203. številka. Ljubljana, vtorek 5. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti preieuian za a v str o-ope rs k e dežele za celo leto 1*> gld., za pol l«-ta rt t ta četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano l.rez pošiljanja na doui u celo leto 13 glcL, aa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt luta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah ta za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne pet.it-vrste b* kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dop'ri naj se izvede frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i 51 v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2H poleg gledališča v ,zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 miru se ne bode moglo še tako brzo govoriti v resnici, će prav se zdaj mnogo o njem piše. Srbi o njem nečejo slišati, pa tudi Turki ne, če jo res, kar zadnja poročila iz Carigrada javkajo. Ti so zdaj, kar so si novega sultana naredili, postali zopet bolj ošabni in pravijo, da predno Aleksinca in Deligrada ne vzemo, ne pripušča jim orožna čast, miru sklepati s Srbi, katere bi radi tako oslabili, da ne bodo več za vojsko. Odvisno bode vse od tega, ali bode turška moč tolika, kakor je volja. Vedno odločnejše pa govori javno mnenje v Rusiji in pritisk je uže tako hud na višje krogej da se oficijozno uže izjavlja, da Rusija ne samo, da bi Srbije ne pustila pohoditi in uničevati, če koncem omaga, nego da ona zahteva uže naravnost tudi osvobojenje Bosne in Hercegovine od turškega barbarstva. Brez tega, je vsako sklepanje miru nemogoče. Turčija pak pravi, da za Bosno in Hercegovino nič druzega ne dovoli nego k ve-čemu, da dobosti krščanska governerja. To je premalo ali nič. Tako ne preostaje drugo, nego soditi, da je pričakovati, — kakor smo uže rekli v tom listu, — da na prihodnjo spomlad Rusija svojo vojsko vzdigne in reševalo se bode ne le srbsko, temuč celo veliko orijentalno vprašanje z evropsko vojsko, z vsemi vojnimi strahotami in dobrotami, o ka-terej vojni pa še nihče ne more povedati, kako se bode razvrstila, kedo si bode sovražnik in prijatelj. Rusija in jugoslovanski boj. Iz Peterburga 81. avg [Izv. dop.] „Černjajev je zmagal!11 Novica ta se je kakor blisk raznesla po mestu in vzbudila velikansko radost in navdušenje ruskega naroda, liže so so bili slabi glasovi raztrosili, da Srbi ne morejo vzdržati turškega napada, da Aleksinac f:ori, da se Srbi nazaj v Doligrad odmikajo itd. Tem večje jo zdaj veselje in če se je uže poprej izkazala velikodušna darežljivost ruskega naroda v prid slavjanskih bratov, pritekajo po tem uspehu še vetji darovi od vseh stranij in hiti še več ruskih oficirjev in odsluženih vojakov v Srbijo. Sicer pa tudi prejšni nevspehi nijso plašili naših prostovoljcev. Ko je 23. t. m. telegram iz Belgrada došel, da je silno ruskih oficirjev tisti dan padlo, raznesla se je ob jednem govorica da je nam Črnjaj ev telegrafiral, naj ne dohajajo ruski prostovoljci," ker pri njihovej silnej hrabrosti so same brezkoristne žrtve. Neki oficir je uže 20 tovarišev zapisanih imel, ki so se zavezali, da z njim gredo v Srbijo. Po teh hudih vestih skliče svoje tovariše, da jim resnično pove, kako stoji stvar. A prišlo jih je mesto dvajset štirideset in vsi so sklenili, da se precej drugi dan odpeljejo in tako se je tudi zgodilo. Uže pred nekaj časom je odšel k Čer-njajevu polkovnik Rajevski, ki je oO.OOO rubljev soboj vzel, da s tem živi druge ruske oficirje. (Daš denes se poroča iz Belgrada, da je hrabri ruski polkovnik v bitvi 1. sept. bil od turške krogle ubit. Slava njegovemu spominu! Ur.) Pri vojnem ministerstvu vloži vsak dan 20 do 30 oficirjev prošnjo, da smejo izstopiti iz službe in iti za granico, to jo: v Srbijo. Vsak odhajajoči oficir vzame l ali 2 bivša podoficir ja kot služabnika soboj. Cernjajevu pak, ki je telegrafovalr da mu manjka denarjev za vzdrževanje ruskih Ijudij, poslal je takoj moskovski slavjanski blagotvoriteljni komitet 12.000 rubljev v zlatu, peterburško-gorodsko kreditno občestvo 50.000 rubljev in še toliko je odkazano, ako potrebuje. Te dni se bodo obligacije srbskega državnega posojila v znesku 3 miljonov 200.000 rubljev (12 milijonov frankov) začele prodavati in nij dvomiti, da se bodo kmalu vse oddale. Car Aleksander je odpotoval v Varšavo ; v njegovem spremstvu je stari knez Gorčakov z glavnim svojim tajnikom Ham-burgerjem, možem židovskega rodu, ki pa najgorkejše note v prid kristijanskih Slovja-nov piše, potem vojni minister Miljutin. Vse to kaže, da tudi v naših najvišjih krogih dovolj močno čutijo imenitnost sedanjega trenotka za Rusijo in njen vpliv v Evropi. Zapiranje ruskih oficirjev v Pošti je tukaj in gotovo po vsem ruskem silno nevoljo vzbudilo in stari srd proti Magjaroih še bolj vspihnilo. Ruski časniki vprašujejo srdito: Kakov pa je ta ogerski zaveznik, ako zapira naše ruske ljudi! Iz Moskve so po želji Črnjajeva odposlali tri oltarje za vojno službo, za vsako njegovih divizij jeden oltar in osem najboljših cerkvenih pevcev. Sanitarnih oddelov je uže toliko odšlo da minister Ristić sam naznanja, da jih je za Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgenjov; poslovenil dr. Maks Samec.) XXX. (Dalje.) Polozov si odpre brezrokavnik. Užo iz samega tega, kakor je vzdigoval obrvi, rahljal obleko, grbančil nos, se je dalo sklepati, da bode govoril z veliko težkobo in da nij brez strahu čakal, ali ga bode Sanin napeljeval k pogovarjanji, ali pa bode sam moral prevzeti ves trud besedovanja? Sanin je poznal položaj svojega prijatelja in zato tudi nij hotel ga obtoževati z vprašanji, ampak se je zadovoljil s samim najpotrebnejšim ; vedel je, da je Sidorič bil v službi — pri vlanarjih ! (Kako lep je on moral biti v kratkoj uniformi!), da se je pred tremi leti ženil — in da biva uže drugo leto za granico z ženo, „ katera se zarad neke reči zdravi v VViesbadenu" — in da se od tam odpravlja v Pariz. Od svoje strani je tudi Sanin mnogo govoril o svojej preteklosti, o prejšnem življenji, o svojih načrtih in od njih je naravnost prišel do glavnega — t. j. praviti je začel o svojej nameri, prodati posestvo. Polozov ga je poslušal molče, včasi pogledal na dvor, od koder bi bil moral pokazati se zajutrak. Nad-natakar z dvema drugima strežajema prinese nekoliko skledic pod srebrnimi skudelicami. — „Tvoje imenje leži v Tuskej gubermji?" spregovori Polozov, vsedši se za mizo in zatikajo servijeto za srajčin kolar. — „V Tulskej." — „Efremovskega okraja . . . Znam." — „Poznaš mojo Aleksejevko ?" vpraša Sanin in sede za mizo. — „Poznam, kako pa." Polozov si vtakne v usta kos jajčnice (Kierkuhen) z gomoljikami. „Moja žena Marija Nikolajevim . . . ima v sosedstvu svoje imenje. Odcepite, natakar, buteljo! Zemlja,' je dobra — samo kmeti so ti les j posekali. Zakaj imaš na prodaj posestvo?" — „Denarja mi je treba, brat. Prodal bi po ceni. Morebiti kupiš ti . . . ravno prav.1 Polozov pogoltne kupico vina, se obriše s servieto in začue zopet prežvekavati — počasi in Šumno. — „1 . . . da," spregovori na konec . . , ,.Jaz ne kupujem posestev? nimam kapitalov za to. Morda ga kupi žena. Govori ž njo ! Ako ne terjaš preveč — morda se joj poljubi . . . Kakšni osli so vendar ti — Nemci! Ne umejo ribe zvariti. Pa še pravijo: „Vaterland mora zjediniti se! Natakar vzemite to drozgobo!" — „Alires tvoja žena sama vravnava . . . z gospodarstvom?" vpraša Sanin. — „Sama. Kotleti — ti so dobri! Vzemite ! Rekel sem ti uže, Dimitrij Pavlovič, da se v nobeno žensko reč ne mešam — i u to ti zdaj ponovim." Polozov je in cmoka dalje. — „IIm . . . Kako bi mogel jaz ž njo govoriti, Ilipolit Sidorič? — „Jako lehko, Dimitrij Pavlovič! Pelji so v VViesbaden. Od tukaj nij daleč tja. Natakar, ali nimate angleške gorčice? »Ne? Skoti (Vieh)J Le časa ne trati! Po zajutreku so odpeljemo. Dovoli zdaj dovolj. On prosi, da bi se raji pošiljalo toplo sukno in odeje za zimo. Sedanje slavjansko gibanje, katero je v tako kratkem času do nepričakovane velike sile narastlo v celem ruskem narodu, sme utolažiti vsako slovansko srce; porok nam je lepše prihodnosti vsega Slovanstva. Slovanska solidarnst — iz besede je meso postala ! Francoz za Srbe. Sloveči stari francoski pisatelj in republikanec, Viktor Hugo, priobčujo pod napisom „pour la Serbie" članek, ki hudo pogublja turška grozodejstva in strašnosti v Bulgariji. V. Hugo pravi: „Mi moramo evropskim vladam povedati, da je kakovej vladi ravno tako, kakor kakovomu človeku, prepovedano moriti; da je Evropa za vse odgovorna, kar se v Evropi godi ; da, ako kakšna vlada dela tako kakor divja zver, mora se ravnati z njo, kakor z divjo zverjo; da dandenes ljudje pred našimi očmi more, požare delajo, možem in ženam goltance prerezujejo, otroke otimljejo in na prodaj vlačijo ; da se oni otroci, ki so za prodaj premajheni, na kosce sekajo; da se cele družine v svojih hišah sežigajo, da so mesta na pr. Batak, v nekoliko urah videla svoje prebivalstvo od 0 na 1 tisoč zmanjšano, da se več ljudij pokolje, nego se jih pokopati more; mi povemo vladam, da se nosečim ženam trebuh prerezuje in sad uničuje; da psi glodajo možjane oskrunjenih deklic, — mi-gljej od strani K v rope bi zadostil, da se temu konec stori. Barbari, (Turki) ki to delajo so strašni, in izobraženci, ki jim dovoljujejo to, grozoviti. „Kedaj bode nehalo uže mučeni štv o tega malega junaškega naroda? Za civilizacijo je čas prišel, konec storiti tem krutostim. Mi narodi, poživljamo vlade, naj zabranjujejo nadaljna grozodejstva. A odgovarja se nam: „Vi pozabljate, da so tu vprašanja." — Človeka ubiti je hudodelstvo, a narod ubiti je jedno vprašanje! Vsaka vlada ima svoje vprašanje. Rusija ima Carigrad, Anglija ima Indijo, Francoska ima Prusijo, Prusija ima Francosko. Mi odgovarjamo: tudi humanitarnost ima svoje vprašanje, in to je večje, nego Rusija, Indija in Auglija, To je otrok v ma- terinem telesu. Politično vprašanje mora biti za humanitarnim. To je vsa prihodnjost." Tako govori Francoz in sicer jeden tistih, čegar beseda daleč doni. Francozje so bili dolgo in predolgo sovražniki Slovanov, zato je izpreobrarenje njih imenitno za našo boljšo prihodnjost in varnost pred — znanim agresivnim narodom, ki bi se ga nam bilo sicer bati. Jugoslovansko bojišče. Bojuje se pod Aleksincem na levem bregu Morave uže zopet več dnij, pa tudi na meji Črnegore v severu in jugu traje boj, a izida še ne vemo, niti ne, ali je kaj odločenega. Iz Belgrada javljajo privatni telegrami, da so Srbi pri Tešici Turke nazaj vrgli, Turki pa trdijo, da so oni Srbom tri šance vzeli. Piše se, da je turška vlada iz Carigrada poslala povelje Kerim-paši, da mora na vsak način kakor brž mogoče vzeti Aleksinac. — Zatorej bode ali je uže denes ali včeraj turški poveljnik, ki je vso moč turško zjedinil na levem bregu Morave, prodreti poskušal A tu mu pojde teško. Tu bode moral črez reko Moravo prodirati in ta je po zadnjem deževji Srbom na pomoč močno narasla. Iz Belgrada se „ \V. Tagbl." brzojavlja, da Rusov uže velikansko mnogo prihaja v Srbijo, ter stopajo v srbsko vojsko. Bog jih živi! O Lješaninu poročajo listi, da se je močno obstrelil, ko jo nek nov revolver poskušal. Če je to res, potem bode najbrž kak rusk oficir prevzel komando srbske vojske pred Zajčarom. Iz Bosne se piše, da je Despotović po-žgal turSko mestice Glamoš, oplenil Turkom 4000 glav živine in se s svojimi četami obrnil proti Lievnu. Če se mu posreči to mesto vzeti, zjedinil se bode s Črnogorci, kar jih je na Gačkem in bode operiral proti Mostaru. Iz Sofije se piše „Pol. Corr." 23. avg., da je turški poveljnik, Kerim-paša poslal ukaz tja, naj se vsa vojska, kolikor se je je v Sofiji nabralo, brž pošlje v Niš. Imelo bi se bilo tu 25.000 mož zbrati, ali zbralo se je le 15.O0O. Že ti, vsi neizurjeni, odposlani so brž Keriniu. — Več dnij uže se teški kanoni za oblegovanje mest od tod vozijo proti Nišu Rabili se bodo proti Aleksincu. Istino Hrvatom. Zabolelo je vsacega Slovenca čitati v hrvatskem „Obzoru" ob tistem slovesnem trenutku, ko so Srbi vojno začeli, da bi bili Hrvati raje videli avstrijsko armado prestopiti Savo, nego srbsko Drino. V tem je izražala se zavist, škodljiva za južno Slovanstvo in naj-škodljivejša za Hrvate in nas. Žalili smo Slovenci videči, kako to samohvalno Ilrvatsvo v tem odločilnem hipu molči ter molči, na-mestu da bi pred Evropo govorilo slovansko besedo. V srce nas je bolelo slišati, da je moj Hrvati celo stranka, ki ne želi zmage bratom Srbom ; gnjev mora prijeti vsacega, kdor je čital te dnij slovanožrnem magjarskem „Tester Lloydu" toplo magjarsko pohvalo hrvatskega obnašanja nasproti Srbom v Hrvatskem, o znanih sramotnih zatvaranjih — zares „Obzor," ki si ne dajo iz Prage ni iz Ljubljane svetov dajati, dobil je sukurz v ..Pester Lloydu,u ki se tudi roga češkim in slovenskim listom in daje (kakor oni dan „N. Fr. Pr.") hrvatskej vladi in inteligenci v posebnem članku „fleisszettol," katerega naj jih bode sram če Jelačiča znajo! Za to nas srčno veseli, da se je dobil jeden Hrvat, ki svojim rojakom vso istino govori. To se ve, da je ta Hrvat Dalmatinec. On piše v zadarskom „Narodnem listu" takole mej drugim: „Svi su znaci, da Hrvati nemogu svoje osnove oživotvoriti glede Hosne, pa ako to stoji, onda neima razloga zašto bi mi odrekli svoju sućut braći Srbom, koji imadu tu zaslugu, da su pokrenuli žrtvom golemom, istočnim pitanjem; jer da nije njihova oružja, još bi diplomacija ludosti piskarala kao dosada. Pa kad su srbske kneževine imale srdea i odvažnosti uložiti život svoga pučanstva i isto državno biće, da oslobode braću iz robstva, nitko jim nemože neželiti uspjeha u zauzeću Bosne, Hercegovine i Stare Srbije, da osnuju dvie vede države srbske. Tu je većina njihova plemena i vjeroispovjesti, te i Hrvatom, koji se u onih zemljah nalaze, dobro će doći i blagoslovljeno njihovo preduzeće, ma kako udes rata odlučio njihovom sudbinom. Upliv moralni njihov neće jim oteti nijedna moć na svietu: mi nemamo pravo zapriečiti njihov razvitak, kad neulažemo, jer da ti nalijem kupico: vino z buketom — ne kislota." Lice Polozovo se je oživelo in orudelo: oživelo se je le tačas, kadar je jedel . . . ali pil. — „Ne vem dobro, kako bi to učinil?" spregovori Sanin. — „Kaj pa je tebe tako naglo v zadrego pripravilo?" — „Res je, nekaj me je spravilo v zadrego, brat." — „In potrebuješ veliko?" — „Veliko. Jaz sem . . . Kako bi rekel? jaz sem nekaj napravil . . . Ženim se." Polozov postavi nazaj na mizo" kupico, katero je bil vzdignil proti ustnam. — „Ženiš se!" spregovori s hripovim, glasom ih položi svoje otečene roke na želodec. „In kmalu?" — „Da, kmalu." — „Nevesta je v Rusiji, to se razume?' — „Ne, ne na Ruskem." — „Kde pa?" — „Tukaj v Frankobrodu." — ,,Nemka, to je, ne — Italijanka. Tu-kajšna prebivalka." — ,,S kapitalom?" — ,,Brez kapitala." — ,,Je ljubezen velika?1' — ,,Kako si ti smešen! Da, velika." — ,,In zato je tebi denarja treba?" — ,,Nu da ... da ... da." Polozov pogoltno vino, si izplahne grlo in umije roke, jih pridno obriše ob servijeto, vzame in prižge smodko. Sanin gleda molče nanj. „Jedino sredstvo," se oglasi konečno zopet Tolozov, kateri je bil nazaj položil glavo in spuščal dim v tanjkih strugah, pojdi k ženi, ona lehko tvojo bedo, ako hoče, z jedno roko poravna." — DKako hočem videti tvojo ženo? Ti praviš, da uže pojutranjem otideta?" Polozov zakrije oči. — „Veš kaj ti povem," izpregovori zopet Sidorič, verte cigaro mej ustnami in pihajo. ,,Stopi domu, spravi hitro svoje reči v red in pridi nazaj. V jednej uri se odpeljem. Kočija je dovolj prostorna — jaz te vzamem soboj. Tako bode najboljše. Zdaj bom še malo za-zaspal. Da brat, kadar pojem, moram vselej nekoliko pospati, natura hoče tako in jaz se jej ne protivim. Ti pa me ne moti." Sanin pomisli, pomisli — in hipno vzdigne glavo: sklenjeno je ! — „Nu dobro, jaz grem in se ti zahvaljujem. V pol ure sem tukaj — in odpeljeva se v VViesbaden. Upam, da tvoja žena ne bode jezna ..." Polozov je še malo pomencal z nogami in zaspal, kakor mladenič. Sanin še jedenkrat pogleda njegovo debelo figuro, njegovo glavo, vrat, njegov povzdignem, kakor jabelko okrogli podbradak — in idši iz gostilnice se napravi hitrimi koraki proti konditoriji Roselli. Emi je moral sporočiti svojo namero. XXXI. Sanin je našel Emo v konditorskej sobi skupaj z materjo. Gospa Lenora je pri-pognivši hrbet merila s skladnim čevljem dom, bilo intervencijom Europe, da nepostane j gospodarom Balkana. Pratimo ga dakle pu- , nim srdcem udivljenja i sućuti, veseleći se njegovoj pobjedi, žaleći njegovom porazu, ali žuderi mu uvjek onaj cilj, koji zaslužuje junaštvom, veledušjem i kriepošću." Tako j e! rekel bode s tem vrlim Dalmatincem tudi vsak Slovenec. Politični razgled. \oirtui|c «1 .«•!«». V Ljubljani 4. septembra. Ministru 8ttHPW*i»&*H je agitacija jako neljuba, katero^ so začeli njegovi nemški volilci proti njemu. Če se večina podpiše na proglašeno nezaupnico, potem bode moral Stre-mnvr mandat položiti, a naredil mu bode kdo drug prostor v velikem posestvu ali kje drugje. Namestnik in vojni poveljnik v F>-r/###/«•-f»f>. baron Rodič je B. sept. odpeljal se v Rpljet in Dubrovnik, da tam vojsko pregleda (morda za to, da bode pripravljena če jej bode na spomlad treba v Turčijo marširati). V W#tf so z velikim sijajem 3. sept. praznovali spomin palatina Josipa, čegar sin, nadvojvoda Josip je bil tudi navzočen. Vnunjo d ■">,«,!v<». fmt*.ftc4i vlada je ponavljaje poslala tur-škej vladi protest zoper to, da se naseljujejo ob grške j meji Čerkezi. Iz praznili protestov k dejanjem ! Iz CVt v* fff t* a tli javljajo, da ceremonija opasanja z mečem nij še bila, nego bode sto-prav 8. t. m. Mesto je bilo razsvitljeno. Sicer pa strah pred zarotami in revolucijo nij izginil. Iz Hi'»'lin*t so poroča, da je feldmar-šal Manteuffel šel 3. septembra v Varšavo pozdravit ruskega carja Aleksandra v imenu nemškega cesarja, ki mu je dal posebna naročila. Na MitffMeJfkvnt se množe javni ta-borji, na katerih ljudstvo svojo nevoljo izreka nad strašnimi neusmiljenostmi, katere Turki v Bulgariji uganjajo, in na katerih se prote stira, da angleška vlada te in take Turke podpira. Dopisi. «)«! lloroviiicc 1. sept. |Izv. dop.] Ljubljanski „Tagblatt" se še nij nikdar zlagal, če nij izustil nobene besedice, nikdar nikoga omazal, če ga nij videl ali ne slišal govoriti o njem. Da bi kdo tega ne verjel, naj čita „Tagblatt" št. 197 od 20. avgusta pod naslovom: Steinbriick, 2f». August. (Ein Held der slovenischen Civilisation). Moja intencija tukaj nij, da bi preiskaval in preudarjal, je-li stvar sama na sebi taka, kakor jo je „Tagblatt" opisal, ali nij ; marveč vzamem jO brez vsake kritike, da je istinita, tor obračam pozornost bolj na smisel in na nekatere okolnosti, v katerih je gotovo mislil „Tagblatt", da bodo ostale v koši. Mi Slovenci smo pošteni in pohlevni, nijsmo se še nikdar habali s tem, na kar moremo biti ponosni; tudi ne trobimo v svet svojih idej, kakor „Tagblatt". Sicer pa poglejmo na kulturonosne nemške ,,Bur-sehensohaften". Se li uže več ne spominja „Tagblatt", kaj da se jo zgodilo na Dunaji v „Blumensaele" pred nekoliko leti? In vendar stoji kljubu temu nemškemu škandalu svet še vedno, tudi bi bil vsakdo nespameten, če bi zaničeval zbog tega Nemce kot narod, njih kulturo. Ker pa „Tagblatt" vse nasprotno ravna, kaže prav natanko, da je svojo oliko ali popolnem uže začefal z blatom, ali je pa še nikdar nič imel nij. Vprašam te nemšku-tarje, od kod vedo oni, da je omenjeni „Kauf-mann G. aus Oberlaibach ein Held der slovenischen Civilisation." Se je mar on kde odlikoval kakor iskren Slovenec? Ako mi da „Tagblatt" potrdiven odgovor, podelim mu devet in devedeset dnij odpustka, da se sme lagati, ne da bi ga kdo zavrnil. Nasproti pa povem jaz „Tagblattu", da trgovec gosp. G. iz Vrhnike nij bil pri navedeni aferi pričujoč, da je on pošten, občo spoštovan mož in da je oskrunil nesramni „Tagblatt" se svojo brez-obrazno lažjo čest in poštenje, dobro ime g. G., zarad česar se pa bode moral tudi kul-turoplodni ..Tagblatt" so svojimi vzvišenimi idejami — sem hotel reči se svojimi grdimi lažmi in brezkrajnim obrekovanjem — ponižati, ter g. G. oprati izrečeno nečast. Pričakujem vsaj tega, da hoče g. G. zahtevati opravde. Iz Ny<»tlnJ pri Ormužu 31. avgusta. [Izv. dop.-j SlučalnO sem naletel na dopis v „Gospodarju" št. 81., ki obdeljuje našo šolo. Tam se govori o nekem posvetnjaku, ki je bil prej nemški kmet. Ali v celej svetinjskej fari nij nobenega kmeta, ki bi bil rodom Nemec, tedaj tudi nij mogel biti nobeden nem- nemožemo, ni jednoga čovjeka, za taj sveti boj. Povjest je odlučila, da srbstvo bude jezgrom jugoslavenstva; neka se dakle vrši sudbina narodna, koja ne može obazirati se na plemenske i vjeroispov-jestne razlikosti, ni na zastarena prava, kojim nema snage oži vi j en j a. Hrvatom u Nosnoj pripravlja se sudbina Bavarca u Njemačkoj ; državni ustav osigurati će i njim, kao i musulmanom posebna njihova prava, ali, dakako, morati će se pokoriti državnoj ideji večine. Mi to žaliti nemožemo, jer se radi o slobodi naroda, s kojim nemožemo imati državne zajednice. Mi moramo propustiti teku dogodjaja povjestnih, da odluči prvenstvom Srbstva; hrvatstvu u drtigoj zajednici preostaje razvitak kulturni i narodni zapadnim pravcem. „Ali Europa i sve Slavenstvo moraju od nas čuti tu izjavu, mi smo du'mi savjesti i historiji sućut boriocem za krst i slobodu, mi moramo želiti uspjeh srbskomu oružju, i svaknd i posvuda javno očitovati, da svako takmenje o prvenstvu i nadmoći prestaje izmedju Srbstva i Hrvatstva. Ni povjestno-državni, ni plemenski ni vjero-izpoviestni obzir nemora smetati prirodnomu čuvstvu saučešća moralnoga ratu koj drugi dio našega naroda slobodno vodi za slobodu ostaloga: koja prva ruka trže mač, budi blagoslovljena, još više kad je bratska. Premučati ta čuvstva bio bi grieh strahoviti pred Bogom i narodi, zato nomože se odobriti, da kod velikih prigoda to se čuvstvo neizjavi čisto i kriepko, kako dolikuje povjestnim dogodjajem. Obsjeni više mjesta nema, mi nismo zvani riešivati iztočno pitanje, ni oslobadjati naš narod iz rob-Btva; pravedno je, da za velike žrtve Srbstvo dobije premoć na jugu, i tu će za cjelo steći, ma kakvi ga udes rata bude stigao. Pleme maleno, koje se onako junački zna boriti za svoju braću, koje žrtvuje najplemenitija svoja duševna i materijalna dobra, koje stavlja na kocku svoju sreću i državno svoje biće za izvojevati braći slobodu lavski se hrveć, proti jakomu i divljemu dušmaninu, to pleme nemože povjest mimoići, danas ili sutra, kad se iztočno pitanje bude riešavati, bilo njegovom pobje- prostor mej okni. Ko zagleda Sanina, se zravna, ga veselo pozdravi, le še nekoliko zmedena. — „V meni se vsled vaših včerajšnjih toesedij po glavi mešajo misli, kako bode najboljše dopopolniti našo štacuno. Tukaj sem le mislim postaviti dve omarci s zrcalnimi durci. Zdaj je to, veste, v modi. In potem še . . — „Prekrasno, prekrasno," jej seže Sanin v besedo — „to se bode vse napravilo. Pojdite zdaj sem, da vam nekaj povem!" On vzame gospo Lenoro in Emo pod roke in j i li pelja v drugo sobo. Gospa Lenora vstrepeta in mera jej pade iz rok. Tudi Ema sesplaši, pogleda zaupljivo na Sanina in se zopet upokoji. Njegovo lice, zares od skrbij vznemirjeno, je izražavalo ta čas oživljen pogum in oživljeno odločnost. On proprosi obe ženski, da so vsedeti, sam pa je stal pred njima — in maliaje z rokami, jima je povedal vse: Srečanje s Polo-zovim, nameravano potovanje v VViesbaden in mogočo prodanje posestva. — „Mislite si mojo srečo, vsklikne na konec, „stvar se je tako zasuknila, da mi morebiti celo ne bo treba na Rusko ! In poroko bomo zamogli imeti veliko popred, kakor smo se muljali!" — „Kedaj se boste odpeljali?" vpraša Ema. — „ITže denes — črez jedno uro; moj prijatelj je najel kočijo in me bo vzel soboj." — „Nam bote kaj pisali?" — »Nemudoma! Kakor hitro bom govoril z damo, precej vam bom pisal." — „Ta dama pravite—je jako bogata?" vpraša praktična gospa Lenora. — „Nenavadno! njen oče je bil milijonar in je vse njej zapustil." — „ Vse — njej samej ? Nu — to je vaša sreča. Toliko pazite, da ne bote v nič dali svojega posestva! Bodite razumni in trdi. Ne prenaglite se! Jaz razumem vaše želje, biti prej ko mogoče ženin Kine . . pa pozornost je črez vse! No pozabite: čim više prodaste svoje imenje, tem več ostane vama in vajinim otrokom." Ema se obrne, Sanin pa zopet začne mahati z rokami, ,,Povem jej odločeno ceno: da toliko, je dobro; ne da — z Bogom!" — „Ste vi znani ... s to damo?" vpraša Kina. — „Se nikdar je nij sem v lice videl." — „In kedaj se vrnete?" — „Ako ne bo nič iz te stvari, poju-trajšnjeni; ako se pa pobotamo, bom prišel jeden ali dva dni kasneje. V vsakem slučaji - ne bom minute potratil. Svojo dušo pustim tukaj! Tu sem se zdaj z vami zagovoril, moram pa še steči domov . . . Dajte mi roko na srečo, gospa Lenora — pri nas na Ruskem se vsigdar tako dela." — „Desno ali levo?" — „Levo —bliže k srcu. Po jutrajšnjem pridem — s ščitom ali pa na ščitu! Nekaj mi pravi, da bom zmagoborec! Odpustite, moja dobra, moja mila ..." Sanin objame in poceluje gospo Lenoro, Emo pa poprosi, da bi šla ž njim v svojo sobo — na minuto — ker jej ima objaviti — nekaj jako važnega. Hotel je posloviti se od nje na samem. Gospa Lenora je to vedela in nij hotela radovedno izpraševati, kakšna bi bila ta važna reč . . . (Unijo prih.) ški kmet, to jo tedaj jedna neistina. Da bi bila šola letos bolj prazna, ko lani, je pa druga, llavno nasprotno! Će je bilo obiskovanje slabejše od prejšnjih let, je to bilo samo v torkih in petkih, ker se otroci — šibe bojijo. Dalje pravi dopisnik : Šolski krajni svet (krajni šolski svet je menda hotel reči) tukaj ničesar ne stori. Počasi strije! Sest let so gospodarili (prej pa tako) pri šoli tisti možje, ki so hoteli šolo zidati samo za to, da bi mežnar (pod šolsko streho) bliže cerkve stanoval. Naj bi se pustilo jedenkrat draženje. Čas gre naprej, vi ga ne boste nikdar ustavili. Le pomislite, imamo od leta 72. užo četrtega učitelja! ■ /a^oi j i 2. sept. |Izv. dop.] Kakor po drugje, tako smo tudi pri nas imeli užo skoraj na polji vse sežgano in posušeno, zlasti ajdo in tižol. Pa kmalu se jo vreme {spreobrnilo, ter je deževalo skoz dva dnij neprenehoma. Par dnij potem smo imeli zopet lepo toplo vreme, in na polju je vse prav dobro kazalo, tako da smo se nadejali dobre letine. A človek obrača, Bog pa obrne I V noči na 1. t. m. je začelo zopet deževati in sicer tako silno, da je voda kmalu tolika narasla, da je začela po njivah teči in tako vse upanje ubozega kmeta podrla. Ajda, fižol, koruza, krompir vse je uničeno, a poleg tega nam je še mnogo druge škode, posebno pri mosteh, napravila. Ubogi kmet, uže tako težko plačuje davke, a sedaj mu jih uže skoraj ne bode mogoče. Druzega žita smo uže tako malo pridelali; a upali smo, da bode ajda se boljše obnesla, a tudi to nam je povodenj uzela. — Tukajšnjo rudarsko vodstvo namerava namesto dosedanjih konj, hlapon napraviti, kar bode pri nas kmetu zopet veliko na škodi; ker do sedaj so imeli saj tukaj kak majhen zaslužek, a po sedaj tudi tega ne bo. Prihodnjič kaj več. iz IBiiMije 2'J. avgusta. | Izv. dop.j (Mej narodni zbor iztočuikov v S t. Peterburgu.) Nauka, katera preiskuje jezike in sploh kulturo azijatskih narodov, imenuje se v obširnem pomenu besede ori j entalizom, a učenjake, kateri so ž njo pečajo, imenujemo orijentaliste, ali kakor jaz prestavljam to tujko, iztočnike. Ta nauka je v primeri z druzimi še dovoljno nova in mej vami malo poznana. Francozi in Nemci, tudi Angleži jo uže nekaj malih let precej obdelujejo, so imeli uže tudi nekoliko zasebnih zborov, če se ne motim, v Lipnici, st. Kljunu itd. Bolj važna ko za vas in sploh za evropski zapad je ta nauka za nas, imajoče pod svojo oblastjo več kakor polovico iztoka. Naša in sploh slavjanska prihodnjost leži ne v Evropi, ampak, če ne za vsem v Aziji, vsaj na njenih zapadnih pobrežjih, in to tukaj bolj vemo, kakor si vi morete predstavljati. In tako si vsak Bus šteje v svojo dolžnost, pripomoči po silah k izpoznavanju in sploh civilizaciji tega ogromnega, mladega in zdravega sveta. Nij leta, da bi se ne snovale na stroške ali vlade, ali kacega društva ali zasebnega bogataša znanstveno ekspedicije in no odpravljale se v „deželo brez konca in kraja", kakor pravi nek rusk popotnik, po Aziji. In ruski učenjaki po ti nauki imajo največ ved v celem učenem svetu ; in tudi za domačo zgodovino, morebiti nij predmeta, kateri bi se obdeloval toliko samostojno, kakor se obdeluje nauka o iztočnih narodih. To je tudi jedna iz glavnih pričin, po Izdatelj in urednik Josip Jurčič. katerih se je letošnji zbor iztočuikov napovedal v St. Peterburgu, stolici našej. Druge pričine bi bile, da Erancozi in sploh zapadni učenjaki želijo, nekoliko izpoznati severni Babilon, in narod, ki v njem prebiva. Vsa* mora dalje priznati, da nij države, katera bi imela tako važnost oziroma vseh vprašani, tikajočih se izto k a. Ta zbor je prvi, kateri ima veliko značenje ne samo za Rusijo, ampak za ves učeni svet in kateri nema nikake dotike z vlado, kakor pa sta jo imela niejnarodua zbora statistični in telegrafu!, vršivša se tudi v St. Peterburgu pred malo leti. Pri vas si mesta ta-cih zborov v svojo Čast štejejo, pri nas je ta stvar nekako drugačna. Sploh tukaj abstraktna nauka nema toliko spoštovanja, kakor kde drugde, in potem smo mi zdaj popolnem absorbirani s političnimi homatijami v Turčiji. Tu če se nam to nekako na ndno delo zdi, ponosni moramo biti sploh Slavjani, ka zbo ruje v stolici slavjanski tak važen zbor za razvoj jezikoslovja i sploh rodoslovja. Zboru so so odločila ogromna prostranstva v mini-sterstvu notranjih dežel. Svečavno se bo odprlo zborovanje v publičnej dvorani v univerzi. Kolikor je meni znano, se bo ta svečanost vršila 20. avg. po vašem 1. septembra.. Sej bo sedem, primerno predmetom, kateri se bodo v njih razbirali: Kartografija, lingvistika, etnografija, historija z literaturo, arheologija z nuinizmatikoj i religiozno i filozofsko učenje iztoka. Udeležiti se istega zbora more vsak in vsaka. Upisalo se je uže več gospij, katere bodo se udeležile učenih razgovorov. Izvolili so celo damo za korespondentko, i kde V — v Moskvi.-Eto namreč je žena tak zgodaj na Alpah pogiuivšega, najznamenitejšega orijentalista cele Ruske — g. Pedčeuka. S zborom učenjakov bo zjediujena tudi raz tava raznih iztočnih predmetov, pospešujočih znanje ori-jenta. Na njoj se ho gotovo najbolj odlikovala živa illustracija Azije: na razstavi bodo zastopani vse narodiči Sibirije, srednje Azije, Kavkaza i Krima. Smemo upati, da bo ta kongres vsestransko prekosil svoje prednike v Parizu i Londonu leta 1873. i 1874. Domače stvari. — (Nova slovenska knjiga) je ravno na svitlo prišla in ima naslov: „Eizika in kemija, za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole. V nemškem jeziku spisal Avg. Decker, ravnatelj c. kr. učieljišča v Olomucu, poslovenil J. L. S 87 lesorezi. Založil Karla Gerolda sin na Dunaji. Prav dobra knjiga, vredna, da se tudi v nešolske kroge širi. — („Vrtec") za mesec september je prišel ravnokar na svitlo in je prinesel v svojej '.». številki za našo slovensko mladino naslednje gradivo: Dobro jutro, pesen od Ivana T.; In jaz upam na Boga, povest, posl. Tone Brezovnik; Požar, priobčil V.; Jež in lisica, po Smilju; Veronika in rman, prilika, priobčil D. Majaron; Veter, pesen; Nošnja dalmatinskih Hrvatov okoli Zadra in Spleta (s podobo); Zempljepis ali geografija; Karavana; Kako je češki kralj Jan padel v bitvi, priobčil V., Biserni trak, poslov. Er. Guzolj; Stari rokopisi; Lisica in krokar, basen; Veverica (s podobo); Otročje igre: Golobček in žito. Razne stvari obsegajo: Drobtine, kratkočasnice, računsko nalogo in rebuse. Listu je priložena muzikalna priloga s štirimi lepimi napevi oti J. L. VVeissa. — Posebno opozorujemo slovensko občinstvo na lepe slike, ki je nosi ,,Vrtec1' našoj slovenskej mladini, ter ga priporočamo v izdatno podporo. — (Na pripravnici za učiteljice) v Ljubljani so prične šolsko leto Hi. t. m. Oglasi se sprejemajo od 18. do IT), septembra. — (Na Vrausko) pride za notarja g. Morio Schvvar/.enberg, dozdaj državnega prav-dnika namestnik v Celji. — (Vreme) se je nam zopet zjasnilo in prorokujejo več lepih dnij. Kaj pomaga, ko je uže prekasno. Vinska trta večjidel slabo kaže. — (Velika povodenj) jo bila l.in2. t. m. po dolini od Vranskega do Krašnje. Jedna romanca, ki se je vračala z božje poti od limbarske gore je baje utonila pri Kiašinji, kakor se nam poroča. — (V Kamniku) bodo v fabriki za smodnik 26. t. in. obravnava v ponudbah za pripravo 450 kilogromov bronastih krogelj po 65 mm., 000 c. m. mehkega lesa za kurjavo in 2000 cm. bele jelšovine (pesikovine.) Razne vesti. * (Cesarica v Mi ramar.) Govori se, da bode nastopila cesarica iz svojega sedanjega bivališča, iz grada Miramarskega, potovanje po morju. Sla bode baje v Reko, La-kromo in na Krf. Prišla bode tudi v Trst, kder se mestni zastop uže sedaj pripravlja, da jo slovesno sprejme. D. septembra pride v Miramar tudi cesarjevič Rudolf. * (Nemška omika.) Gaštajnski nemški židje, vživajoči ondošnje toplice, so napravili v dan sedanske bitve ropotajoč banket in na avstrijan-skej zemlji pili m jeli na slavo svojim nepremagljivim pruskim vojskovođom. Reč je sama ob sebi nedolžna. In ako so doma, kde tam v dolgo-časnej Nemčiji, naj si nalivajo želodce v alavo-sedansko, kolikor si hočejo ! Tu pri nas je pa taka demonstracija prav priprosta prisi-Ijivost. Listnica opravništva: M. K. v W. Prejšnjih Lstov nemamo, a loiuun „Poinlariauski valovi so tudi posebej tiska, ter se bodo izdaval kot H. zvezek „ Listkov"._ Ciajcii 4. septembra: Kra-opi*: pl. Walunschek iz Gorice. — Kraus is* Trsta. — Spreuger iz Gradca. — Crne i/. Postojne. — Mihalič iz Zagreba. Pri mkS1« 5 bolezidj z vspeinim učinkom in sicor tako, 0 + da bi mora a vsaka gospodinja tako zdravilo o ♦ pri bili imeti. (53—23) *> ♦ Jedino pravo dobiva sc pri <► i GialDi*iel l*icco!i, | ♦ lekarju, na dunajske} cesti v Ljubljani. o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»+»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".