, nakar jc nekaj dni miroval, da je spravil svoje živce zopet v ravnotežje. Mnogi duševni delavci so prepričani J! tem, da bi svojih del ne mogli ustvari1, v tako izpopolnjeni obliki, če jih nc 'j! ustvarili preko noči. Takšen je bil tu j kardinal Richelieu. Zvečer se jc vle#** spat in opolnoči ali še prej zopet vsta • Delal jc vso noč, vse do jutra do devet ure. Takrat sc je spet vlegel spat in & do polnoči. Isto navado je imel tudi zae, ki je delal vso noč, dočim je dne spal. Gluck jc šel šo celo tako aal® r da je — če je bilo treba — šiloma SP menil, dan v noč. Zagrnil je vsa da se ni mogel ukrasti v njegovo celr\, no sobo niti najmanjši pramen s0I| svetlobe. Prav na poseben način jc jala znana pisateljica Ana Radollffe Pr‘ merno živčno podlago za svoje dete k sko romane. Jedla je tako težke J«*11’ ie imela težke sanje, ki so dale navartrtl dovolj snovi njenim najlepšim ro,na,n° ' iz vseh navedenih primerov vid j da so bili malodane vsi duševni veh < obdarovani z vsemi mogočimi nava ir. razvadami, ki jih pri navadnem p prečnem človeku le redkokdaj mo. Navedli smo nekaj najbolj K • ,g0 primerov, ki nam kažejo najzna razvade najbolj znanih mož. Kare* ^ na bodo trajno živela v zgodovini vešb/a. 'rrmam HkudŠGeski m jfkoiisto mguUb mdua&km m:m ■ Globoko je pretresla včeraj ves Maribor vest o snirti dr. L. Pivka. Številni nje-R°vi prijatelji in tovariši so pohiteli k rakvi zaslužnega, vzornega moža, da ga Pokropijo. Ves nacionalni in sokolski Maribor ga bo pospremil na njegovi zadnji noti. Vse žaluje za odličnim narodnim delavcem, vse sočustvuje s težko užaloščenimi svojci, ki jim tudi mi Izrekamo toplo, Ste bok o sožaije! Truplo pokojnega dr, L. Pivka bodo }utri dopoldne prepeljali v Narodni dom, °dkoder se bo razvil mrtvaški sprevod. SOŽALJE SKJ. Mariborska Sokolska župa je prejela danes od uprave SKJ v Beogradu slede- če sožalje: »Uprava SKJ objokuje smrt odličnega Sokola, narodnega borca in heroja br. dr. Pivka ter izraža bratski Sokolski župi Maribor svoje toplo sožalje.« Jezdni odsek Sokolske župe Maribor poziva svoje člane in fanfaro, da sc v krojili udeležijo pogreba brata dr. Ljudevita Pivka. Pogreb bo v sredo ob 16. uri. Zbor ob 15. uri v vojašnici 32. art. polka. Sreska organizacija dobrovoijcev sklicuje povodom nenadne smrti svojega predsednika dr. Ljudevita Pivka v Narodnem domu danes ob 8. uri izredno sejo. Pridite vsi! Sokolska župa Maribor poziva vse svoje edinice, da se zanesljivo udeležijo v čim večjem številu po svojih odposlancih pogreba br. dr. Ljudevita P »v k a. Članstvo v krojih s prapori. Pogreb se bo vršil v sredo ob 16. uri popoldan. Zbor ob pol 16. uri v Narodnem domu v Mariboru, Zdravo! Župna uprava. Sokolsko društvo Maribor I. Sklicujem za danes zvečer ob 20. uri v prostorih »Matice« v Narodnem domu sejo celotne društvene uprave. Prosim za polnoštevilno udeležbo. — Podstarosta. Sokolsko društvo Maribor I. Naprošeni javljamo: Mesto cvetja in vencev v počastitev spomina blagopokoinega brata dr. Pivka naj se po možnosti daruje za gradbeni fond Sokolskega društva Maribor I., kateri fond se prekrsti v »Dr. Pivkov fond«. Sokolsko društvo Maribor I. Radi slabega vremena, kakor tudi na željo vdove sestre dr. Pivkovc, javljamo, da se naj članska kakor tudi druga šolska deca ne udeleži pogreba brata dr. Pivka. Zbor Sokola Maribor I. Radi udeležbe na pogrebu br. dr. Pivka zbor vsega članstva in naraščaja jutri ob 15.15. uri pred kadetnico, odkoder skupen odhod. Uprava. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec april nakažejo takoj v začetku meseca. Tudi one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, prosimo, da svoj dolg takoj poravnajo. Uprava »Večernika«. UitoG Kino Union. Danes, 30. t. m. prekrasni film Princesa Dagmar«, (Dekliški internat) Angela Saloker, Atila Horbiger. NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 31. marca ob 20. uri: »Sveta Ivana«. Red B. Četrtek, 1. aprila ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Red C. Petek, ?. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju.) Sobota, 3. aprila ob 20. uri: »DR«. Gostovanje Mihajla Markoviča. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 2. aprila ob 20. uri: »DR«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Gluhonemi bodo igrali v mariborskem gledališču v nedeljo 4. t. m. ob 15. uri. Društvo gluhonemih v Ljubljani priredi ta dan samostojen nastop ter bodo gluhonemi izvajali ves spored z govorjeno besedo. Podpirajte človekoljubno društvo s številnim obiskom! Miha;'lo Markovič — Života Cvijovič v >'Dr.-ju«. V soboto 3. aprila mastopi v vo*-vcdilni vlogi Cvijoviča v Nušičevi komediji »DR« popularni umetnik Mihajlo Markovič. ki slovi kot najboljši interpret Nu-šičevih likov in ki to vlogo stalno igra v zagrebški drami, kjer :e pripomogel tej izvrstni komediji do ogromnega uspeha. Opozarjamo že danes na to gostovanje! K°ncertna akademija bo v ponedeljek 5. aprila. Sodelujejo imenitna altistka ljubljanske opere Franja Bernot-Golobova, mariborska plesalka Stucinova in koncertni pianist R. Gallatia. thuemhi Mmim mora dobiti svoj Sokolski dom prispevajte brez izjeme vsi! Minister dr. Kožulj v Mariboru. Včeraj je mudil v Mariboru gradbeni mtni-ster dr. Marko Kožulj. Na tehničnem razmiku tukajšnjega sreskega načelstva si le ogledal načrte glede modernizacije ce-stc Št. lij—Maribor. Opoldne se je vrnil v Rogaško Slatino, kjer se nahaja s svojo :r°dbino preko praznikov. Slovo priljubljenega uradnika. Za šefa 0<>mejnega komisarijata v Kotoribi je ime-ilovan g. dr. Anton Surina, namestnik obmejnega komisarja v Mariboru. Za časa Sv°jega službovanja v Mariboru si jc s Syojini ljubeznivim, korektnim in pravi-?°I|ubnim nastopom pridobil mnogo pri-^bljenosti in spoštovanja. Vestnemu in Zornemu uradniku želimo na novem Obenem mestu čim lepše uspehe. Odsek učit. abiturijentov ima jutri ob , uri sestanek s predavanjem g. M. Lc-,ficka. Vabilo ua sestanek plačevalcev občinah doklad v Studcncih; ki se vrši v sre-7 31. marca 1937 ob 19. uri v dvorani ^spoda Špureja. Poziv sokolskega društva Maribor-Matica. Sestre in bratje! Ustanovni in častni član našega društva brat dr. Ljudevit Pivko nas je zapustil. Njegovi zemeljski ostanki bodo položeni v Narodnem domu na mrtvaški oder. Pozivam vas, da se udeležite njegovega pogreba polnoštevilno v krojih in s prapori, člani, ki nimajo kroja, pa z znakom. Zbirališče v Narodnem domu-v sredo ob pol 16. uri. Odprta noč in dan so groba vrata... Preko praznikov so umrli v Mariboru in siccr: v splošni bolnišnici 711etni delavec Pavel Kos in 36ietna soproga nameščenca OUZD Barbara Seifried, Ob bregu 27 pa je preminila v 77. letu starosti delavčeva žena Marija Ledinek. Žalujočim naše toplo sočutje! Iz veterinarske službe. Veterinarski svetnik V. položajne skupine Pavle Kolenc je premeščen iz Prevalja v Dravograd. Velikonočno streljanje terjalo svoje žrtve. Kljub prepovedi oblastcv in slabemu vremenu se je tudi letos v nekaterih krajih vršilo tradicionalno velikonočno stre- ljanji:, ki je terjalo svoje žrtve. Tako se je v Slivnici pri nabijanju razletel mož-nar in so drobci poškodovali 391etnega delavca Ivana Zemljiča na levi roki in desni strani obraza. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je možnar predčasno eksplodiral ter odtrgal 281etnemu slikarskemu pomočniku Ludviku Ledeniku dva prsta na levi roki. V Selnici ob Dravi pa se jc pri streljanju vnelo pol kg smodnika in je pri tem zadobil 151etni posestnikov sin Janez Urbas strahovite opekline po vsem telesu. Vse ponesrečence so odpre-mili v mariborsko splošno bolnišnico. Iz učiteljske službe. V 8. položajno so napredovali: Marijan Bratuž v Konjicah, Martin Srež v Ižakovcih, Friderika Klet-hofer pri Sv. Bolfenku na Pohorju, Ana Valenčič v Šmarju, Evgenija Rak pri Sv. Ožboltu ter Joža Zorn v Račah. »Bela opojnost« za Veliko noč. Vremenska muhavost nas je letos presenetila za Veliko noč z izrednim deležem: beli možanci so nas oblagodarili s snežinkami, ki so preko praznikov neprekinjeno naletavale in zbujale vtis, da se je Bitke in konflikti v španskih vodah SALAMANCA, 30. marca. Križarka »Canarias« je ustavila neki parnik z vojnim materialom za Valencijo. Pri tem je nastala pravcata pomorska bitka, v katero sta posegli vladni križarki »Guipuz-koa« in »Novara« ter več pomožnih ladij. Dve vladni ladji sta bili potopljeni. Koliko je b»lo fiancovskih ladij potopljenih, ni znano. PARIZ, 30. marca. Radioagentura poroča iz Bayonne: da sta dve francovski ladji napadli angleški parnik »Mar Ca-spio«, ki je bil natovorjen s premogom. Angleškj parnik je zadelo 10 granat in se nahaja v zelo nevarnem položaju. Dva mornarja sta bila težko ranjena. Snežni metež preko severne Italije TRST, 30. marca. Snežni viharji divjajo po vsej severni Italiji. Mrzli val se je raztegnil preko vse furlanske nižine. Na Krasu je zapadel sneg do tržaških vrat. Na avtomobilski cesti proti Postojni je zapadlo snega za preko meter. Vsak promet je onemogočen. V Obrovu objesti v Reko je obtičalo v snegu Več inozemskih avtobusov. Prisrčno slovo DUNAJ, 30. marca. Vojvoda VVindsor-ski se je poslovil od Enzesfelda in se odpeljal na svojo novo bivališče grad St. \Volfgang. Prebivale} Enzesfelda in okolice so mu priredili ob slovesu prisrčne manifestacije. Velika noč pretvorila v Božič. Radi slabega vremena ni bilo vstajenjskih slovesnosti na prostem, ampak so se iste' vršile v cerkvah. Javni lokali so bili spričo takšne velikonočne vremenske svoje-vrstnosti imenitno okupirani. Tudi gledališče je imelo oba praznika dobro žetev. Prvovrsten kulturni dogodek je bil za Veliko noč v gledališču z odlično uspelo Shawovo »Sveto Ivano« v J. Kovičevi režiji in z našo prvo igralko E. Kraljevo v naslovni vlogi. O predstavi, ki je med najboljšimi v zadnjih sezonah, sledi iz-črpnejše poročilo v eni prihodnjih številk. Na Pohorju idealne snežne prilike! Na Pohorju je te dni zapadlo toliko snega, da so snežne prilike za naše smučarje naravnost idealne. Tako je na primer pri Ribniški koči zapadlo 1 m pršiča na podlagi 60 cm, v okolici Črnega vrha pa je vsega 2.10 m snega in to najlepši pršič. Smučarji, izkoristite snežno konjunkturo! Mariborska koča in Pohorski dom. Oskrbnice — dobre sosedinje obeh postojank nam poročata: »Vsem mariborskim smučarjem naj bo žal, da nam niso prišli voščit belih velikonočnih praznikov. Snega je do 70 cm dobrega in ugodnega za smuko, posebno za ture (ne tako na terenu). Sneg ni južen in je podoben pršiču, severnjak nam ga je nasul. Od nas do Areha in nazaj je bajni izlet kot v zimski pravljici, a proti Reki je bilo potegnjeno oralo, da je krasen spust. Pridite takoj! Vas čakamo z belimi pohorskimi pirhi. Velikonočni smuk! Mara in Štefka.« Obsojen ubijalec. Kakor smo poročali je v soboto vršila pred tukajšnjim malim kazenskim senatom kazenska razprava proti 48letnemu delavcu Konradu Žvaj-karju, ki je dne 8. januarja 1937 usmrtil Albina Senekoviča. Žvajkar je bil obsojen na 6 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. IlOJV JUAN 64 : 'Kaj mi vendar pravil in pripovedu-s.ii;* je ogorčeno vzkliknila Katinka, kjf t)JC 1)i*a 11:1 iasnem. da je bil tisti - raticozeni Rus St. Renče pravi po- • ^očitelj smole, ki jc je bil deležen Row- 11 ^ s tisto neprostovoljno kopeljo pred fa: j., 'grajskim pristaniščem. Takoj jc po-jasna zvijača sicer lepega Rusa, ki v Grabil Rowlandovo netaktno sklice-^ "je, :»«■ (ja je ženin ilermionin, za to, ,e Zaglobo nahujskal proti Rowlandu iJ, - nehote opravil Andrikosove v Jfieten položaj. 3e bil v z*j1o neprijetnem po-aju' Otožno je dejal: -Zagloba je potemtakem napravil veliko neumnost?« »Ne samo neumnosti, slabo reč in hudobijo si napravil,« jc vzkliknila Andri-kosova in ogorčeno nadaljevala: »Kakšen butec si in teleban. Ti bi kar človeka umoril, če bi kdo prišel k tebi in dejal, da je naš sovražnik. Sedaj šele vidim, kako je zvestoba in ljubezen včasih združena v. neumnostjo in zaslepljenostjo.« »Madame« je skoro zacvilil Zagloba. »Zagloba hoče samo svoje lastne sovražnike usmrtiti in nikogar drugega več. To prisegam. Odpustite mi, blaga gospa.« »Oh, ti zaglobasti Zagloba, pomisli, kaj si napravil. Tisti Anglež, ki ga sicer tudi jaz preveč ne manunr4» bil tako dober, da je gospoda Andrikosa rešil iz velike nevarnosti. Rešil mu jc življenje, ko so ga napadli nevarni roparji. Vidiš, sedaj smo temu Angležu vsi dolžni hvalo in hvaležnost.« »Gospa, ljuba, mila gospodarica,« je ves obupan vpil Zagloba. »Odpuščanja ga bom prosil.« »Kar pusti, saj menda niti ne sluti, da si ga nalašč spravil v morje. Gotovo je mislil, da je pač bilo nesrečno naključje, ker bi sicer gotovo poizvedoval, kdo je dotičnik, ki inu je to napravil.« »Pusti sedaj vse to, ker bo tako najbolje.« »Zagloba jc ves žalosten odšel in gospa Andrikosova se je pravkar hotela vrniti k družbi, ko se je nenadoma pojavila pred njo lepa bankirjeva žena. ki se je tiho približala. Gospe Andrikosovi ni bilo to nič preveč ljubo. Ni si vedeila razlagati prodir-nega pogleda, s katerim jo je motrila njena lepa tekmovalka. Mirno jo je vprašala: »Že greste, gospa Glinarjeva?« »Da,« je odvrnila gospa Glinarjeva. »Moram takoj v mesto, oh, kako velike skrbi imam. Takoj moram k ubogi Marti, da vidim, kako je z njenim zdravjem. Uboga Marta. Torej na skorajšnje svidenje in na dobro soseščino!« »Zdravstvujte,« ji je kratko, hladno odvrnila Andrikosova ter jo pospremila do vrtnih vrat. (Se nadaljuje;) razprodamo radi novega davka brez izjeme vso obutev zimsko ali letno po zelo znižani ceni Stran 4. Mariborski »Veecrnik« Jutra V Mariboru, dne 30. III. 1933• JHujske Movm Poštna avtomobilska proga Ptui—Haloze bo svečano otvorjena jutri 31. t. m. ob L uri popoldne na Minoritskem trgu. po direktorju pošte g. dr. Vagaje. Po blagoslovitvi obeh avtobusov sledi otvoritvena vožnja. Za mesto Ptuj ii Haloze pomeni uvedba poštnega avtomobilskega prometa v Haloze neizmerno dragoceno pridobitev. Poštni upravi smo hvaležni za to prepotrebno prometno zvezo. Tatvina bencina. Kakor smo že poročali so neznani zlikovci pokradli trgovcu Brezovniku večjo količino bencina in ga na ta način oškodovali za okrog 3000 Din. Stražnik Gačnik, ki je napravil prijavo za neznanim storilcem, je že takoj v prijavi izrazil sum, da je storilca iskati le med ljudmi, ki so v tej stroki verzirani. Te dni se je izkazalo, da je bil njegov sum pravilen in so žc prijeli storilca v osebi ne- kega K. V. iz Brega, po poklicu šoferja, ki je dejanje priznal. Oddali so ga v zaporo sreskega sodišča v Ptuju. Kino. V sredo dne 31. t. m. in v četrtek 1. aprila 1.1., obakrat ob 20. tiri, se predvaja film "Deklica za vse«. hwUei*HuUunetske okoiice Iz državne službe. V višjo skupino je napredoval g. Josip Geder pri sreskem sodišču v Ljutomeru. Razrešena službe na Cvenu je bila učiteljica gospa Vun-derl Neža in premeščena v Naraplje, kjer službuje že nad dva meseca njen mož Vunderl Matej, ki je bil tudi s Cvena premeščen v Naraplje. Praktični izpit za stalne učitelje je napravila učiteljica gdč. Marica Fingušt od Sv. Jurija ob Ščavnici in Hojs Ivana od iste šole. Darujte za azilni sklad PTL! Razno TOVARNIŠKO POSLOPJE /. vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaljeno 2 km od postaje, se odda v najem, oziroma išče kompanjona za ustanovitev industrije, interesenti pošljite ponudbe na upravo tega lista pod značko Nova industrija«. 1528 Prodam N. S. U. MOTORČEK skoraj nov, kompleten z clek trično lučjo, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. 1533 Spomnite se CMDI Kupim KNJI- KUPIM HRANILNO ŽICO Posojilnice Narodni dom aii Spodnještajerske od 5000— 8000 Din za celo vsoto. Ponudbe nji upravo pod »Takoj« 1571 Oglašujte v ,.Večerniku Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Mariboru naznanja pretužno vest, da je njen predsednik in tovariš, gospod Dr. Ljudevit Pivko na velikonočni ponedeljek dne 29. marca 1937 preminul. Pogreb velezaslužnega in nepozabnega predsednika se bo vršil v sredo, dne 31. marca 1937 ob 16. uri izpred Narodnega doma, MARIBOR, dne 30. marca 1937. ODBOR Umrl nam je naš ljubljeni dr. Ljudevit Pivko profesor v Maribora. Zaspal je mimo po težkem trpljenju dne 29. marca 1937 v 57. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. uri izpred Narodnega doma na pokopališče na Pobrežju. Ljudmila Pivkova žena Vida Dr. Boris Mihalič, sodnik Da Juriča Zadravec, industrijalec. Ing. Svetopolk zeta Cvet«, učit. abit. Vladimir Milena, Jelica, Juriča otroci vnuki Pavel Pivko, brat Kupujem vsakovrstne ODPADKE železo, kovine, litine, ter vsakovrstne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Justin Gustinčič, Tattenba-chova 14. 1474 Sobo odda Oddam lepo opremljeno, solnčno, pritlično SOBO v novi vili. Naslov v upravi lista. 1515 Solidni, elegantni, okusni in zelo po ceni v veliki izbiri so SiauBedevi (tfoSuM Maribor Ulica 10. oktobra LEPO OPREMLJENO SOBO veliko ali malo, v mirnem delu mesta, oddam. Souporaba kopalnice. StroBmajerjeva ul. 28, II, nadstr., 9. vrata. 1541 Stanovanje STANOVANJE iščem dvosobno ali enosobno s kabinetom v bližini Fran-kopanove ulice s 1. ali 15. aprilom. Ponudbe na upravo pod »Točen plačnik in mirna družina«. J576 LEPO SOBO IN KUHINJO iakoj oddam za Din 18°; ■ Pobrežje, Gosposvetska J', 1578 Službo dobi SLIKARSKEGA VAJENCA * sprejmem. Vetrinjska 5. loif BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje. Glavni trg-4, dvorišče. ^ SLUŽKINJO ZA KUHINJO sprejme takoj restavracija »Ljutomer« Koroška cesta >-• 1583 v najmodernejši izdelavi „Wanderer“ pokromana kolesa mojtorna kolesa šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Franc Lepoša d. z o. z. Nar. bor Aleksandrova cesta 39. 1321 SS.udki pMOfUMte v fhati&atu r. z. z o. p., sklican za dan 31. marca 1937, se vrši ob isti uri in z istim dnevnim redom v četrtek dne 8. aprila 1937 v zgornji mali dvorani Narodnega doma. dr. Viktor Kac l. r. Strtih src, toda nezlomljivega jugoslovanskega duha javlja Sokol Maribor I. svojJmu članstvu, deci in naraščaju pretresljivo vest, da je včeraj, dne 29. marca preminil ustanovitelj in starosta našega društva brat dr. Ljudevit Pivko Umrl jc mož, mož dela, vzor nacionalnega Jugoslovcna, vzor človeka, vzor družinskega očeta, naš dobri in nepozabni starosta. Pogrel) blagopokojnega brata se vrši v sredo ob 16. uri izpred Narodnega doma. Večnaja ti pamjat, dragi, nepozabni naš starosta, naš Pivko! Sokol Maribor I. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA- Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.