Leto UOL ŠL 6
Din L-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA, Telefon: 31-22, S1-2S,
Podriiniet: MARIBOR, StrossmavecJetrn S» — NOVO MESTO. Ljubljanska c, Uiisfim it. 26 — CELJE, cel jato uredništvo: Strosamaver Jeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101
St. 10»!
Najvažnejši diplomatski dogodek v novem leta:
Italijanski in nemški odgovor
V Parizu so prepričani, da zavlačevalna taktika Rima in Španijo ne bo uspela ter da bo to vprašanje v kratkem
PARIZ, 6. januarja, br. Zanimanje mednarodnih političnih in diplomatskih krogov je sedaj osredotočeno na odgovor, ki sta ga dali Nemčija in Italija na francosko-anglesko demaršo v zadevi prostovoljcev za Španijo Ta dva odgovora sta najvažnejši diplomatski dogodek v novem letu Glavno razmotri vanje političnih krogov in svetovenega časopisja se suče sedaj okrog vprašanja. ;i!i sta ta dva odgovora povoljna ali ne, ali bosta pripo mogla k nagemu razčiščenju španske zadeve, ali pa predstavljata le nov manever zavlačevanja
Po mnenju pariških krogov je treba upoštevati   predvsem   dvoje dejstev Prvo je to. da sta Nemčija in Italija sploh odgovorili Res je. da je odgovor prispel pozneje, kakor so v Parizu in Londonu želeli, res pa je tudi. da je dospel prej  kakor pa so mislili, da bo V Rimu in Kerlinu so napovedovali, da bodo odgovorili še le med 11. in 12. ja nuarjem. v  resnici pa je bil odgovor izročen že 7. t. m. To je brez dvoma dober znak
Oba odgovora sta v bistvu enaka, po obliki pa različna. Odgovor Italije je sestavljen v pomirljivem duhu in v pariških krogih vidijo v tem stremlje nje Italije, da se vidno oddalji od Vemeijc ter da ohrani svojo popolno neodvisnost od Berlina Oba odgovora r»ista /anikalna. kakor so se bali, ker hi v tem primeru nastal v Evropi skraj no napet položaj Dejansko sta obe vladi pripravljeni nodnirati vse ukrepe za preprečitev nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo
Toda oba odgovora imata tudi svoje pasivne strani V prvi vrsti opozarjajo v tei zvezi na polemični ton obeh not Kljub različni sestavi gresta obe za tem. da valita vso odgovornost za dogodke v Španiji na druge države, zlasti na Francijo. Pri tem se sklicujeta Italija in Nemčija na to, da sta že meseca avgusta lanskega leta načeli vpra-Šanje prostovoljcev, da pa druge države o tem niso hotele nič slišati V resnici pa sta si Rim in Berlin takrat prizadevala notlačiti vse simpatije za madridsko vlado in pridobiti Evropo
za generala Franca. V trenutku, ko sta stavili ta svoj predlog, sta Italija in Nemčija že na debelo pošiljali generalu Francu letala in tonove, tanke in municijo, ter mu stavili na razpolago rudi veliko število letalcev, ki mu jih je najbolj primanjkovalo.
Druga  oasivna stran  pa so pogoji pod katerimi daieta Italija in Nemčija svoj pristanek   Nemčija in Italija za htevata. da se vnrašanie prostovoljcev ne smo reševati ločeno od drugih pro blemov. nevmešavania v španske za deve. marveč da se mora ves problem nevtralnosti do kraja razčistit' Zahte vata celo. da se morajo odstraniti iz španHe vsi inozemci.  tudi taki. ki se ne bore na nobeni strani in se mude tam no svojih privatnih zadevah
Končno zahtevata, da se ves problem nrepusti v reševanje londonskemu od boru za nevmešavanie  Sta proti temu. da se ta pogaiania pospešijo po diplo matski  poti.  da  bi se  čimprei prišlo do sporazuma. To navdušenie za Ion dopski odbor ki *=ta ga ftalija in Nem čija  doslei  na  vse načine omalovaževala  ie vsekakor sumljivo Prevladuje vtis. da gre Rimu in eBrlinu predvsem za to. da se pogaiania kolikor mogoče zavlečejo in tako omogoči uspeh generala Franca, morda pa tudi. da popolnoma   onemogočita   uspeh francosko-angleške akcije.
Nekaj na je vendarle značilno Niti v italijanski, niti v nemški noti ni pobojev sine ona non. Na eni strani zahteva na primer Nemeiia. nai se neposredno vmešavanje prepove, posred po vmešavanje pa nai se začne proučevati S tem se Ncmčiia sama izogiba istočasni rešitvi vsega problema, ki jo na drugi strani tako naglasa. Toda če druge države pristanejo na francosko-ang!eške nredloge. potem ni dvoma, da se bo našla rešitev, v vprašanju prostovoljcev ter da bo to rešeno ne glede na druga vprašanja koiih rešitev bi zahtevala več časa Zaradi tega se lah ko reče da so francoski krogi z i tali-ianskim in nemškim odgovorom v glavnem zadovoljni, ker novesta več. kakor pa so v Rimu in Berlinu želeli in nameravali povedati.
Novi transporti nemških in italijanskih čet v Španijo
Nemčija in Italija na debelo pošiljata svoje čete na pomoč generalu Francu
Gibraltar, 9. jan. AA. Potniki, ki prihajajo Iz Cadi\a, pravijo, da se tam nemški in italijanski bataljoni skoraj dnevno izkreavajo. Ti oddelki ne nosijo nobenih imen in znakov. Zadnje dni so Nemci izkrcali močne oddelke v Molim. Oddelki so
zasedli razne dele mesta. V pristanišču se je usidralo troje nemških rušil cev in več nemških podmornic. Nemški inienjerji in rudarji so zasedli rudnike v ozadju mesta Mellile. Prevladuje vtis. da bor>?o Nemci kar ostati v MeUIIi.
Francoski protest proti izkrcavanju nemških čet v španskem Maroku
General Franco krši francosko-špansko pogodbo — Vojaški ukrepi Francije
Pariif. januarja, br. Francoska vlada je preko konzulatov v Španskem Maroku vložila oster protest proti kršitvi franco-sko-španske pogodbe. Po tej pogodbi, ki se nanaša zgolj »a Maroko, jo vsako izkrcava nje in vsaka nastanitev tujih cet v maroškem ozemlju prepovedana. F ran voske oblasti pa so ugotovile, da se v španskem Maroku v zadnjem času na debelo izkreavajo neinske čete. Za nje so povsod pripravili vojašnice in zasilna taborišča. Razen tega so začeli graditi utrdbe okrog Cent«* fn  Tj*mehe.    kar jp po tej pogodbi
prav tako zabranjeno. Francoska vlada zahteva naj ae vse tuje čete takoj umaknejo iz Maroka. V podkrepitev svojega protesta je francoska vlada odredila koncentracijo svoje vojne mornarice ob maroški obali, razen tega pa je bila za vse garni-zije v francoskem Maroka odrejena stroga pripravljenost. Vojni minister Daladler odpotuje 15. t- m. osebno v Maroko, da pregleda obrambne ukrepe Francije, ker sami, da se hočejo Nemci tv-i^t-**; +ndi T španskem Maroku.
Poljsko-Srancosko zavezništvo lahko prenese vsako preizkušnjo
Velike manifestacije v poljskem lejmu
VARŠAVA, 9. januarja, br. Poljski senat f€ danes <oglasno sprejel zakon o francoskem posojilu Pri tej priliki je prišlo do pomembnih manifestacij za poljsko-francosko zavezništvo Poročevalec finančnega odbora senator Donkovskv je v svojem govoru naglasil, da je francosko-polj&ko zavezništvo tako trdno, da lahko prestane vsako preizkušnjo Poljska in Francija imata skupne interese, ki so osredotočeni na ohranitev in učvrstitev miru. Pod pred ted-
nik senata Mahovsky je v svojem govora podčrtal velik pomen sodelovanja Poljske in Francije za mir v Evropi ter izrazil prepričanje,   da  bo obnovljeno zavezništvo
ostalo trajno.
Curih, 9. januarja. Beograd 10.—, Pariz 20.335, London 21.3825. New York 435.25. Bruselj  73.40.  Milan  22.925, Amsterdam 238375, Berite H&Oi,
v zadevi prostovoljcev po želji Londona in Pariza
Prijateljski pakt z Bolgarijo bo podpisan v Beogradu
Svečan podpis bo izvršen ie ta mesec o priliki poseta bolgarskega ministrskega predsednika
Beogiad, 9. januarja. Lr. O vsebini pogodbe o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo niso bile doslej objavljene nobene podrobnosti vendar pa menijo v političnih krogih da bo imela samo en člen, v katerem bo na slov a-en način zajamčeno večno prijateljstvo med obema državama. Praktičnih določb pogodba ne bo imela, temveč bo samo določala, da se Jugoslavija in Bolgarija v morebitnih nesoglasjih n-e smeta poslužiti sile. Oficielnega potrdila te verzije še ni. Vsebina pogodbe bo objavljena šele po njenem podpisu, k; bo izvršen po povratku min. predsednika dr. Stoiadinovi-ča iz šice, torej po pravo lavnih božič-
nih praznikih. Podpis pogodbe bo izvršen v Beogradu. Iz Sofije so vprašali, ali bi ne bilo umestno, da bi se to slovesno dejanje zvrsilo v Sofiji, vendar pa So morala v Beogradu to željo odkloniti, ker je napvvvuan tuch že obisk rumunskega min. predsednika Tataresca. ki hoče prisostvovati podpku pogodi«e. Za bolgarsko vlado bo podpisal pogvdbo min. predseeknk Kjuseivanov, ki bo imel pri tej pr:lik; razgovore tuda z jugoslovenskim min. predsednikom. Kakor poročajo ;z Bukarešta so se vršili že preurazgovori med zunanjim ministrom Antone, cara in bolgar-.-*kim poslanikom o tej zadevi.
Najnevarnejši vlomilec v rokah policije
Po nevarni borb! so snoči ujeli proslulega vlomilca
Skapina
Ljubljana, 9 jan.
Severovzhodna periferija Ljubljane je bila snoči pozorišče divje borbe policijskih organov z enim najnevarnejših kriminalnih tipov kar jih pozna na ša povojna kronika.
V noči na petek sta vdrla dva neznanca v gostilno Ivana Čalela na Tyr-ševi cesti 57, kjer sta stikala za denarjem, ki ga pa nista našla, nakar sta se dobro okrepčala s pijačo in jedačo. V isti hiši sta naio takoj tvegala drugi vlom v cevi jar no Ivana Jeršeta. K sreči pa Jerše še ni spal in je čuvši ropot pričel klicati skozi okno na pomoč. Klice je čul v bližini se mudeči stražnik, ki je opazit dva neznanca, ki sta pravkar planila iz hiše. Prvi, večji in močnejši, je naenkrat utonil v temi, dočim je drugega manjšega stražnik še pravočasno zgrabil in ga z orožjem v roki prisilil, da se mu je pokoril. Odvedel ga je na stražnico, kjer se je izkazalo, da je aretiranec Italijan in sicer po imenu Cornelio Portelli, star 28 let, doma iz notranjosti Italije po poklicu konjski dreser. Na vprašanje, kdo je bil njegov pobegli tovariš, Italijan sprva ni hotel odgovoriti. Šele čez čas je priznal, da je bil njegov vlomilski pajdaš prosluli, že dolge mesece, oziroma leta zasledovani Ivan Skapin.
Na Skapina so p režal i ljubljanski detektivi, kakor tudi stražniki zlasti v zadnjem času dan in noč. Mož, ki je star 35 let, je bil rojen v Ljubljani, kjer se je izučil za ključavničarja, pristojen je pa v Vipavo. Prvič je imel opravka s policijo in sodiščem l. 1915, potem pa je njegova rubrika v kriminalni raz-vidnici naraščala od leta do leta. Skapin se je namreč že med vojno podal v Trst, kjer se je kot izučen ključav ničar posvetil vlomilskim poslom in se med tržaškimi svedrovci specijaliziral za vlome v železne blagajne. Po končani vojni se je takoj preselil v Ljubljano, kjer je zaporedoma izvršil številne vlome v blagajne raznih zavodov. S svojimi pomagači, ki so pa nekateri že umrli, je odnašal iz blagajn velike vsote, vendar ni imel vedno sreće in so ga prijeli. Skupno je presedel v kaznilnici v Mariboru nad 12 let in sicer po eno, tri in šest let. Po zadnji prestani kazni l. 1933 v Mariboru, je bil izgnan iz naše kraljevine. Italijani so gm takoj prijeli i* je moral odslužiti svoj kaderski rok. Z italijansko vojsko je moral nato v Abesinijo. Preden pa je odšel k vojakom, je na brzo roko prišel nekoč še v Ljubljano, kjer je vlomil v blagajno v trgovini Bata, nato pa še v Kunstljevo blagajno na Vrhniki. V obeh blagajnah je našel okrog 100.000 din plena. Ko se je vrnil iz Abe sini je, je sicer ostal doma, vendar ga je mikalo spet pogledati k nam.
Policija poznavajoč njegove vlomilske metode, kmalu ugotovila po raznih znakih, da ja Skmpm po Ljubljani m
okolici spet na delu. Dobila pa je še druge dokaze. Skapin je bil namreč z Ljubljano tudi v korespondenčni zve zi. Tu je imel še nekaj starih vlomil skih  pajdašev, s  kuterirni si je dopisoval od katerih je dobival navodila za svoje vlome ki jih je izvrševal če/, noč, nakar se je hitro zopet umaknil za mejo.    V zadnjem času je Skapm prihajal pogosteje čez mejo. seveda zmerom do zob oborožen. Zavedal st je, da so mu orožniki, kakor tudi poli cisti hudo za petami, in se je tudi na pram nekemu svojemu znancu izjavil, da ga živega ne dobe in da bo preje nego pade sam, podrl tri druge.
Po vlomu v Caletovo gostilno je pri jeti Cornelio Portelli izpovedal še, da se je seznanil s Skapinom v Trstu in da so odšli čez mejo trije. Tretji tovariš je bil ujet že na meji, dočim se je njemu in Skapinu posrečilo zbežali in dospeti v Ljubljano. Policija je tedaj vedela, da Skapin še ni odšel na zaj čez mejo in je pravilno računala, da bo skušal poiskati zatočišča pri nekih svojih zaveznikih, stanujočih na severovzhodni periferiji Snoči v mraku se je na določenem kraju v zasedi skrilo več detektivov. Skapin. ki je iz redno močan, prava atletska pojava ki tehta nad 100 kg, je prišel v bližino hoteč se splaziti v svoje skrivališče okrog 22 Tedaj pa so planili proti nje mu detektivi. Skapin je zar jul. nato pa se kot bi trenil z orjaško močjo otresel policistov. Napravil je par ko rakov nazaj, se nato hipoma okrenil in že posegel v žep. Skoro se je zdelo, da bo prišlo do njegove napovedi in da bo tekla kri policijskih organov. K sreči pa je bil eden detektivov urnejši in duhaprisotnejši Hipoma je namreč potegnil službeno pištolo in ustrelil Naslednji trenotek so že tudi priskočili njegovi tovariši, ki so Skapina razorožili in ga zvezali. V nogo ranjenega so nato odpeljali v bolnico. Tam so mu danes dopoldne pregledali rano in je zdravnik ugotovil, da ni nevarnejša. Skapina bodo zato najbrže že popoldne pod močno eskorto odpeljali v policijske zapore, nakar mu bodo krojili nadaljnjo usodo na sodišču ...
Vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS
Dom na Korani, danes: —7, 30 cm pršića na 60 podlage.
■ona na Gorjnftah, včeraj: —1, 5 prni-ča na 30 podlage.
Pokljuka, danes: —3, 20 prMča na 90 podlage, sneg trk do Podnom a.
Kranjska gora, danas: —5. 5 pršića na 15 podlage, drsališča lO cm ledu,
VrsHS Krnica, danes: 20 prstca na 45 ; podlage.
Rntece-PlanJca,   dane-: —2, 10 1 srn 16 do 90
Politični o6$c\ni(t
Dokaz narodnega edinstva
V reviji »Javnost* črtamo tole beleško-Ker je neki hrvatski ttst nedavno tega do kmzoval, da »o Črnogorci po tvojem poka len hi  Hr\*ati.  (a najdeJo se  naravno tudi Srbi, ki od časa do časa dokazujejo, da so ti ali oni deti Hrvatov po pokolenju Srbi), seveda tudi Slos^enci niso hoteli zaostati v tej tekmi. V Mariboru je jel izhajati list. ki dokazuje, da so kajkavski Hrvati okr<" Zagreba ht čakavski Hrvati v Istri po pokn lenju 5/ovencf. In zaključuje: ako bi se ti Hrvati  nahajali  pod   slovenskim upli\»om bi Se do danes ostali S!o\>enci   Se prihaja nam na misel, da bi se vmeia\'ali v to »do končno prekrščevanje jarčiče\^. ali ako bi se hotelo to stvar izkoristiti,  bi nobeden pameten in logično misleč človek ne moge ničesar drugega zaključiti, kakor da  'rtiJ srv-o. ki je tako lahko, ne menjajoč ne je zika- ne običajev. Srb, Hrvat aH Slo\'enec — pač po  tem,  pod Čigavim  upli\i>m se nahaja — dejansko predstavlja eno in isto etniško celino s tremi različnimi imeni Pa najdi logiko pri naših »popo'nih popih"' Pa tako tudi dotični list kot zaključek siv jega zgodovinskega imperializma izvaia. d;<. so Slovenci popolnoma samostojen narod docela odvojen od Hn'atov A ker so tud kajkavski  Hrvati   ki za  imenovani  'ist \ bistvu preJsta\'ljajo Slovence  tore i fatHčen narod od Slo\*encew  potem bi se dalo z malo šaljive logike <{'ipati. da so tako ti kakor oni S!o\'enci. t'\J gotovimi razmern mi seveda. Jva različna naroda
„Sami naf hitro rešijo hrvatsho vprašanje"
»Vreme* je v s\*oji božični številki obja vilo velez.imimi\*o izjavo Vladimira Radiča sina pokojnega Stiepana Radića. V tej trja \i povdarja Vladimir Radič:
Moje prepričanje je, da je položaj zelo kritičen in to prav radi gospodarske bede v» kateri  živi  kmetsko  ljudstvo Prehr>dee peš zagrebški okraj do Marije Bistrice, sem se na svoje oči prepričal, kako strašna beda je vsepovsodi. Zato je popolnoma razum Ijivo. da vas hrvatski narod- zlasti pa hr vatsko   kmetsko   ljudstvo   z   nestrpnost jo pričakuje, da se že vendar enkrat reši hr \at*k/> vprašanje, ker  *e g'oboko prepriča no. da bodo po pravični rešita naših na rodnih  /:ihtev priče1!  reievati  tudi wlik., socialna \-pruš,in ja ki tako t išče ob tla naši-kmetsko   ljudstvtt.      Vprašujete   me kako gledam v bodočnost'? Vse poj J*,  tvoja pot To stvar vodi dobro dr. Maček   Sumo n.</ zaboga hitro rešijo hrvatsko vpr.išanje, ker nas na to sili ne samo nuša notranja, mar več tudi zunanja situaciia   AJo m izvedejo svobodne volitve, kakor to /,th'e\\t dr M.i ček, se bo najbolje videlo kdo inu tnodtii no zaupanje vsega naroda za sabo in kr)li ko skupin hrvatski}} ekstremlmtav imu sploh zaslombo v hr\'at*kem naroda.    Takrat šibo ponovno pokazalo, i/.<   je   RaJu'e\\i 99
l javka stranka edini takoniii zastopnik hrvatskega naroda VoMf in kmetskegu IfiiJ sfvti še posebe . . . To- kat zahteva dr Mi ček. je zares zahteva hrvatdegu narod,. Dr. Maček te zahteve dovršno interpretira Ako bi dr Maček, kar pa je nenu>goče M misliti, spremenil s\x>t program, ozir(>m odstopil od svojih temeljnih zahtev glede načel in postopka, bi on riskira! s\*ojo M dan jo moč in avtoriteto med narodom
Samo nova selitev narodov
V »Politiki* je objavil Milan Gro/. eden izmed vodilnih    mož    bivše demokratske stranke, članek, v katerem pravi med drv gim: Kdor le količkaj pozna statistično in narodnostno karto Jugoslavije, bo razumel, kaj je mogoče doseči z \nklikom »Hr\*ati na okup« ali pozivom »Srbi na okup** En<i tretjina Hrvatov živi  izven hn-atske jez gre, a istotako živi ena tretjina Srbov iz ven srbske jezgre. Samo nova selitev nan> rodov bi mogla uresničiti ideale \-eliko-Hr vatov  in  \*etiko-Srbov.  A   še  manj realni kakor ti pozivi, so oni. ki hočejo tz pokra Unskih   vprašanj  napraviti državnopravne probleme.
Sestanek krajevne organi' zarije JNS za Bežigrad
Krajevna organizacija J\S za liežinrod ima članski sestanek v soboto V t. m. t»b 20. v gostilniških prostorih pri Kačiču na Tyrševi cesti. Na sestanku bo poročal na rodni poslanec Milan Mravlje o političnem poioistju m o raznih drugih aktualnih vpra kan jih Zs člane organizacije je udeležba obvezna. Pripravljajo se enaki sestanki tudi po drugih mestnih okrajih, kar je vse pohvale vredno.
Tudi Francija zbira fvo' vojno mornarice
Pariz, 9. »a^ioarja AA. Hava*: O zlw;.' francoskega brodovja vzdolž marokanska obale se urndno izjirvl a. da ne l>r<- dovje r** zbira, vendar pa gre fta-nio za m dne !«*ne manevre 2e lani ie fran^ortko brodovje ma-nevri<r«ik !od okolo. Pokrajinska /daja >Ma-tina< tni;. da bo vojn; minis*.^r ;>.»••;>•» odpotoval 15 januarja v Mapoko \jecrovo po lova uje je v zveii z vprašanji o! »ranih e Mn-roka. Spremljali ga bodo strokovnjak; mini
Stran 2
>«LOVlN8KI KABODc
' Stev. 6
ZNIŽALI SMO CENE POKROMANDU
KER SMO NAS OBRAT JVfODBJRNIZlKALJ IN BAODNAUZIRAIJ — TAKO Da\
HITRO, SOLIDNO IN POCENI,
V STANJU
NE DA BI TRPELA KVALITETA DELA
„UNITAS"
D IO.I
LIUBUAHA — CELOVŠKA SO a, Ttol. 2S-19.
Norveški glas o Planici
Norvežanom je Planica vzoren primer smotrenega dela
Ljubljana, 9, januarja , Eden našji najboljših skakačev, Bogo :sra_ inel |e povedal svoje mnenje o Planici- Med drugim nravi, omenjajoč izjavo iiansena, da ;e norveško javno mnenje proti velikim skakalnicam. Da temu ni tako, dokazuje članek, kj ga je nedavno objavj] eden največjih norveških dnevnikov v Oslu »Tidens Te^rn : \*od naslovom »Vel;»ke skakalnice — Visoke šole smučarskega športa* in 6 podnaslovom >Nor\e^ka opreznost ali norveška zavist*. Napisal ga je znanj športni delavec g. Tor Myklebost. Članek je zelo zanimiv zlasti zato. ker *>e nanaša na Planico.
Pisec pravi, da obstoja v smučarskem sjiortu še večji problem, kakor vprašanje aniaterstva. namreč vprašanje velikih skakalnic. Borba okoli velikih skakalnic je v zadnjom času zavzela tak obseg, da se i« treba že bati, da bo vplivala na medsebojne odnosu je med posameznimi državami.
Sred. Evropa vodi glede velikih skakalnic. Prve vesti o senzacionalnih skokih so prišle iz srednje Evrope, ali da povemo točneje s Planice v Jugoslaviji. In bas to Planico so hotela nekateri proglasili za »inkarnacijo športne !H>norelos;i V zaselku je kazalo, da avtoriiete smučarskega Spovta sploh ne najdejo besed- s tem pa so že izgubili iz svoljh rok vajeti. Ko se je začela snežna krogla vrteii nrzdol, je bilo ie prepozno, da l»i jo ustavili. Storjenj so bili sicer poizkusi upraviti jo, toda v državah srednje Evrope so te poizkuse smatrali za dokaz uorve^ike zavali, riaštj zato, ker je iniciativa prišla iz Norveške in ol>enem tudi dejstvo, da so tur d: v Norveški začeli graditi ravno takt velike skakalnice, je biO glavni vzrok, da so v drugih državah trdili: Norvežani v začetku niso imeli nobene velike »skakalnice in so zato [»oizkušalj sivar zavreti. Toda s-edaj. ko so tudi on; zgradili več veliki 1: skakalni& je ta zavora popustila.
lu tako ie nastal motto: »Ni isto, če dva delata isto*« Kajti, medtem ko ie bila norveškim skakačem udeležba na planskih prireditvah prepovedana, so btfi v Norveški na sikakajnicj Rena doseženi skoki 96 m in norveška zveza ni zaradi tega prav nič ]x>" aredovala prj FISi.
Zaradi vsega tega. pravi pisec, t>e postavlja vprašanje* al- so kritike proti zadržanju Norveške v tem vprašanju upravičene in aji so poizkusi, da se zaustavi razvoj velikih skakahuc zares diktirani le zaradi opreznosti- torej v dobrobit tekmovalcem?
Ce hočemo odgovoriti na to vprašanje, jO treba rubjprej ugotoviti, v koliko so momenti nevarnosti več:,4 pri skakanju 7t visokih skakalnic kakor pri skakanju z današnjih skakal nic od 50 do (iO m. Logičen odgovor bi b'l >da;, toda moralo bi se predpostavljati, da smo vsak mladenič, Jci goji smučanje, brez nadaljnjega skakati z velike skakalnice in dalje pogoj, da vsakdo, kdor zaia dobro namazati svoje emuČj in se povzpne na skakalnico, lahko že nekaj pozneje doseže skok 100 m!
V resnic] je zadeva drugačna. Če so povprečen skakač spusti s skakalnice t Planfaj, bo težko dosegel daljši skok kakor 60 m-On namreč ne obvlada posebne tehnike, ki je potrebna na velikih skakalnicah in ne hi znal popolnoma izkoristiti hitrosti Jn Zparne-jra pritiska/ Popolnoma isto bi hjlo, če bi običajnega smnearia, ki ni iivežban skakač, poslal] na skakalnico za 50 m. Pij njegovem skoku   hi  bil  moment nevarnosti vsekakor
telik. Prav malo je verjetno, da bo Sel kakšen »Hanseiu ali >Pedersen< (tadva sta se najbolj zavzemala proti velikim akakakui-cam op. uredni skakat v Planico. Take sko-ke se gre tvegat šele teda), kadar se smatra človek za kompetenrnega, t. j. šele tedaj, ko 6j je pridobil potrebno rutino, ko je v popolni formi. In b»š zato predstavlja skakalnica že sama po sebi omejitev nevarnosti« iu to zelo efektno omejitev.
Ali, bo morda kdo pripomnil, nevarnost« da se človek upropasti ni znatno veoja pri skoku 100 m kakor pri skoku 50 m? Tudi najboljši skakač lahko pade. Res je, nevarnost, da ei skakač zlomi nogo, je tudj na velikih skakalnicah, na drugi strani je pa. tudi res, da riziko n;kakor nj več j. ua veliki skakalnici kakor ua manjši, seveda pod pogojem, da je velika skakalnica pravilu© zgrajena. A »c velike srednjeevropske fckakal-nlce so grajene na podlagi temeljitih in točnih računov. Značilno je, da je za pianistko skakalnico izdelal načrte konstruktor letal, ing. Uloudek.
Pisec navaja nato pregled v Planici doseženih skokov Ln naglasa, da je bilo med *J5 skoki pod 80 ni 5 s padcem in pri 2 skokih med 90 in 95 m 1 s padcem. To je bilo o prliki prve tekme v Planici, ko so sodelovali tudj Norvežani. Pni lanskem tekniova nju so biLi rezultati, četudi je bilo vreme ne-povolinojše naslednji; pri 67 skokih pod m je bilo 5 s padcem, pri 29 skokih med 80 in 90 m le 4 a padcem, a pri 12 skokih med 90 in 95 m 2 s padcem. Norvežanom ni bilo dovoljeno tekmovati, toda po končanem tekmovanju jim nihče ni mogel prepovedmi treniranja na skakalnici i*i je trojica od njih dosegla skok nad 90 m.
.Morda ie nainavadnejši očitek prori vefci-ki.ni skakalnicam, da to ni več sport, temveč navadjia akrobatika. Toda — se vprašuje pisec — kaj je smušJcj skok sam po sebi, ako ne akrobatika? Nj nobenega dvoma, da zahteva skakanje z velikih skakal nic drugačen stil kakor skakanje z malih skakalnic.
Pisec nava-a za tem nekoliko svojih misli o velikih skakalnicah in ugotavlja, da problem velikih skakalnic še davno ni rešen. Mnenje stoji proti mnenju drugih držav. Vendar zakaj naj se velike? skakalnice brez nadaljnjega obsodijo? Zakaj toktka borba protj velikim skakalnicam, ko se tega razvoja kljub temu ne more več zaustaviti- Znani nemški strokovnjak za skakalnice C. I. Lu-ther, je imel prav gotovo prav, ko je rekel, da bodo velike skakalnice zavzele vlogo neke vrste visoke šole za tehnjko skakanja. Torej vzorne sakalnice, kjer se lahko sestane-jo najboljši skakači jn kjer lahko teoretiki vrše svoja proučevanja. IfanJ&e skakalnice zaradi tega ne bodo izgubile svoje važnosti, kajti le reden trening na malih skakalnicah bo mogel izšolati skakača, Je; nam DO lahko pokazal skok 100 m.
Vse kaže. da so sedaj tudi na Norveškem na delu sile, ki hočejo stvar postaviti na pravo mesto. Članek vsekakor prinaša pomembne misli, k; jih od Norvežanov nikakor nismo pričakovali. Norvežan} se dobro zavedajo, da bi si nakopal j pres'eč nasprotnikov, če bi hoteli vztrajati na svojem stališču in zato že kažejo pomirljivo lice. Značilno za našo mentjvliteto je pa vendarle, da se med nami samimi najdejo ljudje, ki nikakor noče* jo razumeti velikih dogodkov. Smo p*8 mali ljudje!
Astrologi o januarju
Najbolj kritičen dan v mesecu bo 18. januar — dan
katastrof
Ljubljana.. 9. januarja.
Kakor je znano, pravijo astrologi, ua imajo dogajanja v vesoljstvu, to so koz-mična dogajanja, kakor gibanje planetov in njih meusebojru stav, nekakšen svpiiv« na dogajanje na Zemlji, torej tudi na življenje človeka. Moderna astrologija govori prav za piav samo o neki vzporednosti med kozmičnim in zemeljskim dogajanjem, katerega ugotavlja s pomočjo izttustva. Pošteni med astrologi priznavajo, da je točno prerokovanje po zvezdah nemogoče, mogoče je samo napovedati kdaj približno lahko nastopijo ugodni ali kritični dnevi kot posledica konstelacij v vesoijatvu. Te konstelacije pa določa in natančno lahko izračuna astronomija. Sodobni astrologi pravijo nadalje, da so neugodni dnevi prav za prav 3>dnevl napetostic, v katerih se lahko pripeti zemljanom kaj hudega, toaa v globljem smislu so taki dogodki lahko dobri za človeka, kajti človek nastane in se izoblikuje šele v borbi z nasprotujočimi in kljubujočimi mu silami. Za mesec januar 1. 1937. napovedujejo astrologi dobre in slabe dogodke
V prvi polovici meseca prevladujejo ugodne, v drugi polovici pa neugodne konstelacije. V* prvi polovici meseca so dnevi ugodni za novosti v gledališču, filmu ln radiu. Tudi za pomožne in človekoljubne akcije so dnevi ugodni. Slišali bomo o novih iznajdbah v medicini in o novih zdravniških metodah. Okoli sredine meseca in po njej začne kritična doba. Pripetile so bodo eksplozije in izbruhnili bodo veliki požari. Časopisi bodo poročali o katastrofah, epidemijah in finančnih krahih. Politično življenje bo zelo živahno. Okoli 22. do 24. januarja bomo slišali o velikih škandalih in nravnih zločinih ali o senzacionalnih ločitvah. Dnevi bodo neugodni za umetnike in za zabavišča. Okoli 26 januarja prete prometne katastrofe. Kritični bodo ti dnevi tudi  za visoke vladajoče
osebe in za bogataše. V januarju prete človeštvu tudi velike poplave in anarhistični upori.
Najbolj kritičen dan v mesecu bo pa 18. januar. Tega dne bosta Saturn in Neptun t opoziciji kar je zelo slab aspekt. Lani smo imeli dvakvnt tak aspekt. Vplival pa ne bo samo 1*" marjaL Vse, kar lahko prištejemo ' ml ju.   se pod vplivom
tega asn amf   v borbi proti kon-
struk* uri. Kaos zmaguje nad
dom. Anarhizem dvigne glavo, epidemije izbruhnejo m vlade, ki ne stoje na trdih nogah, se zamajejo. Pred tem aspektom se bo pojavil drugi dne 16. januarja, ki ni nič manj nevaren, ker povzroča požare in eksplozije, razgiba delavstvo za stavke. Kritičen je vpliv Saturna tudi za rudarstvo, tovarne in slična podjetja. V vzhodnih deželah preti prebivalstvu lakota in poplave. Mednarodni odnosa ji bodo zelo napeti in jasen pogled mnogih državnih voditeljev bo zastrt.
UGODNI rs NEUGODNI DNEVI
Za iskanje službe in za poklicne delovne zadeve sta v tem mesecu zelo ugodna samo dva dneva, to sta 9. in 11. januar, ugodni dnevi za take zadeve so pa Še 14,19. 21., 28. in 29. januar.
Za poroke in zaroke ter za družinsko in zabavno življenje je najbolj ugoden 11. Januar, ugoden pa je tudi 12. januar.
Za gradbene zadeve, za nakup zemljišč itd. je zelo ugoden samo 8. januar.
Za intelektualno delo, za raziskovanja, iznajdbe na umetniškem in tehničnem področju sta najbolj ugodna dneva 9. in 14, januar, ugoden je pa tudi 11. Januar. Za trgovino, ustanavljanje novih podjetij itd. zelo ugodnih dnevov v Januarju ni. Ugodni so pa 11., 14., in 21. januar.
Za sport in rekordera tvo v tem mesecu tudi ni zelo ugodnih dnevov, ugodni so pa 11., 28. in 29, januar.
Za ptoovanje v inozemstvo in za zveze z inozemstvom so ugodni 19., 21., 28. in 29. januar.
Za pravde m opravke z oblastemi zelo ugodnih dnevov v januarju ni, ugodni so pa 9., 14., 19., 28. In 29. januar.
Vsi med 23. decembrom in 20. Januarjem rojem, to so rojeni v znamenju kozoroga, lahko upajo v tem letu na uspehe ln pomoč. Zelo ugodno bo to leto posebno za
rojene med 1. januarjem in 10. januarjem. Planet Jupiter jim obeta do marca velike
uspehe, kakor tudi od avgusta do oktobra. Posebno ugodni za te bodo dnevi od 26. januarja do 15. februarja ter od 18. do 27. junija in od 4. do 11. oktobra. Od 11. do 17. januarja rojeni bodo imeli uspehe od marca do avgusta ter od 26. oktobra do srede decembra, slasti v poklicu ln v družini. Od 21. januarja do 31 Januarja ▼ znamenju vodnarja rojeni bodo imeli med januarjem in aprilom še nenadne skrbi in nevšečnosti, pa jih bodo pr~rn?»^ah\ L*eto
je v splošnem za te ie neugodno. Ugodni Marsovi vplivi trajajo aa nje od 8. do 28. avgusta, slabi in kritični pa od 6. do 25. januarja ted od 12. do 25. novembra. V splošnem obetajo konstelacije na nebu med 21. januarjem in 31. Jan. rojenim razburjenje ln se morajo varovati prenagljenosti te Iznenađenja zlasti v prvih mesecih leta.
Župan štrigove
pri Abrahamu
Štirigova, 8. januarja.
Skromno in tiho, kakor odgovarja to njegovemu temperamentu, je v krogu svojih najožjih domačih in najbližjih prijateljev proslavil svojo 501etnico Kovač Tomislav, lekarnar in župan velike občine Stirigove, največje v srezu in sploh v dravski banovini. Kot kmečki sin je moral študirati v tesnih razmerah. Ze kot mladenič je bil naš slavijenec delaven in ognjevit omladinec in narodni delavec. Lekarniško prakso je opravljal v Mariboru, kjer ie imel priliko spoznati slovensko vprašanje in boriti se za slovensko stvar.
Naključje je hotelo, da je po končanih študijah postal 1. 1916 samostojen lekarnar v Stirigovi. ki je bila takrat še pod madžarskim jarmom. Zatirano medjimur-sko ljudstvo je kmalu spoznalo v njem človeka, ki mu je pri srcu njegova težka usoda Od te*?uj je postala njegova lekarna zdravilišče za vse bolezni, pa tudi za politične. Službeni upravni aparat mu je dal okusiti vse do tedaj moderno strogost, toda on je ostal dosleden zaščitnik svojega naroda.
Podtalno delovanje jc pospešilo prihod legijonarjev in osvoboditev. Osnovalo sc jc svoječasno Narodno veče, ki jc ob njegovem spretnem vodstvu zelo hitro uvedlo normalno življenje v ŠtirigovL Potem je začel ustanavljati kulturna in gospodarska društva. Veliko truda je vložil zlasti v Sokolsko društvo, ki mu je kot večletni starosta preskrbel krasno letno telovadišče. Vlagal je svoj trud povsod za napredek gospodarstva in prosvete. Povsod, kjer je sodeloval, se je paznala njegova velika aktivnost. Pri občinski upravi je bil zelo delaven. Ko je občina zašla v težke gospodarske stske, ga je ljudstvo postavilo na čelo občine, in že v dveh letih je spravil občinsko gospodarstvo v red. Pri nedavnih občinskih volitvah ljudstvo ni hotelo niti slišati, da bi kdo drugi vodil občino, čeravno si je iskreno želel namestnika, pa le ni imel tekmeca. Postavili so ga zopet na čelo edine liste JNS in je postal zopet župan občine Stirigove. Nova cesta iz Šti-rigove v Ljutomer, ki je sedaj dograjena, je njegovo delo. In še mnogo, mnogo takih uspehov ima za seboj, ki radi njegove skromnosti niso znani vsakemu. Politično je dosleden pristaš JNS, napram vsakemu protivniku pa toleranten in posten. Za svoje zasluge ima tudi odlikovanje red Jugo-slovenske krone. Drži se vedno pri vsem svojem delu gesla: Nehvaležnost me ne odvrača od želje in stremljenja, da vsakemu, prvenstveno siromašnim pomagam.
V tem jc ravno vzrok, da mu ob njegovi 501etnici prav vsi občani, bogati in siromašni kličejo: »Tomislav, gospon apotekar, še mnogo let!« Tam čestitkam sc pridružujemo tudi mi, z iskreno željo, da bi nam ostal naš prijatelj in somišljenik Tomislav še mnogo let zdrav in 6iL
Če se otroci igrajo s petrolejem
Višnja gora, 8. januarja Družino Orna lin a Lojzeta iz Tretenflka pri Višnji gon je doletela velika nesreča, ki je zahtevala življenje »triletnega sindka. Na praznik Sv. treh kraljev je odšla Omahnova družjoia k prvj masi ¥ Višnjo goro, doma pa je ostal hlapec in trije otroci v starosti devet t>edem in štiri leta. Hiapec se je mudil v hlevu prj žjvini, otroci pa so ee igrali sami v h"5i. Po otroški navadi so prebrskali vee kole in se spravili slednjič nad omaro, kjer so upali najti kaj zanimivega. Odkrili so steklenico petroleja, jo odpr\ in po neprevidnosti polUi petrolej po tleh in po £f!" rMetnem otroku, k>; je stal zraven. Ob tem dogodiku so se otroci prestrašili, kaj bodo rekli oče. Vedeti so, da bo šiba pela. Zato ie bik) tsreba na vsak neoin zabrisati krivdo. Toda kako? Prišli so na nesrečno omisel, da bi poi*t} petrolej zažgali* da bd se tako uni-čj4a mokrota in odpravil neprijeten duh.
Res so to storili, toda plamen se je takoj polastil najmlajšega, ki je bal polit s petrolejem. Ko je najeta rej 1 to videl, je prestrašen zbežal ven, srednji pa je pokazal več poguma. Pograbil je gorečega bratca, ga zavlekel ven in vrgel v vodo, da )e ugaejl ogenj. Pritekel je tud; hlapec, ki je pogasil ogenj v hiši, kjer so ga otroci kar pustiR in bi sigurno prišlo do požara. Poklicati so takoj zdravnika, k; je opečencu nudil prvo pomoč. Ožgan je bil zlasti po nog$ m vratu* vendar pa rane nošo kazale, da preti večja nevarnost. Včeraj popoldne pa je dedka nenadoma napadla boajast. očivjdno zaradi pre-stanega strahu in bolečin, fta ob petih popoldne je otrok podSegeL
Nov list na Jesenicah
Jesenice, 9. januarja Pred nami les    >Tovarnnški vestmlkc ki ga je po zgledu velikih tovarn v inozemstvu začela izdajat; za
sroje
delavce ta nameščen ce Kranjska industrijska družba na Jesenicah. VesUnk. ki .je Hmkmn na finem papirju, ima kot svoje embleme dve ikladivf in roki, Id si Jih podajata delavec in aftetigeot za skupno stvar.
V uvodnem članku »Vsem sodetavcemc je našlo vik) vodstvo podjetja vsem delavcem in nameščencem med drugim naslednje besede : NaM interesi so skupni, skupoj v prizadevanju za proevft m dvw podjetja in skupni tudd za blagostanje delavstva. Tj interesi so med seboj tesno povezani, saj ne morejo obstojati drug brez drugega. Naša publikacija nas bo informirala, nas bo združevala in nas bo vezala kot člane velike družine,
katere al* procvJt podjetja, zadovoljstvo delavstva, korjat državi in bodočnosti. y teh mislih kličemo vsem sodelavcem nas složni in dobronamerni — srečno!
Dalje podaja Ust kratko zgodovino železarske industrije, članek o poučnem potovanju jeseniških nameščencev in delavcev v inozemstvo ter nekaj drugih Člankov, razprav, obvestil, drobiža in listek >Rod za rodom«, ki vzbuja spomine na lepe jn trpljenja polne čase.
Ust, ki bo izhajal dvakrat na mesec v
3000 izvodih bodo prejemali delavci in nameščene! brezplačno. Vestnlk urejuje nameščenec K ID gospod Avgust Kuhar, tiska pa Učiteljska tiskarna v Ljubljani-
List. kj je morda prvi te vrste v naši državi, je lepo ureievan jn bo po svoji zanimivi, poučni in aktualni vseotni brezdvomno mnogo pripomogel k složnemu skupnemu delu vseh čintfeljev tega veljikena in renomirane-ga podjetja.
Kozji strah v Zagorju
Zagorje, S. januarja.
Kozji strah, kateremu je prebivalstvo v dobrem mesecu, odkar se je pojavil, vzde-lo sc kopico drugih imen, jc menda končno Ie zaključil svoje podvige. Povzročil je neverjetno mnogo fantastičnih govoric, da bi lahko napisali debelo knjigo strahotnih zgodb o njegovem početju. V resnici pa ima na vesti troje koz in eno ovco, posredno pa jc povzročil še pogin debelega ščetinar-ja: v strahu pred »strahom« jc bil namreč neki posestnik zvezal vratca svinjaka z žico električne napeljave, prasec sc je pa vanjo zapletel in poginil. V ostalem pa jc posebno nežnemu spolu povzročil mnogo strahu z napovedjo, da bo pomoril trinajst žensk. »Vi ste moja prva žrtev!« da je za-klical rudarju, ki se je vračal ponoči s posada. Komaj da mu je utekel. Da hi se neznanec vsaj svoje napovedi držal! »Brž tecite! V seniku se skriva!« je pritekla spehana ženska na orožniško postajo. Patrulja je odšla na pot, preiskala senikr ki so ga možje stražili, pa — niti sledu o straho-valcu. Neke noči so počili streli nekje pod Malim vrhom. Kaj se je zgodilo? Sledeči dan je vse govorilo o »velikanski« bitki z neznancem. Trajal da je pol ure, padlo da je okrog sto strelov, neznanec, ki ga spremlja dresiran pes, pa se je kar v zemljo udri. In kaj je bilo? Nekdo je s puško v roki stražil svoj hlevček s kozo. Nenadoma je nekje v grmovju srkivnostno zašu-rr.elo in — bumbumbum! je junaški čuvaj postreljal ves naboje v prazen nič. In še in še, vsak dan kaj novega, strahotnej.šega, da so se jezili lasje na glavi. Strah pa jo je vselej srečno potegnil, čeprav so včasi po cele skupine stražile svoje staje.
Razumljivo je. da ej orožništvo imelo pol nc roke dela s preiskovanjem in intervencijami. Pa vse brez uspeha, ker sc je storilec že davno skril na varno m se zabaval nad ljudsko zbeganostjo. Podoben preplah se je polastil doline pred leti, ko je prav tak neznanec napadal samotne pešce na »Gav-gah«. Kolikor smo informirani, vodi sled v gotovo smer in upamo, da bo skrivnost kozjega strahu morda kmalu razjasnjena. Prebivalstvo naj se pomiri.
Nadučitelj Zirkelbach umrl
Kranj, 9. januarja.
Sinoči je umrl po daljši bolezni g. Viljem Zirkelbach, nadučitelj na Primskovem pri Kranju v 57. letu starosti. Pokojni je bil po rodu Ljubljančan, kjer je tudi dovršil svoje srednješolske in učitellske študije 1899. Po učiteljski maturi je najprej odslužil kot enoletni prostovoljec vojaški rok.
Njegovo prvo učiteljsko mesto po vojaški službi je bilo v Ledinah nad Idrijo .Od tu je prišel čez nekaj let za učitelja v Pod-brezje nad Kranjem. Zaradi svojega odločnega naprednega mišljenja in nazorov je prišel kaj kmalu navzkriž s tedaniimi političnimi mogotci na Kranjskem. Četudi jo vestno izpolnjeval svoje učiteljsko vzgojne dolžnosti in je bil v vsakem pogledu nc-oporočen, jc bil premeščen na Terbijo v Poljanski dolini, kjer je ostal daljšo dobo, ko jc dobil mesto nadučitclja na Primskovem pri Kranju. Težko se je ločil od Terbi-jc, kjer jc uredil in imel zasajen viorcn velik šolski vrt z najlepšim in žlahtnim sa-nim drevjem, ^a ni bil le dober sadjar, temveč tudi obce dober vrtnar v goji ze-lenjadi in drugih sadežev.
Te panoge sc je z isto vnemo oprijel tudi na Primskovem, kjer je riasel tudi velik in vzoren vrt po svojem predniku tovarišu Fr. Luznarju, dokler ga ni napadla pred leti bolezen, kateri jc zdaj podlegel. Kot vojak, seveda je bil v začetku svetovne vojne mobiliziran. Četudi je imel Sc toliko sreče, da ni prišel na fronto, vendar si jc zaradi nerednega življenja že tedaj nakopal kal bolezni. Bil je med drugim tudi pevec. 2c kot učiteljiščnik in še pozneje je pel pri pevskem društvu »Slavcu« v Ljubljani. Tudi kot učitelj je po možnosti gojil to lepo stroko. Kot naprednjak, je razumljivo, da je brl z dušo in telesom Sokol. In tega svojega prepričanja ni prikrival pred nikomur. Zato je pa moral pretrpeti marsikako grenko bridkost v svojem poklicu kateremu se jc ves posvetil.
Zapušča poleg^ soproge šest se nepreskrbljenih sirot. Možu. kremenitega naprednega značaja in vrlemu učitelju, vzgojitelju mladine bo ohranjen blag spomin!
Z Jesenic
ne uprave za glavno skupšćmo, ki bc bo vršila v sredo 20. t. m. ob 20.
— Sokolska mladinska akademija. Sokol Je priredil mladinsko akademijo, ki je lepo uspela. JXa razporedu so bile telovadne pevske in god bene točke, ki so se naglo vrstile druga za drugo. Spored so otvorili vsi mladinski telovadni oddelki z naraščajskim praporom v sredini, ki so na lep način pozdravili državno zastavo. Akademija je pokazala, da ima društvo v moškem in Ženskem naraščaju izborne telovadce in telovadke na orodju, med deco pa dobre godbenike tn pevce. Akademija je bila slabo obiskana. V dvorani Je bila povečini le sokolska mladina ter starši nastopajočega naraščaja ln dece. Pogrešali smo naflo inteligenco, katera v zadnjem času ne kaže zanimanja za sokolsko telesno in kulturno vzgojo mladine in s tem jemlje veselje do dela še onim, ki žrtvujejo vse proste ure za društveno stvar.
— Otvoritev policijskih raporov. Pred kratkim je začel poslovati novo ustanovljeni policijski komisar!jat, ki je nastanjen v bivši Klinarjcvi hiši nasproti glavne pisarne KID na Jesenicah. Med občani je bila velika radovednost, kdo bo prvi užival gostoljubje v teh novih zaporih. No. pa je ljudska radovednost priSla v polni meri na svoj račun m to toliko bol' ker te ugodnosti ni bil deležen kak potepuh, pač pa inteljgent, ki je pod vplivom alkohola razgrajal v nekem lokalu.
(8
KOLEDAR
Danes: Sobota, °. januarja katoličani: .W-lijan in Ka>ili-a
Jutri: Nedelja, 10. januarja katoličani: Pavt-i puscavnjki
DANAŠNJU PRiREOiTVA
K/SO MATICA: i'<xj vročim §omcam
ZKD: Kje >c dele gospodične i ■'* oh 14.15 v Matici
KINO IDEAL:  Dete karnevala
KINO 6'LOG.l. Upoenikova hči, matineja »Fra Oiavoiom <>h 11.15
KISO UNION: Moekv+Shanjhai, matineja * Artistu ob U A \
KISO šlšK.\. Noč \- MonH CatfSJ
Krizantemni večer i>h JO v vadi pn^\u-rih Kazine.
Policijski ples na lahoru <»b JI.
Šentjakobsko gledališče »Pobcqlu nevr sta« ob 20.15 Mestni dom.
Lutkovni oder v Šiški »Jurcek med \ ra gi« ob 15 a" Sokol>kem domu
PRIREDITVE \A PRAZNIK
KlXO MATICA:  Pod  \točwi soncem ZKD:  Kje je  dete gospxxiičnc   F? oh 1030 v Matici
KISO IDEAL   Dere karnevala KISO SLOGA: UpomOcoVm    hči, matineja »Fra Diavolo« ob 11. dop.
KISO UNION; Moškim Shanghai, matineja »ArtistU ob 11. dop.
KISO ŠIŠKA: Noč v Monte Carlu šentjakobsko  gledališče  »Pobegla   M vesta« ob 20.15 Mestni dom.
Lutko\-ni oder na Taboru »Jurćek v peklu« ob 15.30.
DE2VRSE LEKARSE Danes in jutri: Mr. Bakarčič, Sv, lak«-ha trg 9. Ramor, Miklošičeva ecstš 20 in <Jar-tus, Moste — Zalo>ka cesta.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _v Šiški, telefon 33-87_
V soboto ob 7. in 9. in v nedeljo ob
3., 5.. 7. in 9. uri I.iliau Harvcv v razkošnem, humorja in razvedrila polnem filmu
NOČ V MONTE CARLU
Dialog v nemSčini.
Pride:     yse raa\\ glasbe sawwssMBBratsasaarasaii umi spi us im
Iz Ptuja
— Preložene smučarske prvenstvene tekme. Radi neugodnih snežnih razmer je GZSP preložil za 9. in 10. t. m. razpisane tekme za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji, ki bi se morale vrSiti na Vršiču na poznejši čas.
— Sokolsko društvo Jesenic« sklicuie sestanek vsega' članstva za sredo 13. t. m. ob 20. Na sestanku se bo razpravljalo ! o sestavi kandidatne liste bodoče drustve- I
— Mariborsko gledališče bo gostovalo v ponedeljek 11. t. m. v tukaj>njcin Mestnem gledališču s tridejansko dramo »kndjr ve oblak utrga«,
— Južno vreme je nastopilo zadnje drvi in nainestu snega srn<> dobili obilen dež. Kakor kaže letos smuči ne bodo prišle v po Štev. Se drsalci imajo smolo tako, i!j ne morejo izkoristiti tako lepega drsališča, ki jim ga je pripravilo Olepševalno društvo v Ljudskem vrtu.
— 5 kropom se je polil. 10 letna kočar jeva hčerka Marija BeUak i/ Vicavc je ho tela prenesti s štedilnika na mizo lonec vrele vode, ki pa ji jc padci i/ rok. S kropom si  jc  poparila  obe   nogi   ter dobila težke poškodbe, da so jo morali prepelja ti v bolnico.
— Davčna bremena. Na ohCmski deski je nabit razglas sreskega cestnega odbor« Ptuj, s katerim sc razglasa, da se bo v pokritje primanjkljaja v proračunskem letu 1937-38 pobirala \H% cestna doklada n« vse državne neposredne davke. Doklada se je napram drugim letom povišala kar ra 8*/*. Kdor bo zmogel vse te davščine, bo pač srečen. Da se je doklada /a toliko'zvišala, ni čuda, saj so vsa v/držcvalna dela m di prenizkega proraCuna napram prejšnjim letom zelo trpela.
—   Sezgoda.   12^ctni  posestnikov sin Franc Ceh iz Spuhljc se je pov/pel na podstrešje, odkoder jc padel na tla ter si zlo mU levo roko. Prcpclian jc bil v bolnico.
-—Ne puščajte otrok samih! V Nadolah pri Žetalah se je te dni pripetil žalosten dogodek, ki bi kmalu zahteval mlado življenje. Posestnica Mohorko Marija ie zadnjo nedeljo od>la k sosedu na botrinjc, v hišo pa je zaklenila svoicga triletnega sinčka Iranceta. ki se je v od, >»nosti matere priplazil do štedilnika odkoder je vzel | lopatico zarečo žeriavico ter |q zanesel na slamnato posteljo. V sobi le Vmalu bilo polno dima. tako da se je otrok onesvestil K »reči je dim opazil sosed ki je takoj pH-hitel na pomoč ter rešil otrok.. ****** smrt,, rttam : n pohištvom in žtv«-
zem pogorela do tal
Štev. 6
»SLOVENSKI NARODc
9gm I
Mofatni dan faa£jice matije
Ljubljana, 9. januarja Rojstni dan kraljice Marije, ki je postala zadnja leta še posebno priljubljena med ljudstvom, proslavljamo vselej tiho, a ta dan nam je tem bolj drag, posvečen veliki materi in ženi, kraljici, ki jo odlikuje prava globoka plemenitost srca in ki jo je kronalo tudi trpljenje s pravo ovreolo muče-
nrc.
Med materami, ki jih pojo pesmi, a ki nc žive samo v legendi, je nedvomno lik srbske matere najdojemljivejši. Srbske matere, ki jo opeva srbska narodna pesem, majke Jugovičev. Kajti ta mati je največja v svoji požrtvovalnosti, največja v svojem junaštvu, ker je njeno junaštvo resnično,
tiho, a zahteva, da mati žrtvuje ie 0H0 svoje srce. Toda takšne matere ne pozna le pesem ali kvečjemu čas kosovske bitke; takšne matere žive še zdaj. Svetovna vojna je zahtevala nedvomno od srbskih mater še večjih žrtev kakor kosovska bitka. Ko pa govorimo o požrtvovalnosti srbskih mater, seveda ne pozabljamo vseh drugih mater, ki so morate n. pr, v svetovni vojni prav tako žrtvovati vse najdražje. Vendar se tik srbsek mater razlikuje od drugih mater, kajti srbska majka žrtvuje navadno z brezmejno vdanostjo, čeprav ji krvavi srce, žrtvuje, ker se ji zde žrtve potrebne za skupnost in da se njena bolečina ne sme oglašati, četudi je še tako silna, ko žrtev zahteva skupna korist. Druge matere so preklinjale vojno, ki je od njih zahtevala sinove, preklinjale so njeno nesmiselnost in svojo nesrečo. Srbska mati je pa žrtvovala svoje sinove s tisto čudovito vdanostjo kakor prejšnja stoletja, z vdanostjo v usodo in s predanostjo bolečini, kakor da se je predajala orijentalskemu fatalizmu. Toda to ni fatalizem, temveč živi ogenj požrtvovalnosti, ki se je v dolgih dobah boja za narodno svobodo izkristalizirala v srcih srbskih mater v najčistejši sijaj junaštva.
Ko pa posvečamo misli naši priljubljeni kraljici ob njenem rojstnem dnevu, ne moremo predvsem prezreti, da se fe v nji poosebil simbol srbske matere, ki jo opeva narodna pesem. Pra\* tako junaško je prenesla svoje trpljenje in doprinesla žrtev kot najbolj junaška žena. Strašen udarec je ni zlomil, a materinska ljubezen se ji je še bolj razplamtela. Vse srce je žrtvovala svojim kraljevskim sinovom, pa vendar ni opustila še človekoljubnega dela. še bolj živo se je začela zanimati za nesrečne in zadnje čase sodeluje skoraj pri vseh pomembnejših dobrodelnih akcijah v prestolnici. Tako si pridobiva čedalje več src in iskrenega spoštovanja. Postala je kraljica, ki jo narod resnično ljubi zaradi njene plemenitosti in ne le zaradi njenega položaja.
Zato ji ob njenem rojstnem dnevu poklanjamo v tihem, prisrčnem spoštovanju svoja isrkena čustva, s ponosom, da imamo kraljico, ki je velika tudi v svojem trpljenju.
Danilo švara Je komponiral prvo opero
Kako je bilo z dirigentom IKOnomovim in kako s Ca'
vallerijo
Ljubljana, 9. januarja V decembru smo Čitali ob raznih prilikah ime našega dirigenta dr. Danila Svare v zvezi s koncerti m opernimi vprizo-r i t vami. Sam je molčal na vse dobro in slabo, kar se je reklo o njem. Ker pa sem izvedel, da je o božiču dovršil svojo prvo originalno delo, sem ga za to priliko prosil za, razgovor o vsem, kar se ga tiče.
— Ali bi mi lahko odkrito povedali, gospod dirigent, kako j c bilo prav za prav z Ikono-m o v i m ? sem ga pobaral.
— Minilo je že toliko časa, da iabko nekoliko bolj podrobno spregovorim o tem.
tkonomov je znan v Parizu kot komponist in kot clirigentu mu je pariška kritika izrekla sijajne pohvale. Pokojni Adamič ga je priporočil Filharmoniji, ki je sprejela njegovo ponudbo. Orkester se je že pri prvi skušnji proti vil igrati pod njegovim vodstvom. Značilna je bila Ikono-mova izjava, da je mislil samo taktirati in da naj bi orkester sam igral, kakor ve in zna. Tako mnenje seveda ni v skladu z mednarodnimi pojmi o dirigentstvu. Zaradi tega so sklenili opraviti koncert brez Ikonom ova. Meni so ponudili vodstvo koncerta dva dni pred napovedjo, kajti koncerta ni bilo mogoče preložiti, ker so bili vsi drugi dnevi zasedeni. Orkester je imel tri popoldneve skušnje že pred tem z našimi dirigenti in tako sem pristal na ponudbo.
Partituro sem dobil ob 9. zvečer v sredo, v četrtek sem imel prvo orkestralno vajo, ki je trajala 4 ure in pol.
— Ali j c res tako težko ali mor«ia nemogoče preštudirati partituro za tak koncert v tako kratkem času?
—Dober dirigent mora biti kos tudi taki nalogi. Slavna dirigenta Ar tur Ni-kiseh in Schonberger dirigirata nova dela večinoma z lista pri vaji in šele nato v teku dveh dni preštudirata partituro. Ob-vladanjo nove partiture v tako kratkem času ni torej kdo ve kak čudež. Drugo je seveda memoriranje partiture. Vsi veliki dlridenti študirajo mesece in mesece partituro, in sicer zato, da se od nje osvo-bode.
—A li je bil orkester pripravljen za koncert?
— Orkester je pripravljen za tak koncert, ako igra svoje parte na pol na pamet. Ko je v Ljubljani dirigiral Talich, Je imel orkester pred njegovim prihodom Sest popolnih vaj, z njim pa se pet. Pod takimi pogoji orkester igra drugače, kakor če mora paziti na vsako noto.
— Kako se vam je zdela izved-b s osebno?
— Iberta je tudi po soglasnem mnenju
kritike orkester res dobro izvajal. Glede Cajkovskega je izjavil prof. Trost, ki je bil med poslušalci, da ga je sam igral že petkrat z raznimi orkestri na Dunaju in drugod, pa da orkester ob tej priliki v lepoti izvajanja ni zaostajal za orkestri, v katerih je sam igral. Za prof. Noča je pa izjavil, da je junaštvo, da je na takem klavirju preigral koncert Cajkovskega. Ikonomov in Skrjancc sta bila najmanj izdelana. Za Skrjančeve skladbe nismo imeli dovolj časa, ker so zelo težke in bi zahtevale še in še skušenj. Skladbam Ikonom ova se nam ni zdelo posvetiti več časa, obdržali smo ga na programu le iz spoštovanja. Neupravičen se mi pa zdi tako vehementen napad na Filharmonijo. Koncert je bil boljši kakor marsikateri pred njim, ki je imel sijajne kritike. Kritike bi izpadle drugače, ako bi kritiki ne imeli predsodkov glede izkušenj, ki jih je bilo premalo in ako bi ta predsodek obrnili orkestru v prid. O tem pa najbrže nobeden od kritikov ni dvomil, da sem jaz svoj part obvladal.
— Kako je pa bilo s Cavalleri-jo? Saj se je sprožila huda polemika za Alelujo in proti njej ter za zasedbo in proti njej!
— Predvsem ne razumem, čemu tako razburjenje zaradi negativne kritike. Negativne kritike so bile in bodo. Se danes se spominjam na sijajne premiere : Otela« in i-Renskega zlata; pod taktirko Cle-mensa Krausa in v režiji VVallerstcinovi v Frankfurtu. Premieri sta bili res prekrasni in sta zadovoljili okus najobčutljivejšega muzika.  Artur H o 1 d e, glasbeni
kritik ^Frankfurter Zeitung«, je obe predstavi tako raztrgal, da me šc danes zaboli srce, ako se spomnim na to. Potožil sem tedaj svojo bol ravnatelju konserva-torija in mojemu profesorju Seklesu, pa mi je odgovoril: >ZeIodčne bolečine in slabe kritike gredo roko v roki!« Kritik je tudi človek in njegovo zasebno razpoloženje do dela, dirigenta ali do izvajalcev vpliva vedno na njegovo stališče do predstave. Meni bi se zdelo nenaravno, da bi mi naš kritik W. priznal 100rr uspeh, ako se mi kdaj posreči reprodukcija kakšnega dela. Imela sva nekoč neki >ren-contre« in zdi se mi nemogoče, čeprav mu moram priznati delno objektivnost, da bi on svoje subjektivno občutje do mene kot kritik eliminiral. To bi že ne bilo več človeško..."
Glede Aleluje pri Cavalleriji gre pač za lapsus, ki se dogodi lahko vsakemu kritiku. V Ljubljani so peli Ca vallerijo že mnogo slabši solisti kot to pot. Zanimivo pa je, da izkazujejo predstave Cavallerije in Glumačev največji inkaso med letošnjimi opernimi predstavami. In še to bi rad ob tej priliki omenil glede nase kritike: Bil sem 8 let v tujini in sem se zanimal za kritike vseh predstav in koncertov, toda nikdar nisem čakal na kritike po teden dni ali mesec dni po predstavi. Kritiki in peki imajo pač nočno delo. Izvajalci so tudi menda vredni tolike pozornosti za trud, da kritik napise o njih delu kritiko, ko ima še sveže vtise ln da nima možnosti citirati kritiko svojega kolege. — Pa še o vas kot komponista bi rad kaj zvedel! Pravijo, da ste dovriili svojo prvo opero. V zadnjih dveh letih ao vaša dela precejkrat izvajali.
— Kot komponist imam, kar ae tiče izvajanj svojih večjih del. izrazito smolo. Mislim na svoje Štiri opusa. Kantata >Vizija«-, ki Jo je Glasbena Matica riaajradOa, leži že 4 leta v arhivu. »Prva simfonija« je bila na programu za koncert am evropski prenos po radiu v L jubilant prod S leti, zaradi spora z upravo Radia Je pa koncert odpadel. »Draga simfonija« hi morala biti izvajana  S. t. m
v
riganta svetovnega slovesa, na
Ljubljanske Filharmonije. Termin Je hO slabo izbran in koncert Je prestavljen. Spet smola!
Sedaj študira Ljubljanski kvartet moj >Kvartetc Morda se Jim bodo instrumenti polomili — postal sem te popolan fatalist. Za božič sem res dovršil partituro svoje prve opere. Vsebina Ji Je življenje Kleopatre. Snov je razdeljena v 4 dejanja, libreto sem napisal sam, redigirala sta ga pa prof. Ivan Pregelj in prof. Stanko Leben. Zdaj pišem te partituro ln izvleček na čisto in upam, da bo opera na programu majskega festivala — ako se opera med tem ne podre.
— Kaj je pa z modernimi kon-
cert t. ki ate Jih pred lati prirejali ?
— Zaradi dela a originalno opero se letos nisem utegnil posvetiti tam koncertom. Tzkazalo se Je, da so bili U koncerti docela na mojih ramah. Kakor hitro bom utegnil, se Jih bom spet lotil, saj bi sicer naše glasbeno življenje potekalo brez novih incidentov in bi romantični komponisti živeli brez strupenih injekcij, kar jim pa res ne privoščim.
Zdaj me pa čaka moja strgana in priljubljena Cavallerija, vi gospod urednik, imate pa menda tudi dovolj.
Danilo Svara je zagrabil za svojo debelo aktovko, v kateri nosi seboj debelo partituro svoje nove opere, pa sva zapustila kavarno. Na vogalu sva zavila vsak v svoj konec. —emze—
Nabiralec dinarjev
in prodajalka teloha
Nabiralni dnevi niso več veseli prazniki, kakor so bili
nekoč
Ljubljana, 9. januarja. kem vogalu. Nabiralne akcije so moderne, kem voglu. Nabiralne akcije so moderne, čeprav jih niso iznašli šele zdaj. Pač pa jc nov poklic nabiralec. Sicer so že prejšnje čase zbirale dame in damice dinareke ob cvetličnih in raznih drugih dneh, kljub temu pa nabiranje tedaj šc ni bilo poklic. Dekleta so sc sicer smehljale poklicno in bila jih jc sama sladkost, da so bili darovalci v hudi zadregi, če niso imeli dovolj drobiža. Tedaj so bile nabiralne akcije še pra/nične, vse jc bilo slovesno, od nasmeha dam do cvetja in pisanih listkov v gumbi-cah. Zdaj je pa nabiralni dan delavnik in ne praznik. Povsem vsakdanji delavnik in nabiranje miloščine vsakdanji poklic. Vendar nc smete zamenjati nabiralca z beračem. Prav za prav opravljata oba eno in isto delo. toda poklicni berač jc šušmar, dočim ej nabiralec strokovna moč. Berač ima palico in malho za orodje, nabiralce pa puščico
TUDI NABIRALEC
TOŽI SAD KRIZO
— Ali jc bogata žetev? sem se obrnil na nabiralca.
— Vsi so nas že siti.
-— Tega bi menda nc smeli reči. Ali ničesar nc naberete?
— Nekaj žc. Ljudje so na žc iako jezni, da skoraj več nc upam nikomur pomoleti puščico pred nos. Večkrat me kdo nažene.
— Ali se izgovarjajo?
— Tako prijaznih je malo. saj sc vsakemu mudi,  da   me   nc  utegne   niti pogledati.
Kvečjemu kdo pozablja, da napadamo ljudi kakor gangsterji. Kaj ic prav za prav gangster?
— Grdo krivico vam delajo, saj ameriški gangsterji ne napadajo nikogar na cesti s puščico.
— Veste, — nabiralec jc postal zgovor-nejši. — ljudje pravijo, da bi žc dajali, ko bi vedeli. 7akaj se ta denar porablja.
— Saj vendar čitajo skoraj vsak dan v časopisju, da mestna občina kanalizira v Šiški 4 m globok kanal!
— Saj tudi jaz tako pravim, ki sem velik revež. Rad bi delal in pošteno preživljal družino. Pa moram prositi na cesti miloščino, da sem 3 dni na mesec »zaposlen«. Nekateri prihajajo in pravijo, naj dinar sum spravim, češ da ga nočejo vreči v puščico. Saj ste revež in vem da boste ta dinar prav tako dobro porabili, kakor, čc bi ga vam dali na socijalnom uradu, pravijo. Ja/ jim pa pravim, da socijalni urad ne deli podpor, temveč daje samo nakazila za delo. Seveda vsi nc dobimo dela, ekr nas jc preveč, ln res nc vem, ali bi naj potem spustil sam dinar v puščico, ali bi ga pridrža!. Cc bi videl kontrolor... lahko si mislite. Vidite, moja služba jc tudi huda.
TELOH CVETE. KUPCU A PA SE
Ob tromostju je kmetica prodajala teloh.
— Ali kaj cvete kupčija?
— Vidite, kako jc lep. /daj šc ni preveč razcvel! jc odgovorila, kakor da misli, da se zanimam čc cvete teloh kakor je treba.
— Res, lep je. Zakaj ga pa nc prodajate na tržni mizi? Ljudje raje kupujejo, če jc blago lepo razstavljeno.
— Morala bi plačati tržnino. Dinar, škoda sc mi ga zdi, ko tako težko prodajam. Tri ure daleč sem prišla. Teloha pa tudi ni toliko, da bi ga človek kar nagrabil. Ves dan sem ga nabirala in otroci so mi pomagali vezati šopke.
— Po čem jih prodajate?
— Le kupite, saj dam 5 šopkov /a dinar! Ko pa jc slišala konkurentka. okrog 7-
lctna deklica, da gre za kupčijo, je začela ponujati svoje cvetje: Jaz pa dam 6 šopkov za dinar!
— Ne sme^ prodajati ceneje. — sem jo posvaril. — sicer tudi ti ne boš mnogo zaslužila!
— Mnogo pa res ne bom, — me je za-I vrnila, — a vendar toliko, da si bom kupila j svinčnik in čc bo sreča, tudi zvezek.
1 — Ona lahko prodaja ceneje, je dejala I kmetica, — ker ji ni bilo treba plačati mit-, nice. Ja/ sem pa plačala 2 Din od tega ! cvetja. Ko bi vsaj mitnice nc bilo!
Agitatorka Leopoldina
Odmevi jesenskih stavk na sodniji — Na meji silobrana
Ljubljana, 8. januarja
V pretekli jeseni se je delavstvo v naših tovarnah razgibalo. V vseh večjih podjetjih je zahtevalo večjih ugodnosti, toda delodajalci so bili neizprosni. Tako so se delavci odločili za stavke, s pomočjo katerih so upali doseči izboljšanje svojega položaja. Tako se je zgodilo tudi v predilnici na Trati pri Skorji Loki. Stavkovni val je zajel vso Gorenjsko, okoli 9000 delavcev in delavk se je solidarno borilo za svoje pravice. Ponekod so delavci zasedli podjetja, toda ne za dolgo, kajti orožniki so takoj intervenirali in izgnali delavce  iz zasedenih tovarn.
V predilnici na Trati je organizacija poslala iz Kranja svojo najboljšo agita-torko Leopoldino B. z zapovedjo, da mora organizirati stavko, imeti v evidenci stavkujoče delavstvo in urediti vse potrebno za straže v tovarni in okoli nje. Leopoldina je svojo vlogo izvršila tako vneto, da je padla v oči orožnikom, ki so delni i red, in se je včeraj morala žago« varjati pred sodnikom — poedincem gospodom Gorečanom z dvema tovarišema, ki sta bila zelo aktivna ob tej priliki.
Leopoldina je omožena, pa nima otrok. Na zatožni klopi je sedela pohlevno in je priznala, kar je bilo treba priznati. Sele poročila orožnikov in izjave prič so nam jo prikazale kot nevarno agitator-ko. Organizacija jo je poslala iz Kranja na Trato, ker je vedela, da bo Leopoldina najbolje vse uredila in ker ima dar govora. Najprvo je določila, da je treba popisati delavstvo. Za popis je potreben papir, papirja pa delavci niso imeli pri roki. V pisarni ga je dovolj, so menili, toda omara v pisarni je bila zaklenjena. Nič zato, odpreti jo je treba! Zdaj je vse naše, je vzpodbujala Leopoldina delavce, zdaj smo mi gospodarji ni delamo kar hočemo!
Ključavničar Jože B. in delavec Franc M. sta stopila v pisarno in se spravila nad omaro. Odprla sta predal s kopačem in dobila papir. Leopoldina je imela med tem druge važne opravke. Orožniki so zaceli razganjati delavce ln Leopoldina se Jim Je postavila v bran. Ozmerjala Jih je, ker ao baje pri opravljanju svoje dolžnosti postopali tudi z ženskam! bolj uradno, Leopoldina Je priznala, da Je orožnikom očitala, da postopajo nezakonito, sodnik JI Ja pa pojasnil, da ni bila njena iti orožnikom, kako naj posto*
bttl aoU> a krivdo trdil, da
, kaznovana zaradi vloma in zaradi klevetanja orožnikov na 10 dni zapora in na 1S0 Din denarne kazni, Jože in Franc pa vsak na 120 Din denarne kazni, vsi trije pa pogojno na 1 leto. Kazen so sprejeli.
SAMO ZA  DEKLE JE  BIL DOBER*
Dne 10. oktobra lani se je zatekla \&a družina Nalarjevih iz Dola v tovarno Kanskv v Podgradu, bežeč pred podivjanim sinom Jernejem, ki je tekel z nožem in kolom za materjo in dvema bratoma Lojzetom in Viktorjem. Jernej, ki je imel pohabljeno nogo in stekleno oko, ker ga. je pred leti poškodovala mina v kamnolomu, je skušal preskočiti ograjo, tedaj so pa počili streli in Jernej je obležal mrtev pred vrati tovarne. Streljal je brat I^ojze, katerega je Jernej že doma ponoči, ko je prišel pijan domov in je grozil vsem, da bo vse poklal. napadel z nožem in ga nevarno zabodel v hrbet.
Lojze je prišel pred mali senat, ki mu je bil predsednik s. o. s. Brelih. Zagovarjal se je, da ni vedel, kaj dela. Pokojni brat Jernej ga je prvi napadel z nožem, ker je branil svojo mater. Potem so vsi zbežali v tovarno, in kdo ve kako in zakaj je potegnil samokres in streljal skozi špranjo v vratih, za katerimi je besnel Jernej.
Vse priče, kakor tudi mati in brata, so izpovedali, da je bil Jernej zelo nasilen človek. Za mrtvega Jerneja nihče ni našel dobre besede. Mati sama je rekla, da bi zredila raje 50 poštenih sinov kakor enega Jerneja, ki se je hotel polastiti tudi domačije, da bi se oženil. Prečitali so tudi izpoved Jernejevega dekleta. To je bila edina priča, ki je rekla dobro besedo za mrtvega Jerneja. Za dekle je bil Jernej vedno dober, čeprav je bil udan pijači.
Prisluhnili so pa sodniki, ko je predsednik prečita! izjavo orožnikov. Tem je takoj po dejanju sam Lojze baje pravil, da ga je brat Viktor nagovoril, naj pokonča Jerneja, da bo za vselej mir. Lojze sam je pa orožnikom rekel, da je stopil k Jerneju, ki je ležal v krvi na tleh, potem ko sta ga zadeli dve krogli, in mu Je pognal se eno kroglo v glavo, da se ne bi mučil.
Za senat Je bila odločitev glede sodbe brez dvoma težka, ker je šlo za mejo med sOobranom in umorom. Po daljšem posvetovanju se Je senat prepričal, daje Lojze Nalar kriv bratove smrti, ker jc streljal skozi špranjo v vratih, za katerimi Ja bfl Jernej, ter Je usmrtil brata iz malomarnosti Gre za prekoračen silo-bran In Lojze Ja dobil 4 mesece zapora, trs sen Ja sprejel, državni tožilec dr. Pompa at ja pa prldržal rok za prijavo pristaš aB reviatje.
Iz Lfstonicra
— Nov grob. Na novega leta dan js urnet v Strigovi g. Jonp Turko. bntl po-.esKnšk pri Sv. Antonu pri Kopru ▼ Istri. c»0» šolskega upravitelja v atrigovi g. Alfonza Turka. Pokojni je moral v \Mxi pustiti svoje posestvo in imetje. Hi val je že več let pri svojem sinu. Pogreb je bdi 3. t. m. v Strigovi. Pokojnika jc spremljalo na zadnji poti mnogo domačinov in Sokolov v kroju. Naj mu bo lahka, zsazeljecia jugoslovanska zemlja, težko prizadetim nase j=fcreno so&alje!
— Pasji Kontunuc v vtem »recu. Ker se je zopet pojajvila pasja steklina po nekaterih občinah, j> odrejen po vsem zt+tu strogi pa."j i kontumac.
— Čebele kradejo, šolskemu upravitelju na Stari cesti, g. Misle ju ^o oni dan tatovi odnali nekaj čebel, drugim pa iz-ropali med s .»atjem.
— Pogreb Mirka Vaunotka. V torek popoldne je bil pepreb nesrečnega posi\r-ja Mirka Vaupotiča in njegovega sina pri Kapeli, kjer se je zbralo mnogo pokojnikovih prijateljev iz okolice. Na pokopališču so se od pokejnika poslovili g. Unbič, upravnik ljutomerske pošte in g. Skuhala iz Križevcev za križevske gasilca m druga društva, pri katerih je pokojni sodeloval. Navzočnih je bilo tudi mnogo gasilcev.
Iz Trbovelj
— Vse naše naročnike, k: so b plačilom r.aioC-nine v laeeasakn, psesbass da 7.ao*tan
ke najka^nejt- do 15. t. m. poravnajo. ker jim Imi sioei .- tem dnem list uMavljcn. \ mnogih člankih posveča Hat trboveljski dolini toliko posorSJOSti, da ISBSSae tudi od sašili naročnikov upravicVno pričakovati, d.i l*»do plačevanju narodnim- aoasttiH enaka pa Boraosti —
— Lslužnenski davek ua pokojnine hr.* to\ske skladnice:  Kudarski  v poka jauci, Ki prejemajo potojaSSO od BcaeeVslM skladni ti\ so prt-l BJMBŠfCi naslovili na rauii>t.r*»1vo linanv  prošnjo, da bi  se jim   ukinilo pln čevanje uslužhenske^a davka ud pokojnin ki jih prejemajo.   Te dni pn je minis"r>t\o potom davno hnitovske skladntea t I.jub-Ijani i odlokom Štev. 59414/91 z dno t\. de-« t-mbra p. 1. odločilo, da .-o pokojnine hra-toveke ikladniee podvržene sslntaenskcnui davku, ki se zato ne mor«* ukiniti. Glatesi tetja obrtelili,    je vaiasaaja piifisviajn aslašbaaaketn davka i Is« k satno ve Ijavue rešena, —
— Adamičev spominski koncert: rrhov« j ski slavčki prirede v nedelj** 17- t- ni. ob Mi uri v dvorani sokolske ga .lom:« ipoarfaskl koncert /a pokojnim našim skladat oljem Adamičem. Slavčki, katerih t:«/.vojn Ln ta* pred k u je veliki skladatelj posvetil \po svojo poaecoost in Ijebeean, W»do Uvajali na tem kssMMfts i'u Bjegovi« Bajbolj&ii skladb in hannoni/.ai-ij \mw*\ ?A. ki M fk do dane» izvajal: na>i slavčki ua >vojih kon-oertlfc in turnejah doma in v tujini ?. največjim uspehom. Toda ne le nlavekorju m.ir-veo tudi ostalim na Min pevskim sbarosj je kaz-i! pokojni Adamič VSS svojo aasJonje-post, kar M je pokazalo zlasti na koncertih trboveljskih /borov, pa tudi pri "u-aki dru^i priložnosti, ki se je nmlila našim vodvnim gta&bcsdkatBi ds so ie prepričali, k kakim zanimanjVm je pokojni .-»kladalelj sledil d< n in napre-lku tukaj>njih pevatriSJ drustrv. Tt hvaaoiiiost.i ImkIo na si pevol in njil.ovi pri jatelji gorili vse, da OS s]>Ofnin BatoJBSŠJI skladatelja Adamiča tudi v Trlvnljah d« stojno poča^č*m. kakor /-a>lu/i moz. ki je dal narodu mnojro več. kakor mu j«"* Ml d.iti
dolžan. — Vo koocctU u> |catasMl tastap-
nikov pevskih društev U Eatavjl v fVftjB
razgovorov a skupnem delu na ftaabencai polju v bodočnosti. —
— Uradne ure na občini: Taisjlaja al> čina rasajtaaa, da stopi i it. |sssssrjssi t. i.
v veljavo sprememba uradnih ur, kakor j« je sklenil ol»činr-ki odbor v .-miflu ur^tilv o olv-.inskih aslalbeafltti na. eni i^dnjih »ej. Pn tej -prernomi.i l>odo v času od 1. al o bra do ;;i. marca uradne uro na ribo-veljaki občini ob delavnik9i    raasa >r,bo-
r,r od H. do 18. in od IS. do  16, RfC ob borah j«, od §L do pol 14. mr n^pr^kinj^no Ob nedeljah in pnmiikih r»e 7.1 ftranke d* 1:raduje. — V času od 1. aprila do o0. >ep tembra pa bodo uradne ur* ol» de.lavuii.fli razen robote od 7- do 1_\ ur<- in od IS, do 17. ure. ob aabotak pa od 7. do II, ure neprekinjeno. Tudi v letnem Času se za ptran ke ob nedeljah in praznikih ne u raduj**. 7-* stranke se uradujo ob ponedeljki1", sredah h parkih, ostale dneve pa le v nujnih slu&e jih. Socijalni urad uradu je n strank«- le oh torkih in petkih. —
— Slabi izgledi za Miiućarje: Ka-i >mu carji i»o /e jdlno r« nožni. Zlasti nilska mladina, ki se je hotela med počitnicami n*>».i'i ■Snakega vaastjl v l»e'i naravi, jr lOan razočarana nad letošnjo rimo. kajti počitni«^ gredo že h kraju, pa se fce enkrat ni asjdaVl prilika preizkusiti -muči v (etošajsni PSJSS/n, >tarši 'pa so kar veseli, ker >«• je mladina lahko bolj posvetila uč»nju, kar hi «ieer gotovo zanemarjala, škodo pa imajo nase planinske postojanke in domovi, ker *o pri čakovali v letošnji smučarski leSOS)! u^o-dt u promet. ?icer pa se ni prepo/tm :n »e utejme sedanje muliasto iti ecadravo 1 reme na mah spreroeniti v psava Lrdao zimo, ki Je l»omo imeli      vsi z mladino vred dava j —
— Zglasitev voj. obveznikov; Vajaakj oddelek tukajšnje ot»eino poziva vse mlad' niče rojene leta 1910, da se z.iriasc asjk;u»ni'je do 1. februarja med uradnimi urami v uradu vojaškega oddelka tukajšnje občine radi vpisa v vojno evideneo. Starši in sorodniki so v smislu voj. predpisov odprnvorni za pravilno prijavo obveznika. H|,vernik »e mora ob prijavi izkazati z domovnico Vr«*-nhn listom odnosno z' izkazom očeta ali brstov o odsluženju vojaščine. —
Fcstaal ia VodalkcTc
al Sla« rilb«!
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«   sobota 3 januarja 1937.
5tev. *
Matineja Z* K« D.
VSA   AMERIKA   I60E   UGRABLJENEGA  OTROKA  GOSPODIČNE F.!
Senzacionalni film, lidelan po motivih Lindberghove trageuije !
Kje je dete gospodične F«?
DO KOTE A  WIECK in  najmlajši filmski igralec aveta LE ROV
D^nss ob 14.15 in jutri v nedeljo ob 10.39 za matinejske cene Din 8-50 ln 6.60
V ELITNEM KINU MATICI
DNEVNE VESTI
— Vzgojitelj kralja Petra IL v PragL V
četrtefc je pnspeJ v fra3o . zgojiteij kralja leira U. guverner prof. Jcreia,ja Zivanovič. da preživi tam pravoblavne božične praznike o svujo hčerko in zetom prvim mjitikom našega poalaniitva v Pia^i g. Diuutrijevi-ćem.
— Ministri se vračajo v Beograd. Jutri zjutraj se vine v Boo-rad več ministrov, ki s-j bili če-z katoliške in pravoslavne božične praznike odsutni. V ponedeljek se prične deio poedinih odborov Narodne skupome, ki 6e see>aae zadnje dni januarji
— Iz banovinske službe. Imenovan;* sta za tehničnega višjega svetnika pri banski upravi tehnični svetnik ing. Josip Porenta. za bano^inskega tehnika pri tehničnem razdelku src c kepa načelstva v Kranju pa uradniški pripravnik Viktor Znm?ek: premeščen je na lastno prošnjo primani banovinske bolnice v ?lovenisrradeu dr. Franjo Radšel v banovinsko bolnico v Mariboru za vršilca dolžnosti šefa ftizeolcškega odseka.
Mala   popularna ljubljenka sveta S h i r 1 e y Temple UPORNIKOVA HCl
(FIlm v nemškem jeziku)
i
Premiera in jugosl. krstna predstava
POD VROČIM S O L N C E M Hans Albers — Lothe Lan g Bajni posnetki čarobne narave, napeti, drsni prizori in lepa, nepozabna vsebina
nrTiii
Premiera! Film krvave ruske revolucije! Ziom carstva — Moskva i. 1917. — beg in usoda nešte\nlnih bednih emigrantov Pola N c g r i MOSKVA - SHANGHAI
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, juU*i (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri
— Jugoslovansko odlikovanje ravnatelja Skodovib zavodov. V tOTOk je bil v Plzni odlikovan z redom Jugoelovenske krone iL stopnje z zvezdo ravnatelj Škodovih zavodov m". Adolf Vamberski Odlikovanje mu je pripel general Zivojin Tereibašič v navzočnosti vojaškega atašeja polkovnika Mi-hajloviča, admirala Poliča, članov jugoslovanske vojaške misije in številnih povabljenih gostov.
Matineja kina Sloge
Danes ob 14.15 in jutri ob IL dop.
Cene 3.50 ln 5.50 Dni Komična opera — bombe smeha]
FRA DIAV0L0
Stan Laurel ln Oliver Hardy
— Jadranska straža za ustanovitev pomorskega ministrstva. Jadranska straža namerava sprožiti vprašanje ustanovitve novega ministrstva, ki bi spadala v njegov delokrog v<sa pomorska vprašanja. Ta predlog pride najprej pred izvršni odbor. J S bo pozvala v»e gospodarske korporacije zainteresirane na tem vprašanju kakor tudi vse večjo primorske občine, naj podpro njeno akcijo. Taka ministrstva že imajo države, kjer je pomorstvo razvito in njihovo delo je rodilo že mnogo lepih uspehov. Od novega ministrstva bi imelo mnogo koristi vse naše gospodarstvo v prvi vrsti 6eveda pomorsko.
— Nečuvena nesramnost- Zadnje časo se opaia v našem j.o»tnem prometu čuder pojav; nekate-re stranke v Ljubljani dobivajo po posti zalepljene, nefrankirane zelene ku verte. ki se zde že na zunaj sumljive; ako jiii človek rahlo otipava, čuti, kakor da bi tipai v papir zavito blato. Ker so ta pisma prihajala vedno nazaj na pošto s pripombo: se ne b prejme je postil La pošt:' pozorna. Pisma so se odpirala in prišlo je do zaključka, da je v kos papirja zavito človeško blato. Usrotovilo se je da je na taka govnasta pisma pisala naslove vedno ena in ista roka ln da so b3a vpi obdana na kolodvorski pošti: Zagreb 2. Mreža s um ničen j je postala vedno gostejši ln po i7povedbi prizadetih strank kaže vse. da je izvor teh pisem iskati pri neki državni uradnici, ki je s tem vsekakor spravila v velike neprilike na^o pošt-Fo direkcijo. Upamo, da jo bo kor državno uradnico kmalu doletela zasluženo kazen, kajti taka oertrzoetika, ki spra vi v sramoto ihsavne ustanove, ne spada v državno službo.
— Cenjene naročnike privafmn. da nam vs© zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 15 januarja, ker bomo tej?a dne vsem brez raz!|ke, ki bi ne izpolnil svojih obveznosti, lisi astavtlt.
— Rumunska plenica gre preko na§ih pristanišč. Skozi splitsko pristanišče grre razen na^e 'ndi nimunska pšenica v Italijo. Prva pošiljka SOro ton je že prispela v Split, od koder jo vozijo b pa miki in motornimi Jadrnicami naprej v Italijo.
— Obvecflo! Ker smo zvedeli. da se pas renome zlorabi ia. ooozar *a mo naše od-lernalee. da v Ltafolistt n%n°mo ne posebnega Bprei^masUUM ne ootn'kov ta oo-kr~-manie SnreieoMana bla.^o v r>ckTm.a-n?e le v >;šk; Celovška cesto PTia. doV« sta~c rn-rni-o   Oh«nem s«*o»***'x3nio. da smo
znatno znižali. Unitas dr. z o. z.
— Železniške ugodnosti planincev: &v<
planiiiSKiU društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je po številnih prošnja* in intervencijah dosegla zboljšanje dosedanjih ugodnosti za planince pri vožnji na državnih železnicah Od I. januarja t L dalje zadostuje skupina štirin članov planinskih društev, ki so včlanjeni v Zvezi planinskih društev (SPD, TK SkaJa. UPD, itd.) za ugodnost polovične voznice v IL in lil. razredu osebnih mešanih ln brzih vlakov. Vsako v zvezi včlanjene planinsko društvo izda posebne objave, ki so koleks proste Plsninsc ki se poslužuje navedene u^odiosti pri vožnji na državnih železnicah, mora imeti svojo člansko izkaznico za tekoče leto overovljeno od pristojne direkcije državnih železnic Pre kinjenje vožnje je dovoljeno te eeli skupini Z izpremembo dosedanjih lurodnosti je v izdatni meri ustreženo planincem ker atrije se kmalu zberejo za eno turo Posebno objavo v te svrhe dobite pri vseh v Zvezi včlanjenih planinskih društvih in njihovih podružnicah.
Tri iz enega, to je zelo važno.
Nemogoče je, da bi kdo napravil boljše testenine, kakor so JAJNINIS-PEKATK-TK, ker ne more biti boljše urejene tovarne, kakor je tovarna »PEKA iLTJL« in ker ni boljše moke in boljših jajc, kakor jih ona uporablja, Jajnfne narastejo pri kuhanju tako, da dobimo tri krožnike iz % kg paketa — in kakih krožnikov!
— Iz »Službenega 1.61 a*. »službeni Ust kx. banske uprave dravske banovine« st 8 z dne 9. januarja objavlja dopolnitev in izpreiuembe uredbe o razsodniskib odborih* odločbo o ustanovitvi preizkudevaiišča za volno v Beogradu, pravilnik o ustroju in poslovanju preizkuševaiišca za volno v Beogradu, pravilnik sklada ministrstva za kme tijstvo za pospeševanje ovčarstva izpre membe o staležu banovinkaib uslužbencev na območju dravske banovine in veo odločb obče seje državnega sveta,
— Radijski naročniki sporočite svoj naslov upravi ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film »Naš val« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5, da Vam pošlje brezplačno in brezobvezne na ogled en izvod. »Naš vale izhaja vsako soboto v L ju bi jam in prinaša na 40 straneh popotne programe vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratke, srednje in dolge valove, dalje zanimivosti in slike iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta. Nova številka prinaša sledeče zanimivejše prispevke: Radio drama. Gostič kontra Kie-pura, Pri treh mladenkah ln Glumači v ljubljanski operi. Kaj se Izve lz filmskih ateljejev, Sonja Henie Je osvojila Holiv-wood. Nove slike iz filmskega sveta. Zo-ščenkovo satirično črtico »Agitator« m nadaljevanje dveh nad vse zanimivih del: razprava dr. Wasislewskega »Telepatija in jasnovldstvoc ln senzacionalnega romana »500«. V operni prilogi je Izšel Izvleček opere »Evgenij Onjegin«. »NAS VALr« je najbolj pestra tedenska revija. Naročnina znaša mesečno komaj 12 Din.
— Proteus Da omogoči naročnikom cenejšo vezavo, ie flJcIearnlo Prirodoslovno društvo poseben dogovor s knjigoveznico. Vsi naročniki, želijo vezati L, H. ah" HI letni<k-nai izroče te letnike najkasneje do 15. Januarja afig Pnirodoslovnemu društvu v Ljubliianj ali na direktno knjigoveznici £ab-jek (Dalmatinova 10) — samo pod pogojem hkratne vezave velia iaredno ugodna cena 15 Dtm za letmflc
— Vreme. VremensOca napoved prarvi, da bo hladneje, stalno in jasno vreme. Včeraj je snežilo v Zagrebu in Beogradu, deževalo pa v Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Zagrebu 0, v Mariboru 8, v Beogradu 6, v Skopi ju 5, v Sarajevu S, v Ljubljani 2. Davi Je kazal barometer v LJubljani 774.1, temperatura je znašala —0.8.
— žrtev prometne nesreče. V četrtek zjutraj se je pripetila na postaji Mlšuli-novac težka prometna neireča. Upokojeni železniški uslužbenec Josip Tesar, star 67 let, je hotel v vagon, pa mu je spodrsnilo in padel je pod kolesa, ki so mu strta levo roko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu morali roko odrezati, toda po operaciji je umrl.
— Tolovajstvo v cerkvi med pridigo. V pas a vi ki vasi Krap ju je prišel v nedeljo v cerkev Ivan Orlic s svojim bratom Štefanom Bil je prece^ piian in med pridigo je navalil z n~*em na Petra Orlica ter ga oklal župnik je prekinil pridigo, ogorčeni verniki so odšli lz cerkve, kjer so hoteli Orlica kamenjati. To bi bili tuđi štorih, da ni pobegnil v vas.
— Cpilog tragične ljubezni. Na Silvestrov© sta si hotela v Zagrebu končati življenje krojač Josip Zevetft* m njegova ljubica služkinja Katica Severovič. Napila sta se lizola ln pripel j aH ao ju v bolnice kjer je Zevetič Čez nekaj Ali umri. včeraj je pa umrla tud4 1 'egova ljubica, ne da bi jo mogli zaslišali. Zevetič je bfl star 29 let, oženjen in oče triletnega otroka.
— Razbojniški napad. V vasi Modrase, v
šmarjetski občini na Dolenjskem. )e te dni ustavil neznan rokomavb 13-letne£a posest-nikovega sinčka Franceta Mlakarja rn mu hotel vzeti 50 Din. K>r ran dečko ni hotel denarja izročiti, se ga je napadalec dejansko lotil. K sreči pa je bil dečko precej okreten m je nernanee pobega3. Kspadslec je bil star okrog 86 let in je go-rorfl hrvatsko
Kopnite domače blago!
Iz Ljubljane
—lj Vet policijski aparat |e na nogah. WU-sonu Traversu so izginili 100.000 dolarjev vredni rubini. V h.ši st 68 so bile ukradene razne dragocenosti. Kdo >e tat? Drevj ali jutri zvečer ob 20.15 poseme »Pobeglo ne-vassoc o šentjakobskem gledališču in vse bosta ievedeli. Za smeh skrbita dva zakrknjena brata — samca in njuna podjetna teta Haartata. Dnevna blagajna posluje od 10 do 12. m od 15 do 17. ure. Da se feognete navalu pri večerni blagajn; «i pravočasno preakrbjte vstopnice.
—U Po Kanarskih 0*0*0*, teh vulkan-sšdh stožcih v Atlantskem oceanu, nas bo vodil dr. D. J. Wolfel dne 12. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Okoli 60 diapozitivov in nekaj originalnih plošč (potrebno aparaturo je lz naklonjenosti nabavila tvrdka Radio v al), bo pojasnjevalo Živahna izvajanja g. predavatelja. Prirodoslovno društvo vabi širše oncinetvo na Čim večji poset toga prezanlmivega predavanja. Vtitopnina 10. 6 in 3 Din.
—lj Božidar Jakac zaključi svojo razstavo jutri v nedeljo. Ob 11 dopoldne je tudi zadnje vodstvo. Vodi slikar sam.
1 Matineja kina Uniona i
Velikj cirkuški film — Atrakcije — dresura divjih zven — Jubilejni film HARKV-ja PLELA:
ARTISTI
Cene 3.50 m 5 50 Din Predstave danes ob 14.15 jutri ob _IL uri dopoldne
—lj   Malo   ver   discipline   v gledališču!
V gledališču se je zadnje ča>e ra^pa^la grda navada, ki je ne skuša nihče odpraviti in ki nam ne dela pose me časti. Ljui-je prihajajo v parter mej pre-i ta d drugega dejanja, nekateri pa še cel«, pozneje. Najbrž je gosposk zamujat predstave, ker si tega ne mon p 1 o*t kdorkcli. Te gospošcine pa ni&mo nikomur nevoščljivi, samo prav se najn ne rdi da zamudniki motije s svojo netaktno tjc ln ropotom disciplinirano občinstvo, k: vendar prihaja zato v gledališče, da bi videlo in slišalo kaj se dogaja na ooru in ne v parterju. Umetno bi bilo, da bi vratarji ne puščali nikogar v parter med predstavo.
—lj Začetnlški plesni tečaj za vse družabne plese se vrši vsak ponedeljek ob 20. v  plesnem  zavodu  »Jenko« v Kazini.
Novinci-damein gopodje se še sprejemajo. Vsako nedeljo ob 16. do 20. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek nadaljevalna tečaja. PoSetaie ure in ini on nacije vsak dan od 11. do IS. in od 15. do 19. ure. Dijaki popu t.
—lj Posestnike novih hiš vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedelje dne 10. januarja t. L ob 10. uri dopoldne v novi dvorani Codegium Seraphicuan, vhod iz pasaže v FranCiškan3ki ulici. Na sestanku bodo poročali deiegati, ki so bili v deputaciji pri kr. vladi v Beogradu, zato pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Vabimo tudi posestnike novih hd& ki niso člani našega društva,
— lj Prijave za znižanje dopolnilnega da v** a k BSml jarmi se morajo vlož ti do 31. januarja 1937. pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mastni trg 27 EH. nadstropje soba št. 48, kjer se tudi dobijo tozadevne tiskovine za ceno 0.50 Din. Več je razvidno z razglasov, ki so nabiti na vseh mestnih deskah.
_lj Društvo  industrijcev in veletrgov-
cev v Ljubljani bo imelo svoj prihodnji članski sestanek v ponedeljek 11 t. m. ob 20 v društvenih prostorih v n. nad. palače Ljubljanske kreditne banke, Tyrševa c. lb (vhod poleg trgovine Goreč) Predaval bo univ docent g* dr. Vladimir Murko o kmetski zaščiti. Vabljeni so društveni člani in po njih vpeljani gostje iz gospodarskih krogov.
—lj Najbolj redki so v našem koncertnem življenja koncerti na violončelu Zato moramo vsakega virtuoza na tem kraljevskem instrumentu Se posebno toplo pozdraviti. Prihodnji čelistovski Koncert bo v petek dne 15. t. m. ob 20. uri v mali Filhar-monični dvorani. Nastopil bo znameniti če-hat Slavko Popov s skrbno izbranim koncertnim sporedom. Na klavirju spremlja umetnika prof. Marijan Lipovšek. Pretprodaja od ponedeljka, dalje v Matični knjigami.
—lj V št. Vkm nad Ljubljano bo otvoritev eaperamtskega tečaja v ponedeljek ob 21.30. url v narodni šoli.
— Naša skrinja (društvo) objavlja, da se je tadaja albuma >Naše noše, naše deč-ve m naši športniki« zakasnila ter izide isti za februar.
_ Sokolsko društvo  Ljubljana-štepanja
vas ima svojo redno letno skupščino v nedeljo dne 17. t. m ob 14. url ■ društveni telovadnici, članski * ostanek za sestavo kandidatne liste za bodočo društveno upravo bo pa v ponedeljek, dne 11. t. m. v telovadnici. Udeležba je dolžnost. Zdravo! Uprava.
— Objava. Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike ob državni cesti, št. 2 na odseku med gostilno »Kmet« v Zg diski do cerkve v St. Vidu in dalje, da ne eidstranjujejo, premikajo ali pok»varjaJo rasnih mejnikov, regulacijskih kamnov m značk ter ortalih trasiranih znakov it/L, ki se sedaj postavljajo v svrho tlakovanja oeetišca, naprave pešpoti. ureditve ceanoe železnice in onaflbe regulacijskih črt na tem odseku ceste. Ponovno se opozarjajo vsi posestniki, ker »e bo v nasprotnem primeru postopalo po obstoječih zskemkih predpisih in bodo krivci kaznovani.
—lj Predavanje SPD bo v Četrte* dne 14. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Član HhnaJsjske ekspedicije H leta 1934 g. \8chenbrenneT Peter bo predaval o »Nan£3 ParbaU 8190 m visokem vrhu v Himalaji. Predavanje bodo spremljale Stevfrn* sMon-»ične slike ki bodo pokarale mocročno le-ooto himalajske sorske pokrajine in te?koče s katerimi te je si orala boriti ta eksne-I dletja skozi vaš kot dva meseca. Etoeaea-
I tame sile so zahtevale številne žrtve in ca 100 m pod uajvi>jiiL vrhom 60 se morali vrniti tudi uajarz.nejsi meo kateruni je t>:i tudi predavatelj. V predavahu dvorani bodo za to predavanje sedeži uuuierirani. Pred-prodaja vstopnic t* vrši od ponedeljka dalje v pisarni SPD na AieKsacdrovi cesti —I j Nov esperantski tečaj bo otvori] Kaub eaparantistov v Ljubljani v sredo 13. jan. ob
20, v klubov eni lokalu Cankarjevo nabrežje 7/L Vpiše se lahko vsakdo, učnina malen kostna,
—lj Posestnike novih niš vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v neoeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v novi dvorani Collegium Seraphicum, vhod iz pasaže v Frančiškanski ulici. Na sestanku oodo poročali deiegati, ki so bih v deputaciji pri kr. vladi v Beogradu, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
—lj Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev m vpokojencev dravske oanovine priredi tudi letos svojo običajno letno prireditev (dobrodelno) p00 pokroviteljstvom bana g. Marka Natlačena me 9. januarja 1937 ob 21. uri v vsen prostorih Sokola Tabor. Glede prireditve ni potrebno, da bi se o nji obširno poročalo, ker je cenjenemu občinstvu itak znano, da je našlo na našib prireditvan vsakokrat v vseh ozinh najlepšo zabavo. Pač pa se sporoča, da je čisti dobiček namenjen za podpore potrebnim članom za-lruge. Ker bo prireditev v lastni režiji. 3e je cene znižalo kar največ mogoče. Tonilo se bo pristna namizna vina iz kleti vinogradnikov krškega okraja po želji pa tudi močnejša iz ljutomerskega okraja, jedla pa preskrbijo tukajšnji trgovci Obleka promenadna godba >Sloga«. Torei cenjene dame in gospodje,  nasvidenje ob
21. uri, da ne bo zamere pn g. Jenku, ki 00 lz prijaznosti prireditev vodil.
—lj Matineja ZKD. Zveza kulturnih društev prinaša senzacionalno filmsko delo »Kje je dete gospodične F.?« Se pred nedavnim časom je razburila tragična ugrabitev Landbergiiovega otroka vso evropsko javnost m po istih motivih je na-dtal film »Kje je dete gospouićne F.?« Bogati Ln lepi filmski zvezdnici ukradejo otroka. Zavlada razumljivo razburjenje Državna oblast m privatniki vse Amerike iščejo otroka. Zaman KonCno se javijo ugrabitelji. Zahtevajo ogromno odkupnino 100.000 dolarjev. Nesrečna mati je takoj pripravljena izplačati odkupnino ali policija zna vedno onemogočiti sleherni stik matere z ugrabitelji. Tako je prišlo otrokovo življenje v nevarnost. V zadnjem trenutku ukrade neka tuja mati ugrabiteljem otroka ln ga vrne pravi materi Dorotheo VVieck, ki igra mlado mater in zvezdnico, poznamo vsi. Prvič pa nastopi v vlogi ugrabljenega otroka mali Le Roy, najmlajši filmski igralec sveta. Film *Kje je dete gospodične F. ?« radi njegove lepe in napete vsebine priporočamo mladim in starim. V Elitnem kinu Matici danea*ob 10.30 z dopolnilnim programom. Cene Din 3.50 in 5.50.
—lj Lutkovni oder Sokola 1 na Taboru vprizori Jutri 10. t. m. ob pol 16. uri pravljično lutkovno igro: »Jurček v peklu« v 4 dejanjih. Dejanje se vrSi na vasi. v začarani dolini in pri hudičkih v peklu. Dekoracije same in igra, polna zdravega humorja, bo razvedrila vsakogar. Vabimo Vas, da si jo ogledate.
—lj Iz policijske kronike. Policijeka roka je sicer dobga, vendar -časih ne doseže v«aeh tatov, ker jih je tudi preveč. V <6e4 I !'< je bilo vlomljeno v stanovanje Ane Kavčičeve na Cesti 29 oktobra to ukradena črna šatulja. v kateri je bil srebrni jedilni pribor za šest o eb ter hranilna knjižica Mes*tne hranilnice z vlogo 750 Din, na ime Kačlč Lija. Iz podstrešne sobe v Jenkovi ulici 9 je nekdo odnesel Rajku Ogorevou mal gramofon s 5 ploščami, v skupni vrednosti 600 Din. V Sta* tnovanje v Semeniški ulici 2, je prišel te dni brezpođelnež in se neopaženo oblekel v 1500 Din vredno suknjo dr. Josipa Jarše ta. nakar je hitro izginil. V Brezovško-vo go tilno v Komen'kega ulici so prišli posedat pozno po policijski uri neznanci, ki so si privoščili za okrog 200 Din je-5«tvin in pijače. Zraven so pokadili tudi za 20 Din cigaret in poiskali še nekaj drobiža. Iz podstrešja hiše v Kersnikovi ulici 7, pa je nekdo odensel te dnd kovčeg s samim otroškim perilom v vrednosti 400 Din.
—lj Otroško trupelee v grmovju. Delavci, zapo leni v Robovi ulici, so našli včeraj v grmovju tik poštne garaže trupelee deteta ženakega spola. O najdbi so tako- obvestili policijo in je policijski zdr: 4 k dr. Lužar ugotovil, da je bilo dete rojeno šele pred kakima dvema dnevoma. Zavito je bilo v bel ženski predpasnik m kOi-i papirja- Popkovina ni bila pod-vezana in je dete takoj po porodu izkrvavelo. Trupe Lee so kasneje prenesli v mrtvašnico, policija pa išče neznano mater.
Iz Celja
—c 16 in 15 let robije. Včeraj sta se zagovarjala pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju pod imenom >gornjegrajski strah* znani 24letni, v Gornji grad pristojni Ivan Bezovšek, delavec brez posla in stalnega bivališča, m 32letni delavec Jože Kotnik iz Tiroseka pri Gornjem gradu. Bezovšek je lani s svojimi zločini dolgo strahoval gornjegra.iski s rez ter je izvršil 11 večjih vlomov m tatvin, poskusil en vlom. .skupaj s Kotnikom pa Je izvršil roparski napad, ne da bi se mu bilo posrečilo svojo žrtev oropati. Po aretaciji je Bezovšek v celjski jetnlsntci napadel dva jetniška paznika m Ju hotel usmrtiti, da bi mogel potem pobegniti. Kotnik Je za ukradeni BezovSkov denar kupoval za Bezovška razno blago in obleke. Obtoženca sta priznala svoje zločine. Bezovšek pa glede svojega napada na jetrn3ka paznika trdil, da Ju ni nameraval u n on ti česar pa mu sodišče ni mosrlo verlett. Bezovšek je bil obsojen na 16 let robii*» in trajno izgubo častnih pravic, na S60 Din denarne kazni in na oddalo v pristno dela vnico po prestani kazni za dobo 5 let. Jože Kotnik pa je bil obmvien na 5 let robije, na izgubo častnih pravic za dobo S let ln na 120 Din danarne kazni. Obsojenca at«  »prele 1 a kasen.
—« Predavanje e borbi proti ttiber ko lomi. Krajevna proti tuberkulozna liea v Ce-11U bo priredila v ponedeljek 18 t. m. ob 20 nod okHliem T^m^"k^sra sSMntfftiša v risalnici meščansko *ole v Celju predava-
nje o temi  »Mooerna  medicina v norm proti tuberkulozi«  z demonstracijo snk Predaval bo g. dr. Robert Nsuoauer, primari) soraviusca na Uoinucu.
—c MoCoo sslrarmško službo ima do vštetega petka 15 .L m lekarna >Pn orlu« na Glavnem trgu.
II* akademski ples Sloge Danes, Narodni dom, Ronny
—c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju je imei svoj reoiu letni občni zbor v sredo 6. t. m. a o po ione v mali dvorani Narodnega doma ot> zelo ie pi udeležbi članov m članic Občni zo< . je otvor n ■ pozdravnimi oeseuami m vodil predsednik g. major v p g orei. || poročil funkcionarjev je bilo razviuno, da krajevni odbor t vsemi razpoložljivim: sredstvi skrbi za svoje vojne invalide tei vojne vdove m sirote, da bi izboljšal njlr: težki položaj. Število članstva naraSča tr. tudi stanje blagajne je povoljno Ponovnr je bil izvoljen stan odbor z majorjem v p. g. Orlom na čelu Občni zbor je tud; sprejel in poslal ministru za socialno tr^-litiko in narodno zdravje resolucijo. < zahteva izboljšanje invalidskega zakot««. v smislu  zahtev invalidske organizacije
—c Lastnike paov opozarja mestno po glavarstvo, da morajo Čimprej, najpozneje pa do konca meseca februari« nabaviti pasje znamke proti predpisani letni taksi, ki znaša za proste pst 100 Um za pse čuvaje pa 10 Din prištevSi 4 Din za znamko. Strankam. ki se ne 01 držale omer-*mega roka. bo predpisana t*ksa v dvojnem Iznosu.
Iz Pollčan
— No\  grob. Po Kratkem bolehanju je
umrla te dini poštovana gOcpa Deger. Ana, žena železniškega uradnika v pokoju. V petek pop-Mdne ao jo v lepem Številu apiemili na zadnji pot;  njeni  prijataiji ua
auanci, zlasti aaJaaasfiarji Sajsaaos
in  -ina  Naj v miru poč.va
— Freniošeen  je  bil n«  lastno pro' iz Polj^aiD  v  Hrastnik  z^a;..C..ik £ R Maks. G. Roner ^e je zlasti prej leti ijivo  udejstvcval   kot    (ftnattvaaia,  * oje* ča^ffio pri društvu »Zvon*, pozneje pa tudi  pri  Sokolu   Zlasti  se je  uveijavd pri pevskem zboru m  kot  igralec  na tukajšnjih amaterskih odrih   Na novem  me tu mu želimo mrv-go u poha!
SOKOL
Dr. Bukovsky v Jugoslaviji
Zid&ujic aiiio poročali, Oa p^dct.4 v ui polov.ci t. m Jugosiav.jo «*Ux.o*s>l^. Zidb _u CUS bi. dr. dtaiusiav Umn".m. Oo ane* predavanja v vseh večjui sie^iscdi aaš sokoistva. iva vez 6ivJ je p;ejea te dn poročilo od biata ar. BakovsKega aa prispe v Jugoslavijo 20. t. m. v spieiuatvu tajnika Ziiii or. ivepla. Njegova pol pu zemlji je odrejena takoi**: 20. t m pieku Subotice ob 7.03 v Beograu, 21 t. m 00 9.34 v Novi Sad, 22. t. m če* Staro Pazo vo in Slavonski Brod 00 12.Ob v Sarajevo, 23. L m. od 13.06 v Moeuu t tukaj bo v imenu COS utemeljil 4 vodnjake TyrSev, t\ignerjev, Schemeijev ui vamčkov m to v okviru Petrove sokolske petletke*, 24. t. m. ob 20.dO v Dubrovuik. 2o. L. m ob 18.15 v Split 27. t. m. ob b^.0 v Zag.:, 28. L m. ob 9.37 v Ljubljano istega dne »Večer slovanskega sokolskega bratstva« na Taboru. 29. t. m. ob 12 50 ouhou iz Ljubljane preko Maribora v Prago Podrobna okvirna navodila so vse priza ete župe že prejele od Saveza 3KJ Ali že danes dragega brata starosto iskreno in oratsko pozdravljamo:  Dobro nam došel!
Iz Saveza SKJ
— Poslanico za glavne skupščine društev ln čet ter tup je SSKJ naravnost razposlal. Prečltajte poeiAnioo na glavnin skupščinah i še važnejše, uvažujte njeno vsebino!
— Ministrstvo pro* ve te je z razpisom z dne 21. 11. 1936 št 46 533 odredijo, da ne smejo učitelji (profesorj.) v področju tega ministrstva prepovedat nošenja so-kolskega znaka učencem in dijakom k so včlanjeni v Savezu Sokola kraljevin* Jugoslavija
SPORT
— S .K. Svoboda.  Danes tb 19. članski ostanek   nato zel/' važna  odborova -ela.
L moštvo igra jutri na Hermesu.
gledališč*
DRAMA
Začetek ob 20 ari.
Sobota 9. januarja: Korajia velja! rted A.
Nedelja 10. januarja: 01. 15 uri: Rej«oitev. Mladinska prt-darava Fiven Znižane oene od ŽO Din navzdoL Ob 20 m: S* ledeni plofcči. Izven. Znižan' ^#»n» od 20 Din navzdol.
Ponedeljek 11  jaanarjac za pno.
Torek   12.  januarja:  za pno.
Sreda IS januarjn: Atentat   Red B
Četrtek 14 januarja: Ma ledeni ploAči. ited Cetnek.
Petek 15. Januarja   Oh |fl  Uri Konjenika
patro'a. Oija«kn pre-'^rava 0'nrw>V ^nl-žanr  («ne od 5 do 14 Din T~
O P F R A
Začetek ob 90 uri
iNobota 9 januarja. HovanMioa Preauei#k.i abonma.
Nedelja 10 januarja: Oh ift uri- Aida. Oo-storanje ?dč Kir«*^ in /<>ap 1t Maxa Adriana Izven ZnHan* cene od VI Din navzdol ob ?0 uri: Pn tr^ rnlad#»nk^h Izven Oo«tovanje ga, Marica Rrumsn Lurn-jeve Znižane oene od fto navzdol
Ponedeljek 11  januarja- zanrro
Torek 12  januarja: Sev?link' britje  R^i ^
^reda 1«  |aajsjaajš^    Cavanerta mst1e?»na
Olirmači A^a. rVtnek 14  jannaria-    Pn treh mladenkah
Trven   Popust za abonenta. Petek 15l ianaarja: zaprto.
Štev. O
»SLOVENSKI  ITARODc sobota, t. Junmrja 1987.
Strati !>
Kje na] bi stala nova bolnica
Nekaj pripomb k mnenju dr. i. Lapajneta o načrta arh.
Ljobljana, 9. januarja
Prejeli smo:
Baavasajjiv je optimizem, da ie raaprav-
U>uuo o tem. kje bi naj stala nova ljubljanska bolnica, saj se pred leti ni upaj nihče niti £ia©no povedati, da potrebujemo novo boLnioo. Voiiuar ta optimizem ni pretiran, Ba.j moramo imeli že povsem določen program, pripravljene vso načrte la zidanje, ko &o oglašamo z zahtevo po kreditihw Zdi se nam, da doslej niso šc odobrili kredita za nobeno javno delo, dokler ni pristojno ministrstvo potrdilo načrtov, in še potem so okleval L Na samo besedo nam najbrž ne bodo dali denarja-
l*ri zidanju nove bolnico jc vprašanje njeno lege nedvomno eno najvajtnejftfli. Dosiej so o njem razpravljali samo zdravniki v svojem kro^u. za kar so imeli dovolj razJo-
gcv. Kaxuniljivo pa je, da se te-ruu vprašanju ni mogel izogniti ilvVot studije o novi ljubijtiJidki bolnlei arh. ing. M. Sever. 0 njegovem osnutku smo govorili v naši božični številki in zato nam ni treba še posebej ra»-lagati, kje bi naj po projektantovi zamisli stala nova bolnica in zakaj prav tam. Njegov projekt bodo kmalu presodili strokovnjaki in j*" najbolje, da počakamo na njihovo sodbo. Vendar ne smemo pri tej priliki prosiiSati glasu odličnega zdravstvenega strokovnjaka, čeprav se >oficijeino* razprava ni začela, zdravstvenega nadzornika dr. fc. Lapa jneta, ki se je oglasil 5. L m, v našem listu. Drugih strokovnih sodb'.iz vrst zdravstvenih strokovnjakov zadnje čase fte ni bilo o vprašanju, kje bi naj stala nova bolnica. Pač pa jc treba omeniti, da so se oglašali nekateri že., ko 6e nismo tako javno razpravljali o bolnici Po njihovem omenja hi bilo treba bolnico zidati na Golovca, zopet drugi so pa še zdaj vneti za idejo, naj bi bolnica stala nekje na južnem vznožju Rožnika, odnosno mod Rožnikom in I'olhograj&-kiTm griči.
Dr. Lapajne gleda ma to zadevo predvsem t. očmi zdravstvenega strokovnjaka. Lani je napisal v »Zdravju« razpravo o zdravilnih kiimatih ter dokazoval, da je tu in tam zdravilno podnebje tudi v nižinskih legah, kar bi n.ij predvsem upoštevali pri zidanju bolnic. Zdravilno podnebje je tudi pod šmarno goro, kjer bi naj po njegovem mnenju stala nova bolnica. D. Lapajne očita našim arhitektom, »da nimajo globljega stika s higijeno*, 6cŠ, da se jo v šoli no uoe. Zaradi tc^ra puščajo preveč v nemar vprašanja higijene glodo na lego poslopij. Ob tej priliki ao jo pisec dotaknil tudi idejnega osnutka novih prometnih žil v Ljubljani. zamisli univ. prof. I. Vurnika. Tudi o tem načrtu je pisal naš list v božični številki. Nc bomo se dotaknili vprašanja, ali je zdravnik upravičen soditi o orbanistfčnih vprašanjih, ki so predvsem domena arhitekta in sele v drugi vrsti zdravnika. Ne bomo tudi ocenje-
vali takšnejra
pavšalnega
zdravE^kov-ecra
presojanja Na zdravnikovo ?odbo pa opozarjamo, ker se nam zdi zanimiva in zlasti mačilna za naše razmere. Ker dnevno časopisje Čitajo predvsem lajik;, je tudi potrebno, da jih opozarjamo na reči, ki bi si jih lahko napačno razlagali
Ne bomo ugovarjali gospodu doktorju rra, ugotovitve o zdravilnih klknaiih. Zdi so nam velikega pomena, da zdravstvenik opozarja na tako važen činitelj, ki bi ga morali upoštevati naši arhitekti. Ne moremo reci, aH naši arhitekta o vsem tom res nič ne vedo. Ne vemo pa tudi, ali naši zdravstvenik i ugotovili za vse naše kraje, v katere klimate spadajo, zlasti še, ker nekateri niti ne vedo, kje jo Oljska gora. Vendar jim verjamemo, da n. pr. Oljska gora in Dolnice nista tako ugodni za zidanje bolnice kakor jl pr. Rocnovo posestvo pod Šmarno goro. Ne moremo reči tudi, ali jo za kirurško zdravljenje nujno potrebno posebno zdravilno podnebje in ali naj zaradi tega zidamo vse bolnice v krajih, kjer sije »višinsko somoe«. To je v resnici vprašanje zdrav-stvenikov in oni smejo o njem predvsem odločati.
Kar se pa tiče predvsem prometnih in srbanističnib vprašanj, čeprav so v zvozi % zidanjem bolnic, prepuščamo vseeno prednost arhitektu pred zdravstven i kom. Zato mislimo, da dela zdravnik krivico arhitektu, ako mu očita, da je napravil neodpustljivo napako. keT je začrtal ceste in iele-znice tako in ne drugače. Dr. Lapajne pravi, da je bilo Škoda vsake Črt«, za načrt, ki bi po
njem naj bfia južna Železnica preJoaena is mesta k Savi, češ, da bi tako še bolj ovirala mestni naravni razvoj. Laj&i so razumeli,
zdravnik pa, kakor kaže, ni razumel. Arhitekt je prestavil glavne prometne žile na mejo teritorija možnega mestnega razvoja, torej jih je potisnil tako daleč lz mesta, do kamor se bo lahko sirilo. Jo njegovih naravnih mej. Avtostrade in 2elezn:ce obkio-žajo maksima'-.' mestni tcritor.j, čez nje se mesto ne more več širni že zaradi tega ker so tam že naravne rr;-;e irr=tr.ga razvoja. In na severu je naravna meja Sava; žtiez-n.ca leži ob njL Ka«r> a*j torej železn:ea
rtni razvoj. 6e potite jena tik do Savo? Ali naj prestavimo se Savo? Morda bi pa bflo treba saWi"c*» preložiti proti *tfu kar se zdrava A sklicuje, da .** i* zdaj praven na severa? Skoda bi bilo torej vsake i**masasHjsos nasede o t*a sfataelaeai vjra-sat»n ki ga nod omno ne to resu aUI zaj-K1 jai '-dravatvenik.
Lajike bi tudi ranimmlo, sit se zdi adrav-nska arh. ing. Severjov nacrt slab, ker pravi, da odobrava njegov načrt, »ako bo zabrani] vsako senco, ki bi padala na kako zgradbo v zaledju nebotičnika«. Arhitekt namreč ne bo brani] sencam, da bi padaJe. kamor pač morajo padati, ter ne bo brani' solncn sijati, zato pa je po njesrcvero načrtu lega poslopij bolnice takšna, da zaradi senc ne bo treba nobene diktature. Bolnica bi pa todi ne bila tako draga, čeprav N stala pod Stražnim hribom, da bi jo lahko plačali le Angleži.
Alfonz XIII. je bil velik
otrok
Zadnji Španski kralj nI nikol] razumel, na kako nevarnih
tleli stoji
jih spominih:
»Kmalu potem, ko so se visoki gostje po kraljevem kronanju razšli, smo sedeli pri rodbinskem obedu. Slučajno je prišla na mizo cvetača. Jaz je nisem nikoli jedla in tudi takrat je nisem vzela.
— Jedi vendar cvetačo, — se je obrnil name Alfons.
— Nikoli je ne jem. — sem odgovorila.
— Nič ne de, jo boš pa zdaj jedla, — je vztrajal Alfons pri svojem, da bi videl, kaj se bo zgodilo. — Hočem, da ješ zdaj cvetačo.
Isabela se mu je takoj pridružila.
— Ce je kralju to po volji, lahko ješ enkrat tudi cvetačo.
Meni je bilo to samo malo mučno in smešno. Da ni posegla vmes Marija Kristina, bi se bil obed končal neprijetno. Toda Marija Kristina je strogo posvarila Alfonsa in mu pojasnila, da je kraljevska avtoriteta za važne stvari in da sc ne sme igrati z njo. Alfons ni nikoli razumel, na kako nevarnih tleh stoji. Njegovo prizadevanje je šlo za tem, da bi obdržal krono ob najmanjšem popuščanju in zato se je opiral na generale ln na duhovščino. Ni se pa zmenil za vrenje v državi in za nevarno naraščanje moči anarhistov, čeprav bi mu lahko bili njihovi navzlic krutemu preganjanju množeči se napadi resno svarilo. Nekoč je malone izgubil življenje baš na dan svoje poroke z Eno Battenberško. vnukinjo angleške kraljice Viktorije.
Bil je krasen dan v začetku poletja, 31. maja 1906. Zastave so vihrale na pripeka jočem solncu. nad poročnim sprevodom so šumela krila belih golobov, ki so jih lzpuščali v gostem spalirju stoječi prebivalci Madrida v celih jatah po stari španski navadi v srečo novoporočencev. Mladi kraljici so posipali cesto s cvetjem in ji metali šopke v kočijo. V to radost in navdušenje je pa naenkrat padla bomba pred kočijo, počilo je. Švignil je ogenj, kosi kovine so zažvižgali po zraku, konji so padli in sprednji del kočije s krasno oblečenim kočijažem vred se je raz-letel. Začuli so se kriki in kletvice. Zgnetena gruča ubitih in ranjenih se je valjala v krvi. Iz cerkve proti gradu vozeči kočijaž ni bil na zahtevo španske etikete na koncu sprevoda, voziti je moral počasi in v tistem trenutku je padla skozi okno neke hiše v krasni šopek zavita bomba naravnost konjem pred noge. Pod generalom Lorigo, bivšim kraljevim vzgojiteljem, ki je jahal kraj kočije, je bil ubit konj. General je bil ranjen, kralj in kraljica sta pa ostala nepoškodovana. Prelita kri je obrizgala kraljici poročno obleko.
Ubitih mi je resnično žal, je dejal Alfons, ko se je v gradu govorilo o atentatu. — Kar se pa tiče pri tem nas, spada menda to že k našemu poklicu. Toda od takrat je bilo prepovedano metati na kraljevo povorko cvetje, čeprav so se temperamentni Spanci težko sprijaznili s to omejitvijo svojega navdušenja.
Z izgubo kolonij so bile dosanjane prijetne sanje o veličini in svetovnem pomenu Španije. Treba se je bilo sprijazniti z dejanskim položajem in se mu prilagoditi. V Španiji so slednjič spoznali, da je treba raztrgati vezi starih tradicij, da je čas za radikalno obnovo. To bolestno spoznanje je prišlo slučajno v dobi, ko je bil proglašen Alfons XIII. za kralja, ko je formalno prevzel vlado, ki jo je imela potlej v rokah v njegovem iraenu njegova mati Marija Kristina. Novi kralj pa ni nikoli razumel svoje naloge.
Za narod, ki je bil pravkar nesrečno zaključil pomembno razdobje svoje zgodovine in je nujno potreboval nove smernice, red in strogo vodstvo, je bil 16Ietni kralj gotovo nevaren poskus. Lahko si mislimo, kako se veseli deček, ki bi po svojih letih spadal v srednjo gimnazijo, ko vidi okrog sebe množico uglajenih politikov in diplomatov, pripravljenih podrediti se njegovi volji in storiti vse kar želi. Mladi kralj je bil omamljen v svoji moči. Igral se je z njo kakor velik otrok in potrebna je bila krepka roka in takt Marije Kristine, ki je stala sinu ob strani z nasveti in izkušenostjo ter usmerjala prve njegove politične korake, da ni prišlo do nevarnih pretresov.
Bivša prednica terezijanskega zavoda plemkinj na Hradčanih. srednje. vitke postave, svetlih, hladnih oči, je dobro poznala vse pečine političnega življenja v Španiji in dolgo je držala v rokah vajeti vlade, izravnavajoč z zdravo prevdar-nostjo neizkušenost mladega kralja, o-slepljenega z leskom krone. Po smrti svojega moža Alfonsa XU. je živela skoraj samostansko življenje in edina naloga jI je bila ohraniti svojemu sinu prestol. Cesto ga je opominjala, za kaj mora skrbeti in kaj opuščati. Toda v Alfonso-vi vladi je kmalu zavladala vsemogočna kamarila in njena navada je bila odgovarjati na vse kakor ukazuješ, kakor si želiš ali na povelje Vašega Veličanstva. Alfonsovim dvornim krogom je bilo vladanje skoraj verski obred. Mora se zgoditi, kar je zapovedal kralj. To geslo je uveljavljala njegova teta Isabela, najstarejša hči izgnane kraljice Elizabete IL In v mladoletnem kralju je vzbudilo to razumljivo željo preizkusiti tu pa tam svojo moč. K sreči sc je godilo to v začetku večinoma v rodbinskem krogu - in v zadevah, ki se države kot take niso tikale. O karakterističnem dogodku iz te dobe pripoveduje princesa Eulalija v svo-
MODERNA NEVESTA
— Avtomobilov še ni ta in tudi ženina se ni. To je res lep red! Že večkrat sem se možila. toda kaj takga £o nisem ilnlfula.
PREVEČ BI BILO
— AH zadene člane vašega samskegu kluba denarna globa, če se oženijo?
— Kaj še! To bi bila prehuda kazen, saj so žo itak dovolj kaznovani.
Državica pritlikavcev
Madiarsk lšti zopet piaejo o dožeki b-liputaocov m sicer po zaslug, pritlikave« Ju lat Gon ta. Mož meri komaj 60 cm. vendar je pa reko podjeten in *na v Budinr-peste vefciko trgovino. Ker ne ve, kara bi a denarjem, je sklenil ustanoviti deželo pritlikavcev. Povabil je k sebi iHnTnarje m jim izjavil:
»Kako moremo faM| srečni, ko pa skušamo neprestano prjfl-tjo.tet svoje irvljemje ževljcoju normahvc ljod?? Vedno nasmovi zavest, da smo man jvredrti. Zato bomo pa k uprli 100 kvadratnih k jornetrov zemlje in zanašajoč se na dobnotljivost twr>s<hov imamo zagotovljene prve vire dohodkov. Kdor bo namreč Kotel videti dežele pritlikavcev, s[ bo moral preskrbeti na svoj pota Iret poseben vizum. Zdaj pripravljam svetovni kon««res pntMkavcev, na katerem se bomo p'cnert<Ui o ustanovi v j naše državice. Glavni vir naeVh dohodkov bo živinoreja. Tu bomo pa morali premagat še crvrirre, ka rti redči- bomo Kihk^simo maiJuro ž-vrno. Ker bomo not-ebovali tud' kusja, Ivomo moral: poskrbel: za uvoz škotskih ponijev. S poslopn m kr.laniem unamo vagojili posebno raso koni. oatroaefctio ne-
š-m p^^Va^ttra. To ni izklnieemo. kajti r*r-vobno loomj baje rr; b"il ven V od liafOBt. Koze nam Kodo nidVme^'e krave n redili bomo samo majhne pse
Slovanska imena
ameriških mest
Med imeni mest slovanskega izvora prevladujejo v Amerik' ruska tmeaa- N*a to ogromno evropsko a/i jake državo nas spominja v Ameriki 17 mest. DseatcC in vasi z imenom Petersbarg, 12 Moakev, 11 Odet* 4 Vdaje in 3 Kremlini. Druga mesta ruskega izvora SO Sebastopol, Kictf, Czar, Tol-stov in DobtOV/olsky. Priseljenci iz lužnlh krajev Rusije so ustanovili 1'krainaia v severni Dakoti i-i dal! mesto v MmnesorJ ime Mazepps v spomin na ukrajinskega narodnega buditelja. ki sc je boril za neodvisnost Ukrajine,
Na Češkoslovaško spominja v Ameriki 5 mest Moravia, 3 mesta PragUC ter mesta Mohenua, Pilsen. Siovaktow:i m Masarik-to\vn. Poljska imena ima cela vrsta aineri ških incsr 14 mest slaw spomin Polaskega, 11 jc Vaišav, 2 Krakova, eno mesto jc dobilo ime po Kosciuskem, eno pa po skladatelju Chopinu. Med jugoslovanskimi mestnimi imeni je 5 Beogradov, o krajev se imenuje Lula, 5 Mace doma, 2 Serb:a. po eden pa Banat, Adria, Bolan. Dalmatia Gad. Gospoda Kravn Novi in Slovar)- Kno ameriško mesto jc dobilo ime po na'ern misijonarju škofu Baragi« eno pa po slavnem izumitelju Tesli Pet ameriških mest nosi ime bolgarske prcstolice Sophic.
Največja župnija na svetu
Po obsegu je sicer največja, drugače pa spada med one župnije, ki imajo najmanj faronov. Največja župnija na svetu meri 100.000 km2 in je torej tako velika, kakor nekatere evropske države. To je župnija v Ponds Inletu na ogromnom kanadskem otoku, na takozvani Baffinovi zemlji, ležeči v Severnem ledenem morju, v krajih, koder vodi severni polarni krog-.
župnik največje župnije na svetu je pater Girard. ki je posvetil temu kraju vse svoje življenje in prebiva med Eskimi že od leta 1915. Njegova župnija pa šteje 10S katoličanov, razkropljenih po vsem ogromnem ozemlju. Letos je bil oče Girard v Rimu, kjer pra je sprejel papež Pij XI. Prinesel je papežu v dar herbarij, obsegajoč vse vrste polarnih rastlin, ki j h je sam zbiral na obeskih pri svojih faranih. Večkrat je bil tudi za 78. stopinjo severne širine.
Dolina smrti
preiskana
V severoameriški državi Colorado je jugovzhodno od Puebla zanimiva dolina Suicide Gulh, Prepad samomorilcev, kjer je strupeno vsako stebelce trave, vse cvetje smrdi po gnilih jajcih in v zemlji preži na človeka smrt. Narava je pripravila v tej dolini nevarno past. Ce ni vetra, leži nad njo po česnu dišeča megla. V vsej dolini ni nobenega živega bitja. Divji zajci ameriškega zapada zaidejo tu pa tam v njo, pa hitro zbeže iz nje. Celo divje čebele se boje cvetlic te doline. Prepad samomorilcev so odkrili šele leta 1931, ko je prenočeval v dolini utrujeni pastir. Ko se je zjutraj prebudil, je bilo od 200 ovac mrtvih 197, zadnje tri so se pa opotekale steklenih oči in tudi te so kmalu poginile. Prestrašeni pastir je zbežal in razširil vest o dolini smr-
ti po normi kraju. Prihodnje leto se je pripetilo nekaj podobnega, iior.uUu 4j —au pastirju je poginuo v oolini 71 ovac.
Končno so se začele zanimati za dolino smrti oblasti m poslale ao tja kemika Mil-lerja. L*e-ta je ugotovil, da ae geološki sestav doline temeljito raaUkuje oo okolica m da rastline, ki drugoa spk>n ne diSe, v tej aolmi smrde. MiUer je vzei vzorce prsti in rastlinstva ter jih poslaa v laboratorij poljedel>ikega rninastrsiva. kjer je bila zagonetka doline smrti kmalu pojasnjena. Izkazalo se je, da je v aemlji nekaj selena, nekovinske prvine, čije lastnosti se niso bile dobro proučene. Rast Ime dobivajo to snov iz zemlje m jo osredotočajo. Selen je strupen m nevaren te v nežna tili količinah. V teh delih Golo rada nikoli ne dežuje, strupena prvina ostaja v zemlji na površju in tako je nastala dolina smrti.
Samomori v Tokiu
Japonska javnost se vedno bolj vznemirja. zara<ii množečih >u samomorov. V glavnem mestu Tokiu je bilo v letih 1931 do 1935 ie 15.C33 samomorov. i*2yy ljudi je obupalo nad življenjem zaradi bede. lCol zaradi nesrečne ljubezni, lClio zanuli dru-
žinskili prepirov, 1085 zaradi melanholije in 766 zaradi brezposelnost« 500 Je bilo primerov, ko sta sla zaljubljenca skupaj v smrt. Presenetljivo je. da jt najatl samomorov na Japonskem med mladino Dve tretjini samomorilcev je balo starih 16 do 30 let.
Čudno je tudi. da si konča večina samomorilcev življenje na otoku Osima, i skačejo v žrelo ognjenika  "Imate ali v nv-stu Nikko. kjer skačejo v sod pad Kc^on, Samomori v žrelu ICihare        ta-ko p ■. -
sti, da   zahtevajo   parutiiotiiis araftse cH
potnikov, naj kupijo listke tuci: za nazaj. Samomoiilci se sicer ne <l;ijo s tem odvrniti od svojih namenov, todi parobrodns družbe odvrnejo tako od BSbS VSaSM) odgovornost za samomore če*, da store vsa, da bi prtilil«   potnike k povratku.
Ncile|i;i. 10. januarja
8 Vatel nedeljski [tozdrav (plo**e). ti.Mi: Telovadba       mm 7-1 ssosaa, 18 mu /»
/.etičke, vodi       prof.  Marjan t><»I»ovsak),
i>: pmočila,    fcOQfS<C        t l->:   Pf SMS
cerkv. glasbe iz trasK. seekve 9 4;>; Ver* f«kj u'o\or cz. dr. Urarar Jože): Sed;ui»j obraz Rane in inisi-oiii.      io: Koncert godi.....n
pihala .Slone:.. — 11.:*); iMreA.i ura: mr-ček im J*»rira (/nočna Kijka). .- |t« \< radtjakega orkestra, vmes Akademski pe\-ftki kvintet. — IS2 *l"a>, r»jK>red. obvestila. — 13.1«>: Koncert radajskcsji evkesgra< vsem A\aa denirvki pe\*ski Uvntet. — 10: Paatovaka \ Bgi» a>:i:no\ /uoja «dr. Jo-ii» DsaJir). j 7: KuietijKka ura. Đsatava krtu enie iviue in red v hlevu (i_r. :m^. -lože <vnie). IV 'H>: 1'ra plesiie ^la.dte (ji<» an Adame ■ t i me-jov orkiv^ter). — 1S.30;  l»omari /.vr^i  t p o.
— 19: Cars vreme, poročila, sj^red, ob»ve-st ia. 19..'i0: Nae. ura: .Mil.m |!afJ«Ti<1 bal dramski pir^it*'! 0;ai;:-lav Vjuaver. k \\\r.) Bgd. — *i0: Prenos Lr Zagreba. 1'ale,-1 .m : M>*vi Papae Marnolli. — 20l4&< Slovenski ura: Vipavaka dolina (n. proT. I ii. j» Ter* eelj). Vmeb T»oje .Vkadem^ski ektel rlpavsks zdravice in popevko. 2!.ćV): C'a>. tressai poroT:!a. -»pored - u.ikai m ne»kaj za va»» lasaies), tS.tS>: Radijski orkf-^t^r. --- Konec ob 23. ur
Ponedeljek. 11 p^nnar 1*3; Slavni pevci (ptosče). —  l*J.4o: \ reme,
porooiJa. ___        13: t'as. spored, obvestila. —
13.15:  Balalajke, ciire.  mandolino lplosče).
— 14: Vreme, )torzn. — IS: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj). — 18,'JO: Plosos, 18.W: Slovenska narodna pesem (■:. Mar*«! Franc). — 19: Cas. vveuae, poroftia. "»pel obvestila. — 19.30: N'ac. ura; i'omen .t I ni ske ceste v <»or*i>odarskem |»oirledu in / o/r rom na Ui>>ki j>roniel (Janko Hafner, m>\ i nar) Ljubljana, — 19.50: Zanimivosti. _. .
S mfonična glasba (radljraki orkester). — 21: Orgelske točke (ploSco). — 21.15: Komorni trio (ug. Slavko Korošec, Wil!y Hauck. ^ i -
jan Lrpovriek). ___      '*2; Cas, vreme, poročila«
spored. — 22.15; p. Stanko A v • , i as
PPOji harmoniki.      Konec ob 23. ur
Torek. 1J, januarja
11: šolska ura; ob 2Metnici o<ikri a ni . • i teča:a  (ur. dr. O. 1'eVa). — 12: 1'suno
(plošee). _      12.1.): Vreme, poro   i 13.
Čas, spored« obvestila. — l3.1o: Odlom Ivi .z
oper (plošče). — 14: Vrenm. bana.__18;
Koncert radijskega maestra Operetna ba. — 1S.40: Filoz. predavaa^e: Vaorj i: boji preroka (g. Fr. Ter.-eaiav).     I 1  • . strne, poročila, spored. abvsoUlt. -   Pv:'.o: Mar, ura: Vloga va&i iji meeta za čman vrlin naie^a liud^lva (dr. V.wln Zemiki Zirb, 19.50: Zabavaj ivočnj tednik.       20; Lam: Le roj d'L'n-, uvertura (batiin. filaann, orkester — plošče).   - -O.l.i: V. .iii.'.-; Hm la dniL\ plošči — kemed i v I  dej, Uvajajo član- slaredaegs gledališča v Ljubljani. — 21.30: Keproduc.ran orke^'rami koncert. 22: čas. vreme, poročila.       red.  —  --' 15; Radijski   azz. — Konec ol> -3. uri.
Georges Ohnet:
11
ZADNJA LJUBEZEN
Roman
Krt pot Sciivv^zabiiirc:, guverner province, cesarski komomik, se je laniaaai za baronorve poskuse in ponudil mu je vir dohodkov, da bi jih obnovil. Kot bistroumen mož je visoki plemič že vnaprej videl končni uspeh podjetja, V njegovih rekah so bila največja zemljišča, v Avstriji. Prodal je mnogo gozdov, da bi dobil denar za rudnike na Koroškem. Berzepebus je bil ves nesrečen videč, kako so se sesule njegove sanje v ndč. Naenkrat je pa zopet našel svojo svežost in podjounost, da je dobro naložil ogromeci kapital, ki mu ga je bil dal na razpolago knez.
Baronova žena in hči sta bili odsotni z Dunaja, dve zimi sta preživeli na starem fevdalnem gradu sredi gora in med kmeti, ne da bi se zanimali za mrzlično delavnost barona, ki ni mogel živeti brez sreojih rudnikov. Njuno edino rawexrrilo je bil knez, brez katerega bi bili težko prenašažli motrečo samoto. Kar se je moralo zgoditi, so je pod pritiskom usode zgodilo. Stari Schwarzbuirg se je do ušes zaljubil v lepo Wjerniiio. Njegova ljubezen je bila enako plamteca kakor nezmiseina. Stari plemič je bC tafefcrat mož 58 let, izredno dobro
ohranjen, visoke, lepe postave, sveže polti in sivih las. Njegove oči so bile pa ohranile mladostni sijaj pod košatimi obrvmi Bil je še vedno impozantna pojava, zdrav in svež taiko, da je bila njegova ljubezen razunnljjva in sprejem!jž/va. Poleg drugih vrlin je bil tudi visoko naobražen in izredno duhovit. Bil je eden zadnjih odličnih družabnikov dunajske aaistroirraorje. Uglajenost je bila že v njegovi krvi. Njegovi predniki so se bili proslavili s svojimi izreki tako, da se je o duhovitosti Schwarzburgov spdošno govorilo. Viljemina je imela torej v rokah razloge, s kaA^erimi je lahko pojasnila svojo možitev. Mogla se je skriti za pretvezo, da se ji je njen bodoči mož rjrflcupil po svojem visokem družabnem položaju, po svoji lepi zunanjosti in izredni svežostL Toda ona je satno zatrjevala, da je njen oče želel to zveso in v tem je imela čisto prav kajffi ona je privolila samo zato, da bi ugodja baronu Bereefjetausu.
Ta odlični mož, videč svojo hčerko omoženo, se je umaknil z baronico v svoje gore in dočdrn je slavila njegova hčerka svoj zmagoviti nastop na dvoru, se je on mučil kot zadnji dninar, da bi bs-trgal rudniikam milijone. In to se mu je posrečilo. Zgodil se je čudež: ta mož velikega sveta ni bil bre^odno potrosil ogTomnega kapitala niti zapravi! neštetih dni SneČa se mu je nasmehnila prav tako kakor človeku brez beliča. Cink se je silno podražil. Dohodki od izkoriščanja rude so nepričakovano narasti iz gora so JeK teči v palačo v Herrengasse liki potok izpod kopnečega snega težki tisočaki.   Prej so   govorili   o duhovitosti
Schwaraburgov, zdaj so pa jeli govoriti: bogati kakor Berzepebus.
Cez nekaj let izgnanstva v svoji poiš-eobr |q baron umrl kot mijarder in kmalu mu je sledila v grob budi njegova žena, kiji je bilo os :o pod e je strto zdravje. Viljemi na ali kratko Mina, kakor so jo klicaji njeni najboljši prijatcLJi, je imela to zadoščenje, da je prinesla svojemu možu premoženje, enako njegovemu lastnemu. Toda poleg tega mu je prinesla za doto mnogo lepote in mladosti, za kar ji je mogel on nuditi samo ljubezen, ki pa ni grela več kakor žarki jesenskega so-nca, solnca ki sicer sije, toda brez ognja in vročine.
Princesa je bila omožena že dobrih deset let, toda otrok ni imela Njen mož, star sedemdeset let, ji je bil globoko ndan, izkazoval ji je skoraj očetovsko dobroto. V začetku zakonske zveze se je bil starec zasanjal, toda kmalu je prisCo iz-treznjenje in zdelo se je, da sfcuša nadomestiti s svojo nežnostjo razočaranje, ki ga je bil prinesel mladi ženi zakon. Mina je dobro čutila to globoko udanost. Ohranila si je življenje nasmejanega mladega dekleta, v zakonu si je pa pridobila vrtoglavi deapotizem žene, ki se mora vedrno zgoditi njena volja. Res je bil hahko mož zadovoljen, saj je Mla princesa Schwarzburg v svoji zakonski zvestobi in kreposti naravnost vzorna. Videč mlado ženo prepuščeno samo sebi in malo zaščiteno po starčevi ljubezni so vsi bogati možje Lz visoke dunajske družbe tekmovali med seboj, da bi si pridobili njeno naMonjenost. Toda sumi so pri-
mavali, da se to nobenemu ni posrećilo in njihovo ranjeno samoljubje je bilo potol-afieno parno z zavestjo, da so imeli vsi enako smolo Princesa je pa uživala videč okro? sebe vse polno čet.'i 1 cev.
• na nedostopnost je   bila   tako znana,    d.i sc ljudje niti zmenili niso za njene obojevalce. Vtf njiiiov trud jo bil zaman, tratili so samo čas po nepotrebnem,   ona jo bila pa vesc'a te :<■!.> u igre.
Kokerna sploh ni bifa, pač pa Ja bi'a nuni ds> brota do siroma^kov neizčry«na: Predsedovala je vsem dobrodelnim drušvom, od jutra do v"'\;ra so jo videli ljudje na vseh koodb ht kraj -j kako loiaži bolnike in podpira reveže. O vaaM drugi ženi, ki bi bila ho lila po mestu črno ol>'e cena in z zastrtim obrazom, bi biCa lju-dj.- trdili: K svojemu ljubčku gre. ali pa se vrača od njega tn njena socialna skrb je samo pretvezi za njene ljubavne pustolovščine. Nje se pa ni dotaknila niti senca obrekovanja. Bila je vredna ljubezni, toda vsi so jo spošovali, noben moški bi ni upal prestopiti meje dostojnosti.
Nad leto dni je bil med pmicesinimi oboževaiO* lepi major de VVaradin, najodličnejsi častnik nemške   armade, skoraj kraljevskega rodu po svoji materi kneginji de Deux Ponrts iz visokega mad žarskesra plemstva. Nihče se ni drznil pripisovat njegovemu  kavalLrstvu  najmanjšega ozadja N bavnega romana.   Ljudje so vedeli, da bo n tudi on ostati na dostojni razdalji, kako«-nrer*ntTri i:: nasTe^ni^5.
Stran 6
»SLOVENSKI HARODc mboto, t. )dbi)i HBT.
Proračun zbornice za TOI sprejet
Ljubljana. 9. januarja Ra/prava o proračunu je bila na včerajšnji seji Zbornice za TOI precej burna, Isoučimj je bil pa proračun soglasno sprejet. Hudo so se duhovi razburjali na vprašanju »"»sebnih izdatkov in padala je zahteva, naj bi se isti znižali. Predsednik «. Jelačin je ujavil. da bi lahko /nižali plače v okviru dravinjskih doklad, ki /našajo okrog ene tretjine prejemkov, da je pa to delikatno vprašanje in on je osebno za to, da se plače rte znižujejo, ker hoče imeti dobre sodelavce, ki jih je pa mogoče pridobiti le s primernimi in dobrimi plačami. Za kritje zborničnih izdatkov sc bo pobirala no/premen jena 8°/o zbornična doklada.
Sledili 90 samostojni predlogi in k tej točki je predsednik g. Jelačin prosil zbornične svetnike, naj mu po stari navadi predlagajo samostojne predloge vsaj dva dni pred plenarno sejo, nujne predloge pa vsaj do večera pred sejo. Zbornični svetnik g. Iglic je stavi! samostojni predlog glede državnih in samoupravnih licitacij, tako da bi se dobav lahko udeleževali tudi manjši obrtniki, g. Urbas ie stavil daljši predlog glede gradnje posebnega poslopja za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani, g. čufar glede organizacije obrtnega nadaljevalnega šolstva in glede ustanovitve pošt nega urada pri Sv. Križu nad .Jesenicami. G. Peterlin jc zagovarjal delno oprostitev hotelske industrije v tujsko prometnih krajih od zgradarine in stavil predlog glede ukinitve takse na radijske prenose v gostinskih obratih, g. Verlič je stavil samostojni predlog glede potrebe znižanja samoupravnih trošarin na vino na 1 Din, podpredsednik g. Ogrin pa glede pobijanja šušmarstva. Seja je bila po štiriurni razpravi zaključena.
Živilski trg
Ljubljana, s*, januarja Na promet na živilskem trgu vpliva tudi vreme in ne le čas. Zato je bil trg danes precej bolj zalo/en kakor pr^jšuje tržne dni. Vendar se pozna na trjru ie deJj času zimska sezona, ko je navadno manj zelenjave. Da je trg kljub temu precej dobro založen z zelenjavo, je treba pripisovati predvsem n:ili zimi.
Na zclenja/1 nem trga prevladuje že del j časa dalmatinska cvetača, ki je zdaj nenavadno poceni, in sicer prodajajo precej lepo že po 4 Din ki*. V Dalmaciji pridelajo leto za letom več cveta če. Sploh se je zečeio sadnja lefa zelen jad arstvo zelo dobro razvijati v Dalmaciji Ln nam nekaterih južnih pridelkov ni treba več kupovati v tujini. To se pozna tudi pri cenah, slasti zdaj pri cveta«?i. «aj ne smemo pozabiti, da je bila včasih uvožena cvefača oelo po 12 Din kg. Dahnatinska cvetača pa ne zaostaja rudi po kvaliteti za italijansko. Letos so jo pridelali $»e tem več. ker je bilo ugodno, toplo vreme. Gospodinje so bile nekaj časa malo nezaupljive proti tako ceneni cvetači. rdaj jo pa rade kupujejo. Blajra je toliko, da se se ne bo tako kmalu podražilo. Zaradi toplejšega vremena je trpr bolj založen 'udi % domačo zelenjavo, ki je ne.kaj Časa, doki«" je bilo hladnejše vreme, ni bilo toliko naprodaj. Zdaj je trjr zopet dobro založen v teljnathni glavami, ki jrh prodajajo od 7?» par de- 2..V> T>in komad. Precej jV d orna-eV^ra radič-a, ki je t*t m tam ftndi po dinar jn merica. motovilca po 1.50 Din in n^krv-Kko tudi endivije.
Trg je bil dajie^ dobro založen i jajci. Zadnje čase perutninski tr£ zalagajo ;. jajci nekoliko bolj Dolenjke, ki so se pred prazniki izogibale trga. Danes so bila najlepši! jajca po dinarju, povprečna cena se je pa gibala od 1.75 Din par ali 12 komadov 10 Din. Kaže ?c torej majhna pocenitev. Perutnine danes ni bHo mnogo naprodaj in gospodinje tudi niso posebno povpraševale po nji. Tene porutnine so nespremenjene. — Po nespremenjeni ceni so bila danes tudi jabolka, ki so jih imeli največ naprodaj prekupčevalci.
Zopet vlomilci
pod ključem
Ljubljana, 9. januarja. Ključavničarski pomočnik Anton Srčnik je zelo pogumen. Ne ustraši se zlepa, čeprav je bolj majhne postave in nima potrebnega rešpekta ne pred policijo nc pred orožniki in končno tudi ne pred zaporom, ki ga je 2e vajen. Star je šele kakih 32 let. pa jc sedel žc desetkrat, tudi po več let, in sicer zaradi vlomov, tatvin in goljufij. Zadnjič je prišel iz ječe šele pred mesecem, a se ie takoj naselil v Ljubljani, kljub temu da je izgnan in mu je bivanje v mestu policijsko prepovedano. Stanovanje si je poiskal nekje v Mostah, nato »e je pa pri-
čel baviti po stari navadi z vlomi v stanovanja in lokale. Več vlomov je zagrešil na Kodeljcvem, v eni preteklih noči pa se je vtihotapil v Fonovo gostilno na Tvrševi cesti 82. Tam jc nabral razne robe in denarja ter oškodoval gostilničarko za okrog 5000 din. Ko ga je pa policija izsledila na stanovanju v Mostah, je našla tam tudi lep krznen plašč in več druge obleke. Na vprašanje, kje je dobil obleko, je odgovoril, da jo jc kupil v mestu od neznanca. Na policiji mu pa niso verjeli .. . Že naslednji dan so ugotovili, da se Srčnik ni mudil le v mestu, marveč da je kradel tudi na deželi.
Na policiji se je /glasila odvetnikova soproga ga Slava Campova. ki je povedala, da so vlomilci posetili njeno poletno hišico v Podgori pri Dolu. Krznen plašč, ki so ga našli pri Srčniku. je spoznala kot svojeg;;, obenem pa povedala, da ji jc bilo ukradenih tudi več ur, nekaj soprogovc obleke, več parov zlatih uhanov, srebrna doza za cigarete, šatulja s srebrnim jedilnim priborom, ovratna verižica z obeskom, poročni prstan in nekaj škatelj cigaret, vse skupaj vredno blizu 10.000 din. Srčnik je imel tudi dva pomagača in sicer nekega Anžurja in Marinka, ki sta tudi že aretirana. Vlomilci so zlatnino, ki so jo našli v dr T'ampovi hišici v Podgori, najbrž že razprodali, vendar tetja nočejo priznati. Kakor domneva policija gre večji del vlomov, ki so bili* izvršeni zadnji čas v severnem d**lu mesta in v okolici na rovaš Srčnikove vlomilske družbe. Zato vse tri pridno zaslišujejo.
Iz Maribora
— Davčne zadeve. Opozarjajo se vsi delodajalci, ki morajo po členu 100 zakona o neposrednih davkih pobrati uslužben-ski davek v davčnih znamkah, da predložijo tekom meseca januarja knjižice uslužbenskega davka na pregled davčni upravi soba št. la, sicer se proti njim postopa po čl. 139. Vsi oni delodajalci pa, ki imajo povprečno preko 20 zaposlencev, naj se do 25. t. m. javijo davčni upravi, da jih vpise v knjigo delodajalcev, ki izročajo  uslužbenski davek v gotovini.
— 24 milijonov v zrak. V preteklem letu so Mariborčani pokadili cigaret in tobaka za 24,168.713.50 dinarjev. Največ so pokadili »Drava« cigaret, in sicer preko 40 milijonov komadov, na drugem mestu so >Zeta< s številom 13 milijonov. Cigar so največ pokadili tako zvanih kratkih, 160.000 komadov. >Flor de Havana« pa samo 280. Tudi tobaka je Maribor mnogo konsumiral. najmanj pa trebijanskega, le 2 kg.
— Plen je zakopal. Orožniki so aretirali 251etnega potepuha in drznega vlomilca Mihaela Gumzeja iz okolice Slovenske Bistrice. Aretiranec je pokradel mnogo obleke, srebrnine in denarja ter vse zakopal v bližnjem gozdu. Orožnikom je Gumzej vlome priznal in pokazal skrivališče blaga.
— Publikacije v Mariboru. Po statističnih podatkih državnega tožilstva je izhajalo v preteklem letu v Mariboru 25 publikacij, med njimi 2 dnevnika, 4 tedniki, 2 dvotednika, 14 mesečnikov, dva dvomesečni ka in  ena  četrtletna revija.
— I>rago plačana lahkovernost. P posestniku Janku Lutaču v Selnici ob Muri je prišel tc dni neznan moški in prosil prenočišča. Ko jo doznal, da gospodinja boleha na črevesju, ji je neznanec dejal, da ve za lek: treba jo je zagovoriti. Za to čarovnijo potrebuje par stotakov, ki jih mora oviti v novo moško srajco. Gospodinja je neznancu res izročia 400 dinarjev in moževo srajco, nakar se ie hrvatsko govoreči neznanec poslovil. Sele čez nekaj časa so ugotovili, da so s svojo lahkovernostjo  nasedli drznemu sleparju.
— Davčne karte za hišno sluzabništvo. Najkasneje do konca meseca januarja, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo morajo službodajalci nabaviti za leto 1937 davčne karte po Din 50.— za vsakega člana hišnega služabništva. ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka (§ 16 zakona o izpremebah in dopoln. zakona o nep. davkih z dne 20. 2. 1934). Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte (250 Din) Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti, plačani davek pa si lahko nadomesti od hišnega posla. Službodajalee mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja.
— Premiera slovenske novitete »Kadar se utrga oblak« bo jutri v soboto 9. t. m. Avtor je profesor Joka Zigon, ki v tem mnogo vrednem delu na zelo dramatičen in napet način slika propast trškega mogotca Kalana in njegovega družinskega življenja. Delo je pisano odlično in tako močno, da bo prevzelo vsakogar. Režija je v rokah glavnega režiserja Jožeta Kovica. Zasedba: Kalana igra Kovic P., nje, govo v življenju preizkušeno ženo Kraljeva, mladega Kalana Nakrst. mrkega zagrenjenca Andreja Gk>rinšek, grbavega trgovca Izdo Košič in klepetavega poštarja Pavlica Košuta. Na premiero je povabljen  pisatelj. Veljajo bloki.
V globoki žalosti naznanjamo, da je mirno v Gospodu zaspa 1 na? nadvse ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod
Valjem Zirkelbach
ŠOLSKI UPRAVITELJ V PRIMSKOVEM PRI KRANJU
dne 8. t. m. ob pol 6. uri popoldne, po daljši mučni bolezni.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo 10. t. m. ob pol 4. popoldno na Primskovem.
"RIMSKOVO, dne 8. januarja 1937. ŽAJaJJJOCA SOPROGA Z OTROCI IX OSTALO SORODSTVO
prihaja radi pref)(ajenja
nog
Zato nosite.
• •. nase visoke čevlje iz močnega toplega sukna, ki so toplo podložene s flanelo, spodnji del je ukusno obšit in okrašen z lakom, podplat pa je iz močne kože. Odgovarjajo vsaki dami, ker jih delamo z nisko in i pol-visoko peto, stanejo pa vendar samo  Din 89.-•
...naše elegantne in praktične *Dip1o-matke€, katerih gornji del je iz toplega sukna in ki so poleg tega še toplo podložene. Dolnji del je iz finega boksa z močnim kožnatim podplatom. Neobhodno so potrebne trgovcem, uradnikom in vsem onim, ki delajo v mrzlih prostorih
MALI OGLASI
Beseda 50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek S Din
preklici
4a pismene odgovore glede milih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
STAnOVAIUA
Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši  znesek  8 Din
2 STANOVANJI
trjeobni oddam, eno takoj, drugo februarja. Vprašati: Zadruž-hranilniea, Dalmatinova uli-
197
na ca
STANOVANJE
dvosobno, man^nlno. rema 304» Din, se odda. GMaca, Tržaška cesta 12. -- <
VDOVA
7 enim otrokom išče manjše ^la-novamje. Naslov v upr. »Slov. Naroda <.
Heseda  50  par.   davek  3 Din Najmanji   znesek  S Din
hišo
/ lokalom, lepim; gospoaarsk>tn> prostori, pripravna za vsako uuodno prodam na GHocak* Tržaška cesta. Informacije: Vt. Zupančič, Rožna dolina c. št. 10., Ljubljana. 226
PRODAM
FWeda nO par.  davek 3 Din Na ima niši  znesek  8 Din
SLUŽBE
Beseda 50 par,  davek 3 Din Najmanjši  znesek  8 Din
KOVAŠKEGA POMOČNIKA
kj  je smočen  izdela-ve orodja
(ojstrin). sprejmem takoj. _Ju-
ba'nt .Može. Sp. Jarše 14. post. Dom/Jilo. 224
O
dnevnih preklica
»Ml UGODNIH
ceuab    prodajamo do valne stroje vseh vr^t.
kakor tudi dvokale»a raznih znamk iz tovarniške zaloge, na hranilne vloge vseh zavodov. Pišite še danes po cenik na upravo *Sk>v. Naroda c pod »Zaloga«. ______ ____223
toserirafte „SLOV. NARODU"
beseda 50 par.  davek 3 Din Najmanjši  znesek  8 Din
N A   VSA   ZIMSK A oblačila dajemo 15 do 20% popusta. l»rt;>kcr. Sv. Petra c. 14. o-R
ENO .-Z VECBAfVNE
JUdOGUAHKA
NAJCENEJŠE
Tine krvavite in pečenice, dobra vjma, nudi irostilna MfiUer. š;Ska, JamAeva ni.   15- 2*25
ČEVLJARJI!
Nove m malo rabljene čevljarske stroje raznih vtst jn znamk dobite na hranilne vloge vseh /avodov po ugodnih cenah. Zahtevajte ponudbe na uravi »Slov. Naroda* pod >Zafoga<.
222
ODDAM VEŽO s primerno shrambo na promet* ni točki sredi mesta, za prodajo sadja aLi drugo. Naslov v upravi  -Slov. Naroda« 221
nsorlralte t našem
3l£^a
Otroški v o z i c k i Dvokoieaa.8  1  v   a  I  a j
najnovejših motorji,« t r • j 1 modelov t r 1 o i k I j lp o - r e i I j I r I
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO 1
„TRIBUN A"   F. BATJEI
LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4 — Podnižnl« Aleksandrova cesta 98
MARIBOR.
Makulatura! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda* Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
— Vat v
4