OKTOBER _1_S RemiEij € 2 N Roženvenska 3 P Dionizij 4 T Frančišek Asi5. 5 S Placid 6 C Brunon ' P češč. R. v. + _8 S Brigita 9 N pobitik. © JO P Frančišek Bore. 11 T Mater. B. Dev. 12 S Kolumbov dan 13 C Edvard 14 P Kalist + 15 S Terezija LOVENEC FRYI SLOVENSKI UST K SMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja 3a imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian Organizations), MAJITAKEjfl IK HAJBOLJ PRILJUBLJU SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 193 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 6, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, Otvoritev zasedanja francoskega parlamenta. — Vlada !sce načrt za preureditev tujezemske politike. — Francija na tem, da postane odvisna od Hitlerja. — Po Hitlerjevi zmagi izgubi dosedanje zaveznice. Par ski •z> Francija. — Franco* r Parlament se je zbral ta to-e k svojemu rednemu zasegu in min. predsednika Da-aaierja je čakala naloga, da ^°Jasni ljudskim.' zastopnikom °£°dke zadnjih eni, ki so se okrog čehoslovaškega ^kah 2d?anja" Ta posel pa za Da" ^rja očividno ni bil preveč 9J.?ten' kajti ena njegovih bat Zabtev Je b^a> naJ se odhv-° ^U''ezemskih zadevah Da'21 Za P°zneJŠi čas in se naj pre^rSJ" razPravljajo domače, uvsem finančne zadeve. Ta S da S SfJa P^kiniti, na kar je e}Ta pa je izzvala tak vise je morala za kratek s- «« pristal, lcer lahko ■ da opozicij^ jjje — izrazi svoje nine-' toda debat ne sme biti. če bi se tudi debate Ijnit' Je neverjetno, da bi Pre . DaIadierja obsodilo. navdušenje namreč ada nad tem, da se je od-% ? preteča vojna, in ivalstvo ne povprašuje, za Cen° Se Je to d0seg"10- D°- Ujjj Sl ljudstvp ne dela nobe-(Ir*,. bi glede prihodnjosti ^ftVo p, i v]a(j. se Pa more sklepati,da jasiio Sami bodočnost tako skem'.KaziJska zmaga na če- °osk Je namreč postavila fran-"Ottin ZUtlanJ° politiko popol-na giavo PROPAGANDA FAŠISTOV Fašistični agitatorji na delu v Zed. državah. Washington, . D. C. — Pred kongresnim odborom,' ki raziskuje pirotiameriške aktivnosti v Zed. državah, je ta torek nastopil kot priča Cir. Valenti, načelnik italijanske protifašistične organizacije, in izpovedal, da so fašistični agenti na vztrajnem propagandnem delu v Ameriki. Za razširjanje svojih načel, je dejal, se poslužuje jjo okrog 200 italijanskih organizacij, na katere pritiskajo tudi z grožnjami, ako ne gre drugače. Dalje je naštel tudi imena nekaterih italijanskih konzulov, ki da podpirajo fašistično propagando za prevrat demokratične vlade. !Nio in slediti bo Dal^j nekaj docela novega. ailg]Jfr dela zdaj, skupno z ^črt! Tnin" Predsednikom, fiviwZa sPl;ošno pomirjanje v letw'-m sicer v zvezi s Hit" ri(jrž m ^ussolinijem. Te šti-«PodoJV,e bi po tem "ačrtu go-% sue.celi Evr°pi in bi si Jelok/ J razdelile interesne pa ne more biti ' 1Ja pri ■ Dj k; ste v tucl" *em zasigurana, n& od 1 lania ne bo gospodovali ti°H h fašističnih držav, Sate u/ zdaJ še bolj pov-atičn-v, generiranost demo-N' t držav" kakor s ^'ezo s ako utegnete stopiti , V e°liko ir?nciJ° in Anglijo le Sanz'..da ne boste pri svojih * nadlegovani. ti 1 " ciia Pa mogla misliti Fran-s?d kak '^dnjj 8iC°raj izključeno. Po -reč ■ ler-levi zmagi je V ^vro, .l2eubila vodilno vlogo '1 je postala velesila Pokazala je tako Va ne bo , da Se nobena drza" nJo. (; , S;lila k zavezništvu z nj^lovaška, ki je bila M, jQ eber v srednji EV- 5 tudi T,TV'X in 55 nj0 je ncijo ki -le Pre.) vezal ^Sa ? ^vjetsko Rusijo; v 2 fvi-A ? bržkone umakni-Ce- Mni e Politic? ne pozor-aia antanta, zveza ostrejši odpor v b. času proti Hitlerju, a začel znova rogovi-oraj /Hitlerjevi BREZ USPEHA SKUŠAL POPRAVITI NESREČO Chicago,Tli. — 21 letni Wm. Aulich je bil pripravljen storiti vse, kar je v njegovi moči, da pomaga prijatelju, ki ga je zadnjo nedeljo po nesreči u-strelil, toda njegova požrtvovalnost je bila brez uspeha: Prijatelj, W. Brumond, star 25 let, je v ponedeljek podlegel rani, ne, da bi mu pomogla kri, ki mu jo je malo prej dal Aulich potom transfuzije. Nesreča se je pripetila na YMCA strelišču. Aulich se je zadel ob neka pištolo na polici; ta se je sprožila in strel je šel Bru-mondu v trebuh. Hum unij« in Ju-Coho- f k aške , . > stranl S Je pre-i «tala trdno Cehr, ,rancije> je « ppra-Sltbfi £,0vtfke postala ta-h'ancijo 'Gfp0m'embna in za ;>o,not^ te države bržkone LETALIŠČE BREZ LUČI Chicago, 111. — Ob času, ko je prpmet najbolj živahen, so na tukajšnjem letališču zadnji ponedeljek zvečer nenadoma ugasnile luči, da je bil ves prostor zavit v temo. Kakor se je ugotovilo, se je poškodoval glavni kabel, ki vodi iz -elektrarne na letališče, in preteklo ie več kakor 6no uro časa, da se je nezgoda našla in popravila. dočim je moralo med tem število aeroplaraov čakati v zraku na pristanek in okrog sto potnikov ie bilo prizadetih od zamude. Malo po 7. uri je bil prekinjen električni tok, vsled česar niso samo luči ugasnile, marveč tudi radio je prenehal delovati. Aeroplane, ki so imeli pristati, so o nezgodi'obvestili potom aparatov v aeropla-nih, ki sp stali na letališču. V enem slučaju so obvestili letališče v Detroitu, od koder se je nasprotno nato izdala radio objava aeroplanom, da na ta način ni prišlo do nobene nesreče. BOMBARDIRANJE S-KRUHOM Nacijcnalisti obmetavali Madrid s hlebci. Barcelona, Španija. — Španski nacijonalisti so menda uvideli, da s pravimi bombami ne morejo streti odpora prebivalstva na vladni strani, in so zato napravili poizkus z drugačnim in svojevrstnim bombardiranjem, namreč — s kruhom. Zadnji ponedeljek je priletel roj nacionalističnih aeroplanov nad Madrid, toda, namesto pričakovanih bomb,so iz njih padali na mesijo hlebci belega kruha. Skupno je bilo teh hlebcev 178,000 in njih teža 47 ton. Vladno poročilo pravi, da "prebivalstvo je z ogorčenjem pobiralo te hlebce ter jih izročilo policijskim stražnicam'', češ, da, četudi niso bili materijalno zastrupljeni, so pa vsebovali moralni strup. -o- SEDEM SODNIKOV NA ZASEDANJU Washington, D.C. — Vrhovno sodišče Zed. držav se je zadnji ponedeljek sestalo k svojemu novemu zasedanju,pri čemer pa je bilo navzočih namesto običajnih devet le sedem sodnikov. Odsotnost enega, namreč McReynoldsa, ni bila pojasnjena, dočim je bilo drugo mesto prazno vsled smrti sodnika Cardozo, ki je umrl v juliju in za katerega še ni bil imenovan naslednik. V svojem govoru je predsednik sodišča, Hughes, proslavljal Oardozov spomin. -o- HEARST IZGUBI ZEMLJO V MEHIKI Mexico City, Mehika. — V uradnem glasilu mehiške vlade je bil zadnji ponedeljek objavljen odlok predsednika Car-denasa, s katerim jemlje vlada v posest 27,980 akrpv zemlje, ki je bila last znanega a-meriškega bogataša, lastnika številnih listov, W. R. Hearsta. V odloku se omenja, da ima lastnik pravico zahtevati odškodnino glasom zakorepv. ZAPOZNELI VAL VROČINE Omaha, Nebr. — Vzhodni del države Nebraske je občutil zadnji ponedeljek pravo po-fetno vreme. Objel ga je namreč nenadni vročinski val, ki je pognal temperaturo gori preko 96 stopinj. Take vročine ni bilo tukaj v jesenskem času že od 1893, a tudi tedaj je bila že 23. septembra. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Angleško gospodstvo nad Irci, ki je trajalo 247 let, se je zadnji pondeljek končnoveljavno nehalo. Ta dan so namreč angle- sko pleme, odstopiti VIŠEK ZASLEPLJENOSTI Slovanski "bratje" hočejo od-rezati še nadaljnje dele od Čehoslovaške in jih dati drugim narodom. ške čete odstopile irskim četam zadnje postojanke in u-trdbe in tako so Irci zdaj popolnoma samostojni. — Rim, Italija. — 21 letni Mussolinijev sin, Bruno, se bo v kratkem poročil z Gino Ru-berti, hčerjo nekega profesorja. Tako se je objavilo zadnji ponedeljek. Bruno se je udeležil kot letalec vojne v Abesini-ji in tudi v Španiji. — Praga, Čehoslovaška. -— V Anglijo sta odpotovala dva zastopnika protihazijskih čeških Nemcev, da izposlujeta pomoč svojim rojakom pri izselitvi iz zasedenih pokrajin, ker ne žele priti pod Nemčijo. •-o- KONSERVATIVCI IŠČEJO KANDIDATA Fort Worth, Tex. — Konservativci v demokratski stranki tp se začeli že zdaj ozirati za možem, ki bi ga postavili za predsedniškega kandidata v 1940. Kakor se trdi, skuša ena skupin spraviti na to mesto sedanjega podpreds. Garner j a. -o- STAVKA KONČANA S SPORAZUMOM • Racine, Wis. — Delavski posredovalni urad je po msgr. F. J. Haasu ki je eden članov tega urada, v t,orek zjutraj objavil, da se je dosegel sporazum med Nash avtomobilsko družbo in CIO unijo avtomobilskih delavcev, 3 čimer se bo končala stavka, ki je trajala v tej tovarni skozi dva tedna. Pogoji se niso objavili. Varšava, Poljska. — Iz dobro poučenih krogov se poroča, da namerava poljska vlada še z večjo intenzivnostjo igrati protislovansko politiko napram Čehoslovaški. Pritisniti namreč namerava na njo, da mora svoj vzhodni del, kjer prebivajo Rutenci,ki so slovan- Ogrski. Kratko veselje revnega kajžarja, ki je v gozdu izkopal zaklad, katerega pa ni mogel spraviti v denar. — Velika tatvina v št. Lovrencu na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo. Na ta način bi dobili Poljska in Ogrska skupno mejo, ki naj bi tvorila barikado proti — slovanski Rusiji. Poljska vlada baje grozi Čehoslovaški, i no, dpvoli!, da na poseki da ji ne bo garantirala njenih koplje nekaj starih štorov novih meja, afep ne bo ta pristala. na ta načrt. A to še ni višek slovanske budalosti; še drugi slučaj sledi: Na Dunaju se namreč ustanavlja "kor slovaških prostovoljcev", katerega naziji, se razume, vneto podpirajp, ki ima namen, po vzgledu bivšega "kora sudetskih Nemcev", nastopiti proti Čehoslovaški. Zahteva teh izgubljencev je, da se morajo Slpvaki ločiti od Čehov, da si ustanovijo svojo iastno državo, s katero bi se natio naslonili, ne na Češko, marveč na Nemce ali na Ogre. Zavednost taka kakor med divjaškimi plemeni v srednji Afriki! -o- Ostanka zasledili in ga napadli. Ostanek je dobil strel v trebuh, ki je bil smrtnonosen. Kakpr doznavamo, je orožni-štvo tatova Kramarja in Štruklja že aretiralo, ostala dva pa zasledujejo in bosta tudi ta dva nedvomno prišla v roke pravice. Kdo izmed štirih tatov je ustrelil Ostanka, botalo še poročali. -o——- Smrtna kosa V Celju je umrla Cilka Turnšek stara 54 let. — V Mariboru je umrl Gabrijel Pirkmajer,višji železniški kontrolor star 48 let. — V Polju pri Tržiču na Gorenjskem je umrla Marija Majcen, mati restavraterja na ljubljanskem kolodvoru stara 83 let. -o- Vlak povozil orožnika Ko se je neke npči 35 letni orožniški podnarednik Franc Temnikar iz Zagorja vračal s Polšnika proti domu, ga je, ko Zaklad pod starim štorom Domžale, 17. sept.— V Šum-berku, slovečem gpzdu onkraj Domžal, je prišlo pred nekaj dnevi do zanimive najdbe, ki nam živo kliče v spomin dobo svetovne vojne, obenem pa na-zornp izpričuje siromaščino, s katero se številni mali ljudje o-tepajo v današnjih dneh. Lastnik gozdne parcele je kaj žar ju Josipu Keršiču iz Domžal, ki s priložnostnim delom preživlja številno druži- iz-iz zemlje in si ž njimi pripravi drv za zimo. Ko se je Keršič mučil s težkim delom v gozdu, se mu je izpod korenin enega naj zajetnejših štorpv na lepem zarežala "sreča". S krampom je naletel na steklenico, ki je bila varno zaprta s pločevinastim pokrovom, a ko jo je odprl, se mu je iz nje usula kopa bankovcev,kakršnih že dolgo ni imel v rokah. Bilo je 85 starih avstrijskih bankovcev je stopal preko železniške pro-po 20 kron, opremljenih z roj-' ge zadela Ipkomotiva in ga po- stno letnico 1913 — iz tiskarne so bili prišli tik pred svetovno vojno, ki jim je ugrabila vrednost. A. Keršič je ob najdbi vendarle upal,da se mu je nasmehnila sreča, da,mu je bog ali vrag naklonil "šac". HITLER PROSLAVLJA Sel je od Poncija do Pilata, da ZMAGO S bi našel instanco, ki mu bo sta- Eger, Nemčija (prej Ceho- slovaška). — Hitler sam je vodil zadnji ponedeljek svoje čete v "osvobojene" kraje, ki jih je po diplomatski zmagi pridobil od Čehoslovaške. Kamorkoli je prišel, je bil divje pozdravljen od prebivalstva in v tukajšnjem mestu ga je skupina nem'ških deklet naravnost zasula s cvetjem. V svojem govoru je Hitler vzkliknil, da "za sudetsko Nemčijo stoji celi nemški narod in nikdar več ne bo ta dežela odtrgana od nas". ČEHI BEŽE PRED NAZIJI bo n? IZgubJjene. Razum am^č narekoval, da - naslonijo na H Ci* ^o ke Pač bolj pa- > (J<| i WV1J J^Cl ice kanejo njene pri-' akor Pa njene žrtve. Ogrska je itak popolnoma pod nazijski'm vplivom in enako se tudi Poljska trudi, da se Nemčiji čim najbolj prikupi. Francija je torej ostala o-samljena in bo morala po vjzgledu Anglije poljubljati roko Hitlerju in Mussoliniju. Na tisoče in tisoče Čehov se je zadnje dni izselilo iz takozvanih sudetskih pokrajin, katere zaseda nemško vojaštvo. Boje se nazijskega maščevanja. Slika kaže skupino takih beguncev, ki so prispeli v Prago, še predno se je sklenil prosluli "mir" v Monakovem. ro cesarsko valuto premenjala v naš denar. Seveda je bilo vse njegovo prizadevanje zaman — zaman je upal, da bo 'ahko sebi in družini nakupil najpptrebnejšega za zimo. Po nekaj urah nemirno pričakovane sreče in strahu se je vrnil v Šumberk, da iz zemlje iztrga še nekaj bednih štorov in korenin. -o-- Nesreča hlapca V Dogošah se je težko ponesreči 24 ietni Štefan Karner. Šel je na skedenj po seno, pa „'e padel skozi pdprtino v hlev na cementni tlak in si razbil lobanjo. Našli so nezavestnega in ga odpeljali v mariborsko bolnico. drla na tla ter ga težko poškodovanega odbila s proge, kjer ga je kmalu popolnoči našel progovni obhpdnik Anton Šuštar s Save. Nesreča se je zgodila ko sta se vlaka križala in Temnikar ni videl, da prihaja od nasprotne strani drugi vlak. Umrl je v celjski bolnici. Jubilej dela V Slovenski Bistrici je pred kratkim slavil višji sodni ofi-cijal Rudolf Bižal 40 letnico dela v državni službi. --o- Škoda zaradi strele V Šmarjeti ob Pesnici je med eno zadnjih neviht udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Glaserja. Stavba je bila v trenutku v plamenih in ogenj je bil zelo velik, saj je bilo nad hlevom 85 vfoz sena. Nevarnost je bila velika, da se vname tudi hiša, pa se je gasilcem posrečilo, da so to preprečili, dočim so gospodarska poslopja popolnoma uničena in je škode do 70.000 dinarjev. Drzni tatovi Novo mesto, 10. sept. — V noči preteklega torka na sredo sta izvršila Anton Kramar iz Mirne in Jože Štrukelj z dvema pajdašema veliko tatvino v trgovini Stanka Bregarja v Št. Lovrencu. Odnesla sta precej blaga in menda tudi nekoliko denarja. Vse skupaj so tatovi skrili v dobro zakritem skrivališču. Tatvino so domači kmlalu opazili in se je za tatovi pričela pravcata gonja. Orožniki in kmetjje so bili tatovom kmalu na dedi. Skrivališče u-kradenega blaga je našel zidar Ostanek Jože. Ostanek je pazil, da bi tatovi blaga ne odnesli. Tatovi so pa bili nekje v bližini. Ostanek je opozoril in v svojem skrivališču čakal na orožnike Zgodilo pa se je drugače. Menda so tatovi DENARNE POSILJATVE mgJiwawtBwm.'MWUiiwBWBaBi odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj s6 bile naše cene: V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_____ 100 $ 12.25______ 200 $ 30.00_____ 500 $ 57.00______1000 $112.50_______2000 $167.50________3000 V-Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55______ 100 $ 5.00....... 200 $ 7.20_______ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00________1000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite -------------$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ------------$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We dva govornika in to sta bila naš č. g. župnik Rev. M. Hiti in pa Mr. Frank Opeka, glavni predsednik KSKJ. Oba govornika sta prisrčno častitala društvu sv. Ane za tridesetletno delovanje v naselbini, kajti društvp je storilo veliko dobrega za naše ženstvo in za župnijo. Prihodnjo nedeljo, to je 9. oktobra se bo naša slovenska župnija Matere božje odela v praznično obleko. Takrat bo-Wo obhajali 35 letnico ustanovitve župnije, oziroma 35 letnico, kar je bila darovana prva sv. maša v naši cerkvi Program te proslave je sledeči: Ob 10:30 zbiranje vseh katoliških podpornih in cerkvenih društev v šolskih prostorih. Ob 10:45 odkorakajo zbiratelji kprporativno v cerkev, kjer bo blagoslovitev spominske plošče, katero bo blagoslovil č. g. Rev. M. J. Butala, sedanji župnik slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, nakar bo daroval slovesno peto sv. mašo. Rev. Butala je bil poprej devet let delaven župnik pri naši fa-ri v Waukeganu in se nam je v teh letih tako priljubil, da Iz Red Lake, Minnesota, smo prejeli te dni sporočilo po Mrs. Mary Barle iz Waukegana, 111. in po Mrs. Sophia Petrovič, iz Chicage, ki sta odšle na slavnost zlatomašnika našega velezaslu-ženega slovenskega misijonarja med Indijanci preč. g. patra Simona Lampeta OSB., da so ta torek dne 4. oktobra na dan sv. Frančiška slavili v Red Lake veliko slavnost zlati mašniški jubilej preč. g. misijonarja Simona Lampe, pa tudi zlati jubilej njegovega misijonskega delovanja med Indijanci, med katerimi plodonosno deluje že celih petdeset let. Škoda in žal, da nimamo o njegovem misijonskem delovanju kaj več natančnejših podatkov. Upamo pa, da jih prejmemo in ko se to zgodi, bomo iste obširneje objavili. Preč. g. misijonar pater Simon Lampe, duhovnik benediktinskega reda je rodom iz Brezovice pri Ljubljani, kjer se je rodil pred 74. leti. Slovi kot iz-boren poznavalec čipevskega jezika med Indijanci. Naša iskrena želja je, da ga Bog ohrani čilega in zdravega 'do njegovega demantnega jubileja. Obširneje o jubileju tega našega odličnega misijonarja pa objavimo, ko dobimo kaj več podatkov in pa točen življenjepis o njem. novo sužnost. Ni se zgodilo kar se je, prvokrat. Zgodovina Slovanov priča, da so tako ravnali skozi vsa stoletja, odkar se je pojavilo slovanstvo v Evropi. Menda malo manj kakor 250 milijonov Slovanov je nas na svetu, več kakor trikrat toliko kot Germanov in skoro več, kakor je v Evropi vseh germanskih in romanskih narodov, pa kaj štejemo? Nič. Nihče nas ne upošteva. Germani in Romani vladajo Evropo brez Slovanov. Mati vseh Slovanov je in bi morala biti Velika Rusija. Iz njenega srca bi moralo prihajati slovansko življenje in poživljati vse slovanske vejice, ki se raztezajo po svetu. Toda današnja Rusija, kaj je? Mehka slovanska duša se je dala prevarati židovstvu, katero je prodalo in vsililo naši slovanski materi Rusiji nesrečni komunizem, ki je najnevarnejši bacil za vsak narod, da mu uniči narodno zavest in ga zavede v neki nepraktični in neizvedljivi in-ternacionalizem, v neko občestvo, ki se ni še nikjer obneslo, a za seboj pa pustilo povsod strašne posledice. Komunizem je uničevalec narodnosti in vsake narodne zavesti. Zopet imamo zgled kar pri roki. Poglejmo na sodobno Rusijo. Ko se je začel notranji metež v Španiji, ki je za nas Slovane več ali manj brez pomena, v kolikor se ne dotikava onih dejstev, ki so mednarodnega značaja, so bili gospodje v Moskvi takoj zainteresirani in so začeli pošiljati orožje in vojaštvo v Španijo. Ko gre za Slovane, so vse bolj hladni, mesto, da bi stopili na plan z ukazom: do tu in ne naprej! Mi nismo za carje in obsojamo, kakor so vladali Rusiji. Ampak nihče pa ne more trditi, da ruski carji niso bili -Slovani in da se niso za Slovane potegnili. Kdo je prišel Srbom na pomoč proti Turkom? Koga se je ifičakujemo na i . v . j * * T i,,, .. , i slavnost «35 letnice naše cer- bivša Avstrija vedno bala, kadar je imela opravka s Slo-|kve. Na spc>rfinski se vani? Prejšnja Rusija se je vedno oglasila za Slovane. Sedanje načelstvo sodobne komunistične Rusije se za slovanstvo ne briga. Slovanstvo je danes brez vsake zaslombe v svetu. Najbolj zavedni Slovani so Cehi. So bili in so. To je treba priznati. In po tej najbolj živi slovanski edinici so zdaj udarili Nemci, ji zožili meje in okrog nje postavili tesnejši obroč germanstva. Ta slovanski otok sredi germanstva je sicer žilav in močan, toda obdan je od velikega tujega morja. Za Slovane 'edina rešitev je, da se predramijo in temeljito pregledajo svoje načrte za bodočnost, če jih kaj imajo. Voditelji vseh slovanskih vejic bi morali organizirati panslovansko zvezo in potem te delovati na to, da pride med vsemi Slovani do neke skupne čvrste vse-slovanske linije. Kako? To je predmet študije za slovansko inteligenco. Začeti bi bilo treba v slovanskih središčih: Beograd, Moskva, Praga in Varšava. Ta zveza bi morala delovati, da bi prihajali slovansko vzgojeni voditelji na krmila, iz teh krmil bi vodila pot v slovansko skupnost. Seveda tako delo zahteva žrtev in mnogo dela, neizvedljivo pa ni. Dokler ne bomo imeli Slovani zastavljenega jasnega živega programa za slovanstvo, toliko časa bere sledeči napis: V molitev se priporoča Rev. John Plevnik, ustanovitelj župnije Matere božje, Waukegan, 111. — Rojen 28. avgusta 1873; umrl 23. marca 1938. Govor bo imel nedavno iz Evrope, (Rima), dospeli Dr. M. J. Setničar. Ob 1:00 popoldne se prične v šolski dvorani slavnosten banket, po banketu pa obširni program. — Zvečer bo v dvorani prosta zabava in ples. Na slavnost je povabljenih več čč. gg. duhovnikov in drugih odličnih mož. — Brez-dvomno je, da se bodo vsi pri-iatelji naše župnije udeležili teh slavnosti. Vabljeni so tudi rojaki in rojakinje iz sosednjih slovenskih naselbin, da nas za to slavnost posatite in da z nami slavite petintrideset-letnico naše župnije Matere božje. Zato vam že v naprej kličemo prav prisrčen — Dobrodošli ! A. K. -o- BERAČI S PLAČAMI « Londonske kriminalne oblasti so prišle na sled enemu najbolj čudnih trustpv, kar se jih je bilo kdaj organiziralo. Policija je ugotovila da obstoji pravi beraški trust, ki mu pripadajo obubožani muzikanti, slepci, pohabljenci, izgubljene eksistence, individui, ki se boje d^ela i. t. d. Vodstvo trusta ima v rokah šestčlanski odbor, ki mu načeluje neznanec, o katerem vedo samo to, da šteje kakšnih štirideset let in da občuje samo s člani odbora, drugače pa z nikomer ifc organizacije. Vse naberačene "dohodke" morajo člani oddati načelniku, ki je odgovoren samo ostalim članom odbora: Vsi člani trusta dobivajo stalno tedensko ali mesečno plačo, ki se ravna po njih "sposobnostih". Nbki strokovnjak ceni, da si london ki berači nabera-čijo vsako leto 4 do 5 milijonov funtov štcrlingov. Policiji doslej ni uspelo, da bi prodrla globlje v skrivnosti te čudne zveze, kajti članstvo ne izdaja aikomur ničvsar. ODRASLI LJUDJE SE PRAV LAHKO UČIJO Odrasli ljudje se lažje uči-; nekateri bili poprej vseučili-io kot se navadno misli: to je ščni dijaki, bilo je mnogo di-sklep, do katerega prišel Dr. | jakov, ki niso niti dovršili Ijud- Herbert Sorenson, predsednik državnega učiteljišča v Du-luth, Minnesota, ki je vodil vsenarodno raziskavo glede mnogih tisočin odraslih učencev v ljudskih vseučiliščnih tečajih. Že pred mnogimi leti je vrsta študij o učencih v večernih tečajih pokazala, da človeški um ne odreveni, ko končajo šolska ieta, in da odrasli ljudje morejo pridobivati nove pojmle in znanje ravno tako u-spešno kot šolski učenci. V knjigi "Adult Abilities" (Zmožnosti odraslih), ki jo je ravnokar izdala University of Minnesota Press, navedeni so izidi študije /O delovanju in uspehih dijakov državnih vse- [ učilišč in mnogih drugih šol širom dežele, ki nudijo tečaje za odrasle. Kar se j.e ugotovilo zopet dokazuje, da starost sama na sebi se ne more vec smatrati k,ot cvira za pridobivanje novega znanje ali nove izurjenosti, ako je le volja in zanimanje Za učenje. "Odrasli ljudje se morejo učiti in naučiti", trdi Richard R. Price, ravnatelj ljudskih tečajev v Minnesotski univerzi, ki je spisal predgovor knjige. "Um'ne sile se le neznatno znižujejo s starostjo, ako se le vadijo sistematično". Starost učencev ljudskih tečajev, o katerih se razpravlja v tej zadnji raziskavi, sega od mladeniške dobe do sedemdesetega leta in več, tako da skoraj razlika šestdesetih let je zapopadena. Skoraj petnajst odsto vseh učencev ljudskih tečajev je štirideset let starih. V nekaterih vseučiliščih pa je četrtina stara štirideset let ali še več. Predizt-brazba teh učencev ske šole. Učitelji sestavljajo tretino do polovico vseh vpisanih učencev, ali dijaštvo je vključevalo moške in ženske iz vseh mogočih poklicev — gospodinje, pravnike, zdravnike, inženirje, bolničarke, ste-nografice, pisarniške uradnike, kakor tudi zidarje, šoferje, kurjače, dninarje, natakarice itd. Velika večina učencev je pohajale tečaje v svrho poklica: da si zboljšajo položaj v svoji sedanji stroki ali da se pripravljajo za drugo stroko. Razlog za druge je bila umna radovednost in stremljenje po kulturnem razvoju: drugi zopet radi tega, ker najrajše tratijo svoj prosti čas z učenjem, Skoraj tretina je pohajala tečaje radi kulturnega zanimanja ali umne vporabe prostega časa. Večina učencev ljudskih vseučiliščnih tečajev ima kako delo po dnevu; dostikrat ho u-trujeni, ko začenja večerna šola, in nimajo zadosti časa za akademično delo. Vzlic tem oviram pa se je umna zmožnost teh dijakov izkazala kjot sko-raj enaka, oni rednih vseučiliščnih dijakov. Izid te raziskave naj prinese pogum in tolažbo zrelim moškim in ženskam, ki nameravajo posvetiti' se poklicnim ali kulturnim naukom. Dajejo tudi opor-; stališču napram vzgoji odraslih, ki ga je zavzel federalni šolski urad (U.S. Bureau of Education). Ta je nedavno izjavil,da odrasli imajo pravico do šolskih priložnosti, ki naj vzadcščajo njihove kulturne interese, da so odrasli vpravičeni do strokovne izobrazbe, ki naj zLpljšajo njihov položaj, da je dolžnost je znatno različna. Dočim so človeške družbe nuditi prilike Dogodki ■mA Storcnd fi» m«|riH i Pozdravi iz Lurda Chicago, 111. — Te dni snio prejeli na nase uredništvo lep° dopisnico iz Lurda na Francoskem, potom katere pošiljaj0 najlepše pozdrave uredništvu in vsem čitateljem, zlasti Pa še članicam Slovenske Ženske Zveze Josephine Erjavec,Olga. Mildred Erjavec in Simon Se-tina. Pišejo, da so tam pr&v lepi kraji. — Hvala za pozdrave ! Nagla smrt Cleveland, O. — Pretek" petek 30. septembra je nagima preminul Martin Nagod^ s Spilker Ave., v starosti 45 let Doma je bil iz vasi Brezje P« Ljubljani, kjer zapušča mater' brata in sestro. Tukaj zapuš£a ženo in šest otrok. Delavska vest Milwaukee, Wis. — Tukajšnja g,?aman Body korporad-ja, ki je na severni strani sta, je popolnoma ustavi svoj obrat. S tem je kak' 800 delavcev naenkrat ostal« brez dela in zaslužka. Med tirni delavci je tudi precej nasi rojakov. Popularni kontest _ Cerkev Euclid, O. — Cerkev s* Kristine bo kakor vsako ^ tudi letos priredila svoj jeS® priliki se najbolj ski bazar. Ob tej vršil tudi kontest za popularno dekle v naselb1'11' Prve tri zmagovalke bodo bil'e tudi vsaka po eno nag1^ do v denarju, poleg t,ega Pa 10 % od prodanih listkov. Tukai' J«' Blagoslov zastav So. Chicago, 111. — šnji živahno se razvijajoči goslav American Citizen v katerem so včlanjeni šteV1 Slovenci, Srbi in Hrvatje, ^ imel zadnjo nedeljo v meS|L oktobru izredno slavnost. i*rat bodo slovesno blag Ijeni ameriška in jugosl°v ska zastava, katere si je nabavil. Na to se že sedaj opozarja. klub vs^ Kratke vesti iz Clevel*"f Cleveland, O,— V St. ^ bolnišnico je bil odpelj311 e_ Anton Laurin z Goller * — V Womans bolnišnic« ^ f morala Mrs. Alice Kewanee Ave. — V Gle^ bolnišnico se je morala P° vVj Mrs. Ela Julija. -- v c% sv. Jeronima sta se P*'e c?s soboto poročila Miss Markič z Westropp Av'e Mr. William Shot. in CO U* za izobrazbo, tako da f rasli naučijo vporablj^1 prosti čas na modrejši " p da naj odrasli imajo P naučiti se po svojih pJf stih in da končno šolske^ ^ l/)žnosti za odrastle tv°r!LtiČ' ščitno sredstvo za demok1 no obliko vlade. "TARZAN NEUSTRAŠENI" (56) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs larz.ta jo zaslišal mogočno Icvovo rciKanjo, I;i jo odmevalo v tiho il/.tm-glo in je dobro vedel, kaj pomeni. "Mary in Jeff sta «otoyo skupaj," tako je l>il Tarzan prepričaj!. Mogočni lev ki je bil na lovu za plenom, bo prav gotovo umoril oba. To ga je podžgalo kot električna iskra, da priskoči na pomoč. V tem se je sestradan mogočni lev že približal skoro tik svoje /rtve. — Trenutek poprej je Jelf v svoji hudobiji nameraval napraviti Tarzana neškodljivega in se ga za vedno rešiti, toda sedaj je bil položaj vse drugačen. Sedaj je bridko potreboval njegove pomoči, zato je začel klicati Tarzani! na pomoč. "Taiv.in! Tat;:au! Pomagaj!" je v smrtnem strahu vpil Jeff, toda bilo je že prepozno. Krvoločna zverina je že naskočila svojo žrtev. V svojem zaletu je lev i/bil s prvimi šapami Jeffu puško iz rok in ne zadel v Jeffa, da ga je podrl na tla. Ostri kremplji so t>e zarili presenečenemu hinavcu v prsa. Toda, sedaj prihaja Tarzan. Sop mesečnih žarkov je posijalo skozi veje džungelskih dreves naravnost pod mogočno drevo, pod katerim se je bil boj med človekom in divjim džungelskim levom. Tarzan je vedel, da človek ne bo dolgo vzdržal in da ga bo lev kaj kmalu usmrtil, zato je hitel na pomoč. i o S' t £ ^ g • o s & 2 sr p, • fj > p 5 v1 ° K s P«" O Q II M -d o V 9 * L- Četrtek, 6. oktobra 1938 •AMERIKANSK! SLOVENEC Stran & ŠKOF BARAGA - VELIK ČASTILEC MARIJIN IN ODLOČEN. NEUSTRAŠEN ZNAČAJ V naslednjem ponatiskujemo zanimiv govor, ki ga je objavil f* g- Matija Jager iz Cleve-landa, Ohio v "Am. Domovini" soboto. Preč. g. Jager je '®el ta govor ob priliki slovenja letnega romanja k lurški Marjji na Providence Heights 111 se glasi tako-le: Verni Slovenci! Zopet smo Mili k Mariji, da se ob njenem ^»ju okrepimo v vedno bolj "Močne in verne katoličane. Značilno je to, da je ravno s pobožnost do Marije ^''ftienje odločnega in vernega Woltiaw. Trdno sem prepri-da ga ni, ki bi bil goreč ča-«ee Marijin, pa ne bi bil tudi in veren katoličan. Kdor b.rosko-vdano ljubi Marijo, lju-otr°ško-vdano tudi njenega ot a G°spoda Jezusa in ljubi osko-vdano njegovo Cerkev, - °liško Cerkev. Zato tudi vi- dimo Hško NEMCI BEŽALI NA DRUGO STRAN Življenju oseb, ki so svet- tat i-vZl.Veli' da so bili ob sv°ji »ti k odl°enosti in gorečno-east°i m tudi otroško-vdani tiiP naše Gospe Device Ma-Je'obratno. J*isto nam potrjuje življe-Amna,Sega velikega rojaka v ga s škofa Friderika Bara-2W ^^^J0 sm0 se danes Bara' tu Pri Mariji, da se ob olcre g.°Vem vzvišenem zgledu t),(„P!m° v svojem katoliškem ppricanju. CV Za prav Je vam vsem «k Bnano' da J'e bil škof Fride" jin !laga velik častilec Mari-V^o-vdan njen častilec. Hlade^0va mati mu je v zgodnji ••VcepiIa v dušo Uubezen Vsak dan je z vsemi lito, °troci> s Friderikom °Vl*a dvema rožni venec. m sestricama, Plemenit, j Je bn Friderik Baraga, je Jo .^ ljubezen do Marije, ki mu %o lk ti, v du®° njegova ma- adal->e skrbno gojil, da !>a VsgJe ^oboko vkoreninila in ^bokf1, prevzela. Zaradi svoje H l jubezni do Marije je ^0slsel.v spor z janzenisti, J'° bš/VOjo Pretirano strogost-živl-'enJe dejansko syoji gorečnosti za je namreč širil ca8t SS*ijino o 16 bratovščine, pisal knjigi ,fnem češčenju, in s tem st°jnii(ietn vCv knJižic o Mariji in Je,kak0Ce8Čenju- Pritoževal se ila?iji°imal° slovenskih knjig o V Je dotlej izšlo, "dasirav-se „ Oil - '.Piše dobesedno — "bi , . da bi jih veliko htr°na ^ UiLrin je posebna SOh VSe genskega 'ljudstva." , eče io ,as"o dokazuje, kako No j! fk°f Baraga ljubil f srcu . ko silno mu Je bilo 'rn boli bi se njeno češčenje in P0g,0bil0 Ji! škof?feč častilec Marijin je Zato je pa tudi 1 in n ln Plemenitega znamko 'ytr^en bojevnik za k>ni 1,1 nobenega i^iino ' dtt je -bil Baraga z fi'^D t tak kremenit Pravi Ma-v Mojem % ho t> Prep^ v. wojem katoliku c'1 h lu, ;an3u niso omah-Nl>«»i in m dve s0 Jasna it/4la«a Je imel nad trdna mčela- Kel' C'l0sti v rirali v njegovi C* *°br< kar J'e 011 h°tel J* ^'udBtvo, ni ni-Stil Pestiti Od svoje je raje zapu-C^bol111 ^ med divja-°Vi. u °r nePrimerno več x, . .Ku vsaj nihče ne bo k. , ' * delu za čaHt *S duie- lj0 os,,. "r'anj ni gledal ' un° korist in udob- sVo nost. Niti najmanj ne! Kar je njegov plemeniti duh pod vplivom milosti božje spoznal za dobro, za tem je šel, tega se je oklenil in držal, pa če bi se imel pri tem sam uničiti. Ob njegovi smrti mu je govoril ob grobu prijatelj in zaupnik — ki je torej Barago gotovo dobro poznal! — Rev. Edward Jacker: "Naš škof ni bil eden od tistih, ki se mudijo pri raznih domišljijah in sanjah . . . Kadar se je za kaj odločil, se je tistega lotil s tako silo, da ga nihče ni mogel več odvrniti." Ko je Baraga globoko spoznal pomen življenja, je zapustil sijajno bodočnost, ki se mu je obetala, visoko službo, lepo premoženje, ljubeznivo nevesto, vse, in vstopil je v duhovski stan, da v tem stanu čim bolje poskrbi za svoje zveličanje iii čim več stori za čast božjo. — Ko je spoznal, da izven svoje domovine še več lahko stori za čast božjo, jo zapusti in gre v divje kraje, popolnoma pozabi nase in živi življenje, da si ga bolj siromašnega skoro ne moremo misliti, vse samo zato, da čim več stori za čast božjo in neumrjoče duše. To je bil Baragov značaj: odločen, neustrašen, lahko rečemo: bojevit! — In takega zna-•aja — če ga že ni mogoče imeti v toliki meri, kakor ga je imel Baraga, pa vsaj v čim večji — takega značaja mora biti vsak katoličan: odločen, neustrašen, bojevit! Katoličan mora biti odločen! Nobenega kompromisa, nobene zveze ne sme delati z onimi, ki so nasprotni katoliški stvari! Kadarkoli delajo katoličani zveze in kompromise s katoliškimi nasprotniki, najsi se ti imenujejo naprednjake, ali svobodomi-selce, ali socialiste, ali komuniste, ali "delavske prijatelje", ali kakorkoli, kadarkoli delajo katoličani zvezo z ljudmi, ki so nasprotni Icatoliškim stvarem, vselej katoličani škodo trpe! Morda ima par katoličanov za nekaj časa osebno korist od take zveze, toda katolištvo kot celota trpi, ker se nasprotniki s tem okrepe. Toda tudi dotični katoličani, ki io zaradi svoje osebne koristi delali zveze in kompromise z nasprotniki, bodo prej ali slej za to plačali! Zapomnimo si to: nikdar ne bodo naši nasprotniki z nami katoličani skupaj delovali, ako ne bodo prej preračunali, da bo od tega imela dobiček — njihova stran! Premnogi katoličani se v svoji lahkovernosti tako radi družijo skupaj s katoliškimi nasprotniki, češ, "zaradi 'jubega miru," češ, "saj oni morajo tudi živeti," češ, "zaradi narodne sloge" itd. Družijo se ž njimi in jih podpirajo, nasprotniki pa znajo to našo lahkovernost — neumnost, bi dejal! — sijajno izrabiti in se vrivajo med nas in dobivajo vedno večjo moč v organizacijah in ustanovah, za katere smo se katoli-čuni v največji meri žrtvovali in se potili zanje. In tako nas izrivajo nasprotniki počasi, enkrat tu, enkrat tam. Prav nam je! — Katoličani kar nočemo in nočemo verjeti Kristusovim besedam, ko je dejal: Ne imej ž njimi — z nasprotniki božjega kraljestva — ne imejte ž njimi nobenega deleža, nobene zveze! Škof Baraga, moji dragi, ne bi delal tako! On je bil odločnega in neustrašenega značaja! Ni Čuda, da je Baragov spomenik v kulturnem vrtu našim nasprotnikom trn v peti. Pač ni bil Baraga tak katoličan, kakršnih si oni žele, mevžast. Da, mevžaste katoličane ljubijo naši nasprotniki, kujli s pomočjo mevžastih •in polovičarskih katoličanov pridobivajo m moči in veljavi! Da si katoličan, Se ni zadosti, da hodiš v cerkev in moliš do- Tekom zadnjega nemirnega^ tedna, ko je grozila vojna, se je vršil splošni pobeg prebivalstva iz obmejnih sudetskih pokrajin na Čehoslovaškem. Dočlm so Čehi bežali v notranjost, proti Pragi (glej sliko na nrvi strani), se je nemško prebivalstvo obrnilo na drugo stran, preko meie v Nemčijo. Slika kaža nekaj takih nemških beguncev. NA DOLENJSKEM JE MOJE SRCE KAJ SE SLISI PO SVETU? S2> BOLJŠEVIŠKI MILIJONAR Grška policija je aretirala industrij ca in lastnika tobačne tovarne Sigalasa, ki je bil član komunistične stranke v Ksan-teju. Mož je bil zelo bogat in je z velikimi vsotami podpiral komunistično gibanje v Solanu, Kavali iz Ksanteju. -o- UMOR IZ POHLEPA FO ZNAMKI Iz Birminghama poročajo: W. Yi. Shuftleburne, ki j'e znan v angleških filatelistič-nih krogih, je bil v svpjem stanovanju umorjen, Osumili so umora nekega drugega zbiralca znamk, nekega Sheenea, ki so ga večkrat videli v umor-jenčevi družbi in ki je bil baje njegov prijatelj. Ko so Sheeifea prijeli, je spočetka tajil zločin, nato pa je le priznal, da je umoril svojega prijatelja zato, da bi si prilastil leko ipsebno znamko iz nje- nem življenju boriti za katoliško stvar, za moč in napredek kato-lištva, ne j)a delati zvez in kompromisov z nasprotniki in tako tem pomagati do moči in večje veljave! Da, bojevit mora biti katoličan! Mi katoličani vse preveč t poudarjamo: mir! mir! mir Da, skrbimo, da bomo imeli mir božji v duši, da bomo imeli mir po družinah, da bomo imeli mir s svojim bližnjim, toda mir s katoliškimi nasprotniki, kadar se gre za stališče in korist ku-tolištva? — Nikdar!!! Zato ker ga oni sami ne dajo! Oni neprestano napadajo katoliške stvari in rujejo proti nam. In mi naj lepo roke križem držimo? zaradi ljubega miru? Saj ga ne bo, marveč poraz bomo doživeli, premagani bomo in potem zatirani. Kakor se je zgodilo in se' godi v marsikateri deželi, kjer so katoličani mirovali in spali! Katoličan mora biti bojevit! bojevit, kadar se gre za katoliško stališče, za moč in korist katolištva, kar je isto, kakor za čast božjo. Tak je bil škof Baraga, sicer nad vse ponižen in skromen in fin, toda za čast božjo, neugnan, neodjenljiv, torej bojevit. Tak je človek, ki živi iz vere in iz vere črpa moči. In škof Baraga je črpal v veliki meri moči iz vere, iz obilne molitve, iz premišljevanja trpljenja Kristusovega, iz češčenja presv. Rešnjega Telesa, in iz češčenja Marijinega. Mogočna Mati božja ga je krepila in navduševala ! Da bomo tudi mi celi katoličani, odločni, neustrašeni, ne-odjenljivi, nepopustljivi, častimo in ljubimo božjo in našo gove zbirke, in sicer neko staro hannoversko znamko,ki ima napako v tisku in ki je j ako dragocena. Pohlep po tej znamki je bil tako strasten, da ga je celo v sanjah preganjal. ——o- SLOVESNO SEŽGANA KNJIGA Indijski muslimani so se zbrali v svoji londonski mošeji, da bi na svečan način prekleli in sežgali Wellsovo "Malo svetovno zgodovino". Wells trdi namreč v 43. poglavju te knjige, da je imel Mohamed v starejših lfetih več žen in da njegovo življenje ni bilo baš vzorno. Wells piše o njem, da je bil nečimern ,in da njegovo delo, ki je nastalo baje po Alahovem navdihu, nikakor ne o-pravičuje trditve, da je božjega izvora, in to niti s filozofskega, niti z literarnega stališča. -o- TELEFONSKI APARAT ZA NERVOZNE Po dveletnih poskusih so u-vedli sedaj v Londonu nov telefonski aparat, ki je opremljen s posebnim zvoncem. Ta zvonec naj oi bil prava muzi-ka za nervozne naročnike. Preden so ga uvedli ga je preizkušala dplga časa komisija tehnikov in znanih muzikov. Ima "srebrn" glas srednje moči in srednje lege. Pri istih poskusih so preizkušali tudi nove materiale za slušalke. V bodoč,e bodo uporabljali samo takšen material, ki bo lahko prenesel tudi pošten sunek in padec, ne da bi se razlet,el. -o- DEŽELA KOLESARJEV Iz nedavno objavljene statistike francoskega osrednjega datčriega urada je razvidno, da jfe v tej deželi ta čas okrog 9 milijonov kolesarjev. Največ jih je v severnih predelih države. Lansko leto je veselje Francozov do kolesarjenja z indirektnimi davki prispevalo v državno blagajno vsega spoštovanja vreano vsoto 100 milijonov frankov. PLAŠČI ZA GOSKE Slb^erno od Plymoutha na Angleškem živi vdova, ki redi gosi. Nekega dne je priteklo iz sosedne hiše, kjer je gostil- na, na njeno dvorišče nekaj o-stankov piva. Gosi so tekočino s slastjf) po,srebale in so se zgrudile do omame. Vdova je menila, da so poginile. Hotela je rešiti vsaj njih puh in jih je začela takoj skubsti. Nenadno je ena izm,od gosi pokazala nlekaj znakov življenja — na žalost je bila to že o-skubljena gos št. 6. Ker so pa prišle vse k zavesti in so se p,ot,em počutle zdrave, jim je vdova spl'ela plašče, ki naj bi jih varovali, dokler jim ne zrase novo perje. -o- PROTI NEBOTIČNIKOM Kakor v mnogih drugih evropskih mest;h so tudi v Bruslju v zadnjih letih zgradili nekolik,') "nebotičnikov" po-nižnejše vrste. A čeprav so v primeri z ameriškimi pravi kurniki, jih Bruseljčani ne vidijo radi. Pravijo, da kvarijo lepoto mesta. Sedaj so začele tudi oblasti nastopati proti njim. Občinska uprava bruseljskega predmestja Woluwe St. Piet'er j,e bila izdala dovoljenje za "nebotičnik/' ki bi ne štel nič več nego sedem nadstropij in bi se dvigal 28 metrov visoko, če ne računamo dimnikov. Širok bi bil le osem metrov. Brabantski guverner je to dovoljenje razveljavil in poseben vladni dekret mu je dal prav. Dekret utemeljuje razveljavi jen j e gradbenega dovoljenja n:ed drugim s tem da bi se stanovanjski prostori slabo zračili in da bi dobivali premalo svetlobe, zamerja pa nesrečnemu- nebotičniku posebni') to, da bi bil v nesorazmerju s svojo okolico in bi kvaril njeno lepo podobo. -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" ^uammmmmmmmss^amsr. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer. ma, ampak sc moraš tudi v jav• Mater Marijo!" Zanesljivo — moderno -ZOBOZDRAVNIŠTVO zmerno DR. JAMES W. MALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK -:-G 111 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO (Konec) 99. Zlasti zdaj, ko strašna toča obiskala je ta kraj, s strašno šibo pokorila kot ne pomni se dozdaj 100. in ko malo preje griža je morila te ljudi, ji Korenčan, naš učitelj pesmico v spomin zloži. 101. Kaj spet dalje tam na gričku strmem belo se blišči? Cerkev spet! Zvonika sta dva priči, da ponosna si! 102. Blagovestnika te zemlje, Šmohor ino Fortunat v davnih časih sta hodila kraje te obiskovat. • 103. Zvolita si prav ta hribček, tu imeti cerkvico zaželita, hrepenita, jima jo postavijo. 104. S hribčka zdaj po vsej dolini neumorno, skrbno zro gospod tehant in svetnika, če farani slušajo, 105. nauke, zlate opomine, zanje se kaj menijo, ali hodijo po stopnjah, ki v nebesa peljejo? 106. Kakor plaha golobica, kakor skrušen in skesan vernik, stisnil se je h gričku kakor bi bil ves udan 107. trg ponosni žužemberški, sivi žužemberški grad; pod njim Krka pesem poje, večno pesem poje slap. 108. "Panta rej, vse teče", pravi slap in sivi, temni grad, "se spreminja, raste gine," bravec ti, in jaz enkrat 109. se prelila bova v večnost. O, da spal bi vsaj doma dolgo spanje, dokler tromba ne zbudi nas iz neba. 110. Nemi grad razpadajoči, velik ti si učenik! Nauk tvoj bodi nam po svetu skoz življenje zvest vodnik! 111. Toda pusti težke misli, naš prijatelj in vodnik, stopiva na griček, v cerkev, dvigniva se prav v zvonik! 112. Vrzi zdaj pogled tvoj bistri, potnik moj, na vse strani in priznaj mi prav odkrito: Lepših krajev pa res ni! 113. Z gričkov cerkvice prijazne te povsod pozdravljajo, v sončnih žarkih se valovi reke Krke kopljejo. 114. Proti jugu so pragozdi, Auersperga kneza last, kjer jeleni in medvedi in volkovi vso oblast 115. še današnje dni vršijo, kjer je pravi lovski raj, ki zastonj drugod želijo mnogi ga. ljudje nazaj. 116. In vinogradi bogati od povsod te vabijo, zidanice bele vinca, cvička Ti ponujajo. 117. In vasice male, ljube se prijazno smejejo in sinove, hčere svoje v dom očetni vabijo. 118. v Argentino, na Francosko v Severno Ameriko potom pesmice te skromne srčno jih pozdravljajo. 119. Dalje vije se ob Krki bela cesta v novi svet. Kam na levo pelje cesta? Moj vodnik, povej mi spet! 120. V Ajdovec, ki ga Trojica najsvetejša varuje. Spotoma se Boršt, gorica, kaže potniku smeje 121. in ga vabi: daj, prijatelj, v kterem hramu vstavi se, saj smo med seboj domači, mi dolenjski smo ljudje, 122. vina radi piti damo, žejne vse napajamo, zapojemo', zaigramo ino še zarajamo. 123. Brat, povej mi, kje na svetu lepšo zemljo boš dobil, toliko po gričkih cerkvic in še boljših kje ljudi? 124. Domovina moja krasna, noč in dan mi vro solze, ko v tujini mislim nate, kadar tebe spomnim se! 125. In domov poroma misel Kje ste oče, mati, brat, sestre, znanci, povprašuje, zopet bi vas videl rad ! 126. Rad bi na domače trate, vinograd, njive, na polje; vsak posamezen spominček mi razveseli srce. 127. Lepe krajev so navade, dobri tam žive ljudje . . . Aj, spomin, živahen bodi, daj, veseli mi srce! 128. Daj, spomin, živahen bodi, živo vtisni mi zavest, da teh krajev, sin. te zemlje, vedno ji ostanem zvest! Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. Jl OOO-OOOO-O-OOOOOOOOOOOOOOOOC-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO; . Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po ®men>ih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W OOOOOOO000000<>0<>CK>000<>000<^^ ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE j' proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL . _ 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK ■'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Stran A ^ •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 6. oktobra 1938 Tovarna novega človeka * * , , POSLOVENIL LEOPOLD STANEK t * r * Pri mojem Fedji so me očarale razcefra-ne hlače, slabo prišiti gumbi in rokavice s preluknjanimi prsti. Ko pa so postale te stvari moja resnica, so me spravile v obup. Borila sem se sama s seboj, dokler sem mogla. Usekoval se je v prste in si ni čistil nohtov; vse to je smatral za meščanske predsodke. Toda mene je to spravljalo v obup, tembolj, ko sem kmalu sprevidela, da pri njem to ni bila le sila. Živel je kot revež iz prepričanja, iz popolnega pogrešanja potreb. Moj Fedja je bil pravi pristaš Tolstoja, človek, pri katerem ni bilo nikdar razdvojenosti med teorijcf in prakso; poenostavil je življenje do skrajnosti. Fedja ni evangelija samo čital, tudi živel je po njem. Skrbel je za lepoto svoje duše in vsaka druga beseda je bila: bogat ni, kdor mnogo ima, ampak tisti, ki ničesar ne potrebuje. In kakor se me te besede privlačevale prej, ko sem bila še bogata, tako so me sedaj kar togotile. Najbolj se je bal, da bi postal suženj katerekoli reči, kakor se je sam izražal. Zaradi tega tudi ni ljubil ničesar: ne svojih reči, ne svoje sobe, in mislim, da tudi mene ni nikoli ljubil v pravem pomenu besede, četudi je neprestano govoril o ljubezni. Telesne ljubezni sploh ni priznaval; da me je pustil nedotaknjeno, četudi sem bila njegova žena, si je štel v prav posebno zasluženje. Kadar je sedel zvečer poleg mene, me je prijel za roko in govoril o zapovedih Tolstoja: Ne pij, ne kadi, ne ubijaj, ne dotikaj se ženske, ne jej mesa! Ko bi vi vedeli, kako brezumno sem pobesnela, ko sva se nekoč izprehajala po gozdu in zašla v roj mušic! Pačil se je na vse mogoče načine, a dotaknil se ni nobene. Mušica, ki se je na njegovi roki posebno nasesala, je počila in padla na tla. Zaradi tega si je delal najhujše očitke in prihodnjič se je potrudil, da je mušice pohlevno pregnal, če je menil, da so se dovolj napile. 'Zleti, zle-ti, mušica moja, sicer se razpočiš,' je pri tem nežno mrmral predse. Vse telesno je bilo zanj nekaj popolnoma negativnega, vsako stremljenje po okusnejši hrani, po udobnosti, počitku in prirodnih užitkih najhujši greh. Samo • volja in razum sta nekaj veljala. In pri vsem tem je vedno govoril o ljubezni; toda kmalu je prišlo tako daleč, da se je moja ljubezen do njega v izpremenila v sovraštvo. Nisem hotela biti predmet njegovih asketskih poizkusov! Najbolj me je tiral v obup njegov molk. Maeterlinck je pisal nekoč o molčanju in moj mož mi je prečital to najmanj desetkrat na dan: 'Molčimo, morda bomo kmalu zaslišali šumenje božje!' To je bilo njegovo geslo. Trdil je, da pride v teh urah molčanja nadenj razodetje. Jaz sem se pa pri tem samo dolgočasila. Če pa sem ga prekinila in opomnila, da pri hiši ni kruha in ne denarja, da bi ga kupili, mi je zopet odgovoril s citatom iz nesrečnega Maeterlincka, ki ga od tedaj smrtno sovražim: 'Molčanje je element, v katerem se porajajo Velike misli, ki gredo potem v svet in ga obvladajo . . Potem je zopet molčal. Nekoč mi je padlo v glavo, da bi praktično izkoristila svojo ročnost v slikanju. Izdelovala sem .transparentne (prosojne) slike na majh- Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do l. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim doma&im, ali prijateljem m znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money or dr h, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse droge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna flmerikanski Slovenec nih steklenih ploščah, ki sem jih prodajala, da bi mogla živeti. Sam si glede tega ni delal nobenih skrbi. Če je bil lačen, je izmoledoval pri svojem tovarišu kos kruha, ki ga je prinesel domov in ga delil z menoj; nato je zadovoljen legel v posteljo. Če sem potem pozabila na njegova načela in ga še kaj vprašala, mi je odgovoril s citatom iz Talmuda: 'Molk je krasen pri tepcih, še krasnejši pri modrijanih!' Čutil se je modrega, z življenjem zadovoljnega. Jaz pa sem se zdela sama sebi neskončno neumna in v življenju nesramno ogoljufana ter sem si morala poleg tega vedno še očitati, da je prišlo tako sa-. mo po moji lastni krivdi . . . Ali ta molk še ni bil najhujše. Najbolj sem obupavala zaradi Fedjinega načela, da se ne smemo braniti neprilik. Sicer pa, ali ne opažate, da so naši ruski možje vse preveč obsedeni s takimi idejami in da imajo vse premalo čuta za stvarnost življenja? Zapredejo se v kakšno sanjarsko miselnost in se dajo kakšni ideji popolnoma v oblast, vseeno, odkod jim je prišla in če sploh pristoji njihovemu življenju!" "Kako vas je mogel zapustiti, s takimi nazori?" se je vmešal Vitalij Vladimi-rovič. "Ni me zapustil on, ampak jaz njega, in sicer so bile stenice, ki so me privedle tako daleč." "Kako stenice?" je začudeno vprašal Vitalij Vladimirovič. "No, to je bilo tako: Ni mi dovolil, da bi bila ubila le eno stenico, naša hiša pa jih je bila polna. Menil je, da nimamo pravice ubijati živa bitja, in da je bolje, če se sami podvržemo trpljenju. Nekoč sem bila bolna; imela sem hudo vročico in stenice so me tako mučile, da sem mislila, da bom znorela. Ko je Fedja videl moje trpljenje, je zbral v škatlo vse stenice, kar jih je mogel iljeti, in jih odnesel. Btla je viharna jesenska noč, dež je lil v curkih. Čez nekaj časa se je Fedja vrnil s škatlo v roki in dejal: "Tamara, ne morem jih pustiti na cesti, poginile bi v dežju!" Položil je škatlo na tla ter jo previdno odprl in stenice so se razlezle na vse strani. Niti besede nisem zinila; vstala sem, vzela edino obleko — imeti sem smela le eno, zakaj Fedja je živel poleg drugega tudi po načelu: omnia mea mecum porto (Vse, kar imam, nosim s seboj.) — in sem odšla, ne da bi se vrnila . . ." "In kaj je bilo potem?" je neznansko radoveden vprašal Vitalij Vladimirovič in ji zraven gledal v obraz, ki se mu je zdel zdaj še desetkrat dražji. "Kaj je bilo potem?" se je bridko smehljala Tamara. "Potem je prišla revolucija, boljševizem. O tem vam nočem praviti. Čemu? Pri svojem Fedji sem se naučila molčati. • Da, morda se vam bo zdelo čudno, toda tak človek ima velik vpliv, četudi so njegove ideje še tako bizarne (čudne, nenavadne). Zapustila sem Fedjo, toda v moji duši je po njem ostalo nekaj, kar mi dela težave, da bi živela preprosto, kakor je preprosto življenje samo ..." Columbia plošče 25099-F—Zvedel sem nekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše................75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ................................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše........75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček, Zgaga polka, Lovšn, harmonika..........................75c 25112—Oh, uraže bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše..................75c 25H4-F—Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F—Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše........75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet................................75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c 25130—Velikonočna, l. in 2. del, duet, moški in ženski gl.......................75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132—F—Na morju, l. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio.............................-75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.......--75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše--75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe—75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Potepuh, valček, harmonika ............................75c \ Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Pismmm poljm WUI1I1W--'!W8WMB JL M. Ernnfc Iveri. Evropa je bila v krizi. Sudet-ski Nemci se z nobenimi koncesijami niso zadovoljili. V Nem-)čijo hočejo. Hitler je bolj fraziral, odurno pa je govoril o Čehih in celo o predsedniku Benešu. Prav, da Čehi niso preveč občutljivi. Be-neš je omenil nemško mobilizacijo. Hitler je silno hud. Ista igra, kakor 1. 1914. Ker smo to že doživeli, je prav, da nismo preobčutljivi. Čehi so upali na Rusijo, če bi počilo. Hitler vidi tam le komunizem, dasi je njegov fašizem iste sorte. Vojaško, da so Rusi prva sila na svetu. Mogoče. Z Japonci so se malo spopadli. Sam batuška Blue-chler je šel tja. Kako je bilo, je težko razvozlati. Stric Rus molči, boter Japonec pa preveč odpre usta, vojaških uspehov, se zdi, ni bilo na nobeni strani. Armada brez uspehov je bolj za mirne parade. * Slovani se morajo sami rešiti, ako je dosti pameti. Franciji je bolj za Francijo, Anglija pa je kramar, sebič-než. L. 1914 je Anglija privolila v okupacijo Beograda, le Avstrija je imela prevelik ape-tit. Tudi zdaj je nek list v Londonu pisal, naj ozemlje sudetskih Nemcev okupira Nemčija, dasi je vlada oporekala. Tudi Nemčija ima vse večji apetit, in ta gre prav po vsem slovanskem ozemlju. Italijo pa tako pozna ves svet. Slovan sam se brani, ako hočeš živeti! > * Vojaška skrivnost. Baje jo imajo Nemci. Bombe imajo grozovit učinek. Menda gre za tekoč zrak. Pravijo, da so te bombe Nemci poizkusili nad Barcelono. Koliko je bil Franco udeležen, b:o le sam vedel. Učinki so bili hudi, da je papež sam protestiral. Meščanska vojska je hujša od vsake druge. Pri tridnevnih napadih je bilo menda več žrtev, kakor tekom zadnje vojske pri napadih Nemcev na AnpJ0' Dalje pravijo, da gre pri tak'11 napadih za to, da sa prebiva'-stvp demoralizira. Morda. Barcelone je zbežalo do dv sto tisoč ljudi na deželo in F je bilo težko spraviti nazaj' Bombe in napadi so pa z°P le kos džungla. Kdo poti® človeštvo v džungl? Ali ne fti krogi, ki pravijo in trdij°> da je človiek 'le bolj razvita da m ? pri tem so paganski fašisti na ist> ■stopnji z brezbožniki, svo» domiselci in našimi amerika® skim'i liberalci. Pravite, da J le džungl, zdaj ga imate tu1 pri — bombah. žival, da ni stvar božja, nebesih nobenega Boga solucij8 Revolucija je kakor denj. Marsikoga vrže na P vršje. V Madridu so odprlf._ ječe. Nekega je rev vrgla an površje, in prva ^ je bila, da je vzel iz bank? kaj težkih tisočakov. Revo«^ ji je pa sledila protirevoluc^ in redno sodišče ga je za, za več let kot navadnega ta Zopet pride do revolucij6' tat postane celo minister. ^ vladni krogi v Ameriki m11 skajo roke. Kos istega gla. slcrb it Vest se glasi, da ka Innitzer organizira P'oS # avstrijsko katoliško cerk^ bi bila od papeža ne odvis»a' Kardinal zanikuje, mu jem, do kaj takega se n® ver«' ponižal. Ampak radi zattf |8 katoliške cerkve po nazP1 ^ ziji*1 v' do katoličani zatisnili oci zdaj jih navdaja novo » c!no upanje, da Hitler pri*| či Germaniji sudetske Ne -in to je Nemcem zdaj P ^ bojim se, da tudi katolik« Protiverslci tisk je strUp ti ______ vsako hišo. Ta strup un!jSjli blagoslov v družinah, v hitreje, včasih pozneje. Plinska PRVA V UDOBNOSTI, SNAŽNOSTI IN PRIPRAVNOSTI dl 1 C 1 A * NA MESEC SAMO lf£- Za 8 mesecev * Povprečno za 8 mesečno kurilno) sezono v hišah s 5 sobami I "Za nas je plinska kurjava popolnoma zadovoljiva. Spozual' s da je natančno taka, kakor jo je opisala plinska družba. _0 Pauline Matanovich, 5235 Sawyer, Ch» Plinska kurjava je vredna več, ker opravi več * Plinska kurjava se lahko instalira takorekoč v vsaki hiši, stari in novi. 1'lin je idealno kurilno sredstvo /a parno kurjavo, kurjavo 11:1 vročo vodo ali kurjavo na vroč zrak. Santo par ur vzame, da se iz-premeni vaša sedanja kurilna naprava na popolnoma avtomatično plinsko kurjavo. Telefonirajte Wabash 6000, pokličite ali pišite za BREZPLAČNO ocenitev stroškov za plinsko kurjavo v VAŠI hiši. Plinska kurj»va je edina 100* * Avtomatični * Kurjava 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois MODERN COOKERY CONSTANT HOT WATlR . . SIIENT REFRIGERATION . °aS THE PEOPLES GAS UGWT AND COKE CO I' H D H I tltll K 1 «".!» 0OO V r