Obnovljena izdaja - Leto XIV. - štev. 24 (592) - Trst -19. oktobra 1962	30 lir
9
Spedii, in abb-post. - Gruppo i
glasilo KPI ra slovensko narodno manjšino



Na občinskih volitvah v Trstu
Volimo za obrambo
demokratičnih svoboščin
V tržaško občino mora priti ■ demokracija. V interesu Trsta je treba spremeniti smer. Obči-1 na mora postati živi izraz enot-^ nosti Tržačanov. Brez spošto-! Vanja pravic slovenskega pre-bivavstva ni demokracije. Šču-vanje k šovinističnemu sovraštvu, protislovenski izgredi, diskriminacije so nevarnost za Trst, zastrupljajo njegovo ozra-' čje, ovirajo enotnost Tržačanov v borbi za bodočnost mesta.
Tako je pravilno poudarjeno v volivnem programu naše Par-: tije. Toda demokristjani, ki se i s podporo svojih priskledniških strank in gibanj, že več kot trinajst let lastijo monopola nad tržaško občinsko upravo, niso tega mnenja. Da nimajo namena odpreti vrata demokraciji in spremeniti smeri;, da ne kanejo nobene volje do spoštovanja pravic slovenskega prebiva vstva, do odprave čšuvanja k šovinističnemu sovraštvu, do onemogočanja protislovenskih izgredov, do prenehanja diskri-niinacii. so v vseh teh letih neštetokrat dokazali in potrjujejo z lastnimi dejanji tudi danes. Dolga bi bila vrsta našte-vani teh dejanj, predolga, da ki iih na tem mestu lahko opisali. Zato se bomo tu dotaknili samo problema demokracije 'n demokratičnih svoboščin.
Že v začetku sedanje volivne kampanje so oblasti prepoveda-ie vsa volivna zborovanja pred sedežem županstva na tržaškem Slavnem trgu. Do podobnega Primera ni še nikoli prišlo v nobenem italijanskem mestu.
prejšnjih volivnih kampani-'nh so na omenjenem trgu prepovedovali samo slovenski go-Vr>i\ letos pa so šli še dalje in so enostavno prepovedali vse :’ovore — torej tudi italijanske -- zaradi česar je resnost prepovedi še hujša. Do te prepovedi na prav gotovo ni prišlo na 'juho Slovencem. To mora biti lasno. Po drugi strani, pa je Prav ta prepoved argument, ki Pride zelo prav vsem šovini-s,°m in fašistom za napade pro-11 Slovencem. In prav zaradi joga je resnost prepovedi še nrijša. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da je do te prepovedi Prišlo za časa vladanja levega ?entra, ki ga podpira tudi Ita-'anska socialistična stranka !
Omejevanje demokratičnih Svc>bo.ščin, ki ima svoj najno-VeJši konkreten izraz prav v Prepovedi volivnih zborovanj tržaškem glavnem trgu nas ''Požarja, da je borbo za demo-i racijo, še posebno v Trstu, 1l,jno treba okrepiti. Obenem
pa to omejevanje demokratičnih svoboščin resno svari volivce pred nadaljnjimi nevarnostmi. In sedanje občinske volitve v Trstu dajejo volivcem zelo učinkovito orožje tudi za borbo proti omejevanju demokratičnih svoboščin. To orožje je volivni glas. Oddati glas de-mokristjanski listi in listam strank, ki jo podpirajo, vštevši indipendentiste in Skupno slovensko listo, katerih predstavnika v tržaškem občinskem svetu sta vselej podpirala nedemokratično klerikalno vodstvo, bi pomenilo glasovati proti demokraciji.
Komunistična partija se je vselej in v vseh okoliščinah dosledno borila za spoštovanje demokracije in za pravice Slovencev še posebej, zato je vredna zaupanja vseh demokratičnih tržaških volivcev, Italijanov in Slovencev. Voliti za komuniste pomeni podkrepiti borbo za demokracijo !
Malarija v Indoneziji
V Indoneziji so se lotili reševanja velikega načrta za odpravo malarije. Doslej so nekatera področja dežele že popolnoma očistili nosiv-cev te bolezni. Dobre rezultate so dosegli tudi pri zdravljenju gobavosti. Od leta 1955 so pregledali o-krog 2 in pol milijona oseb, za katere so menili, da so okužene s to boleznijo. Ugotovili so 28.000 primerov gobavosti.
Sobota, 20. oktobra ob 17. uri :
Trg Cavana
poslanec LI CAUSI
in inž. ANTONINO CUFFARO
ob 11,30:
pred Tovarno strojev PAOLO SEMA
Nedelja, 31. oktobra ob 11. uri :
Bane
MARIJ GRBEC ob 10. uri :
Trg Sv. Antona poslanec GIANQU1NTO Trg Gioberti poslanec VIDALI Trg Tra i Rivi PAOLO SEMA Trstenik VERA ŽUŽEK Trebče
FRANC GOMBAČ
ob 16. uri :
Lonjer
Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ
ob 17. uri :
Sv. Križ (Ljudski dom)
poslanec VIDALI

Preteklo nedeljo zvečer je govoril na Goldonijevem trgu v Trstu poslanec Ingrao, član vodstva KPI. Za njegov govor je vladalo veliko zanimanje. Na trgu se je zbrala velika množica poslušavcev. Glavni problem, ki ga je obravnaval govornik je bil problem miru In mirnega sožitja, ki je zlasti za Trst izrednega pomena. Tržaška luka more vršiti svoje poslanstvo posredovavca med Vzhodom in Zahodom, med Jadranom in Podonavjem samo v miru in mednarodnem sodelovanju. KPI se bori za politiko miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi državami in narodi, tako je poudaril govornik, zato pomeni glas za KPI tudi na bližnjih občinskih volitvah v Trstu, glas za napredek politike miru in mednarodnega sodelovanja, glas za gotov razvoj Trsta, njegovega gospodarstva in zlasti njegove pristaniške dejavnosti
Togliatti:
liti ni ne verjai
(Povzeto iz revije »Rinascita11
Razne sekcije in člani KPI od časa do časa prejemajo brošure, katerih vsebina je v kričečem protislovju s stališči naše partije. Tovariš Togliatti je smatral za potrebno, da javno spregovori o teh brošurah. V zadnji številki partijskega politično - ideološkega tednika «Rinascita» je priobčil članek, ki ga na tem mestu povzemamo.
Z vnemo, ki je vredna, da bi posvetili koristnejši dejavnosti za našo stvar, se od časa do časa organizira s sredstvi albanske delavske partije in morda albanske države, širjenje brošur v naših sekcijah in med člani naše partije. Stališča, ki jih propagirajo te brošure so v ostri polemiki s stališči naše, sovetske in drugih partij. Govorili smo o polemiki. V resnici je težko imenovati polemika to kar vsebuje omenjena pisarija. Polemika, zlasti če se vrši v okviru delavskega gibanja, bi morala vselej izhajati iz točne dokumentacije stališč, ki se jih hoče izpodbijati. Ni izključeno, da pride med spodbijanjem stališč drugih in v obrambi lastnih stališč, tudi do živahnega tona. Nima pa nič skupnega z živahnostjo tisto, kar bi jaz imenoval katederska insolenca, to je niz ponavljajočih se vedno enakih fraz, brez vsake resne argumentacije in brez vsake prepričevavne sile
Toda, ali je mogoče, da voditelji albanske delavske partije mislijo, da je nadomestujoč argumentacije z nizom insolenc, moč prispevati napredovanju delavskega in komunističnega gibanja pri poznavanju svojih sedanjih nalog? Je mogoče, da oni popolnoma ignorirajo kako si mi, v mejah svojih sposobnosti, seveda, prizadevamo vzgajati partijo in delavce v iskanju resnice, v preučevanju, v argumentacijah in v resni diskusiji? Ali res oni lahko mislijo, da bi nadomestitev naših metod dela s puhlim ponavljanjem njihovih fraz in žalitev, bila v korist gibania?
Vzemimo za primer običajno stereotipno definicijo Zveze komunistov Jugoslavije: «kriminalna Titova klika», «agencija imperialistov» itd. itd., ki se v omenjenih spiskih zelo pogostoma ponavlja. Kakšen smisel in kakšno vrednost imajo te definicije razen žalitve? Kaj je današnja Jugoslavija: socialistična država, država ki stopa v socializem, ali država, ki je ponovno padla pod oblast skupine reakcionarjev, hlapcev kapitalizma, ki imajo namen restavrirati buržoazni režim? Vaše žalitve ne dokazujejo ničesar, ne po-trjujeio ničesar in ne prepričujejo nikogar. Vzemite deistva brez izkrivljanj in diskutirajte o njih. Sedaj je na osnovi dejstev absurdno in celo smešno negirati, da Jugoslavija ni buržoazna država, marveč država, ki se giblje na liniji socialističnega razvoja, in tisti, ki jo vodijo, si prizadevajo napredovati po tej liniji.
Toda jugoslovanski voditelji i-majo program, ki se ne ujema s programom drugih komunističnih partij! To vemo; to je za nas predmet prevdarkov in debat, toda pazimo, da ne bi zaradi teh razlik začeli z žalitvami in izobčenji. Jugoslovanski tovariši verjetno nimajo prav v nekaterih svojih presojanjih; skušajmo zato priti stvari do dna, do zmote, ki
po našem mnenju obstaja, in to zmoto pravilno oceniti. To je danes važno. Z zmerjanjem ni mogoče narediti nobenega koraka naprej. Nasprotno, to onemogoča tisto recipročno razumevanje, ki bi moralo biti, posebno danes, prva podlaga za enotnost in solidarnost delavskega in komunističnega gibanja, tudi v primeru, da obstajajo razlike.
Toda problem je globlji, zato je treba imeti pogum, da odkrito priznamo njegov obstoj. Problem je v tem, da velikanski in naraščajoči kompleks današnjega razvoja socializma in tudi kapitalizma in torej tudi kompleksnost delavskega gibanja in mednarodnega položaja ne dovoljuje, da bi se naloge posameznih področij delavskega in komunističnega gibanja zoževale na eno samo shemo in da bi tisti, ki ne ponavlja iste pesmi bil označen kot bedak ali izdajavec. Ne smemo pozabiti, da so položaj, kolikor se tiče komunističnega gibanja in Jugoslavije še posebej, zelo komplicirale velike napake, ki so bile storjene.
Vzemimo dve komunistični partiji različnih dežel ne glede na to če sta na oblasti ali ne. Prav gotovo bomo našli razlike v njunih političnih akcijah in v njunih orientacijah. Kdo naj bi zahteval, da bi bila n. pr. politika komunistov v Indoneziji v kolikor se tiče napredovanja na poti v socializem, enaka oni, ki jo vodijo kitajski komunisti? Toda tu gre še za kaj drugega. Danes se pri analiziranju delavskega gibanja postavljajo novi problemi, ki izhajajo bodisi iz napredovanja socialističnih dežel, bodisi zaradi razvoja kapitalizma. Postavljajo se povsem drugačni problemi kot v preteklosti. Danes ni mogoče pričakovati, da bi bili že od prvega trenutka in na vsem svetu vsi soglasni pri presojanju in reševanju obstoječih problemov. Zato je potrebno kolektivno raziskovanje, na osnovi izkušenj raznih dežel. To raziskavanje pa zahteva svobodno izmenjavo različnih mnenj. Kako naj pridemo do tega in torej kako naj napreduje razvoj marksističnega nauka in konkretne borbe za socializem, če začenjamo z izobčanji in z enostavnim proglaševanjem «za kliko v službi imperializma» tistega, ki ne soglaša z nami, ki ne prevzema naših formul, tistega, ki je bii zaradi dogodkov prisiljen iskati novo pot in ki se trudi, da napreduje poznavajoč stvarnost, ki ga obdaja ter v prizadevanju da bi dosegel njeno spremenitev? S tem ni rečeno, da je treba priti do popuščanja in do pristopanja k stališčem, ki so drugačna od naših.
Toda že sama borba proti takšnim stališčem ne more biti učinkovita, ne veljavna, če ne temelji na resnen kolektivnem raziskava-nju, na resni debati in tudi na resnem in prepričevavnem dokazovanju resnice in zmote.
Problem ni postranskega pomena. Nasprotno, ta problem je bistvenega in življenjskega pomena za razvoj in napredek komunističnega gibanja na vsem svetu. Zato je bilo vredno baviti se z njim, četudi izhajajoč iz preučevanja nekaterih spiskov, ki so brez pomena in brez vsake vrednosti.
p. t.
Za zaščito pravic Slovencev
v tržaški občini in v vsej deželi za demokratične svoboščine za gospodarski razvoj in avtonomijo dajte svoj glas komunistični listi !
Slovenci !
Vaš glas za Komunistično partijo je odločilnega pomena v borbi za uveljavitev narodnih pravic, ki jih predvidevajo ustavna določila in mednarodni sporazumi, katerih pa ne izvaja Krščanska demokracija, ki se ob podpori svojih zaveznikov, med katere spadajo tudi indipendentisti in slovenski liparji, že več kot trinajst let lasti monopola nad tržaško občinsko upravo.
Ne verjemite vabljivim geslom, ki jih širijo politiki, ki se zbirajo okrog Lipe. Pomnite, da je dosedanji predstavnik Lipe v tržaškem občinskem svetu vedno podpiral politiko demokristjanskega vodstva, ki je vselej nasprotovalo uveljavljanju naših zakonitih pravic!
Liparski voditelji skušajo uvrščati v isto raven fašiste in komuniste. Pri tem ne razlikujejo tistih, ki so povzročili toliko gorja in nepopravljive škode slovenskemu in vsemu demokratičnemu ljudstvu od tistih, ki so se junaško borili za svobodo in so v tej borbi utrpeli toliko žrtev. Tako stališče slovenskih liparjev je ne le zelo žaljivo za Slovence, ki v veliki večini sledijo komunistom, temveč je tudi zelo nevarno.
Za Komunistično partijo so narodne pravice Slovencev načelnega pomena. Zato je tudi v njenem programu za občinske volitve v Trstu poglavje, ki se tiče narodnih pravic Slovencev med poglavitnimi poglavji. Komunisti stojimo odločno na stališču, da je priznanje pravic Slovencev dolžnost italijanske demokracije in to ne le pred Slovenci temveč pred vsemi državljani.
Komunistična partija Italije se je že od svojega nastanka borila za pravice Slovencev, ki žive v mejah italijanske države. V naši deželi je bila KP! vselej italijansko-slovenska partija. V njenih vrstah so bili veliki borci za naše pravice: Srebrnič, Tomažič in številni drugi. V borbi proti fašizmu so se italijanski in slovenski tovarjši skupno bojevali in mnogi izmed njih so žrtvovali svoje življenje v tem skupnem boju. Zato je bratstvo med Italijani in Slovenci nezrušljivo!
Komunistična partija zagovarja načelo, da morajo Slovenci v Italiji uživati vse državljanske pravice in biti deležni popolne enakopravnosti. Komunisti nasprotujemo vsaki narodni asimilaciji. V dokumentu, ki ga je maja 1961 objavilo osrednje vodstvo naše partije je med drugim poudarjeno, da se mora raznarodovanju slovenskih krajev in Slovencev napraviti konec, doseči ustrezne zakonske odredbe, ki naj omogočijo Slovencem, ki to žele, vrnitev prvotne oblike priimkov, ki so bili nasilno spačeni za časa fašizma; vrniti prvotna imena krajem, ki so povečini ali kompaktno slovenski ter zagotoviti dvojezične napise.
V istem dokumentu je nadalje poudarjeno, da se mora prepovedati kakršna koli oblika netenja šovinistične mržnje in vključiti v šolske programe objektivna razlaga zgodovine fašizma in vsega kar je storil proti slovenskemu narodu ; da mora borba za pravice Slovencev težiti na tem, da odstrani vsako oviro, ki se postavlja na pot našemu razvoju na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, s perspektivami, ki ne smejo omejevati našega razvoja v zaprtem krogu, temveč s perspektivo svobodne uveljavitve naše narodne skupnosti v okviru italijanske demokratične države.
Zato je treba zavrniti politiko demokristjanov, ki ovirajo naš narodni razvoj z namenom, da bi naša narodna skupnost izginila v več ali manj bližnji prihodnosti.
Znana stvar je, da se demokristjani ob volitvah spomnijo tudi Slovencev in nam obljubljajo marsikaj. Toda prav tako znana stvar je, da po volitvah popolnoma pozabijo na dane obljube. Demokristjani govorijo o mirnem sožitju toda prav oni so v največji meri krivi, da se ne izvaja ustava v celoti in ne določila londonskega sporazuma.
Tudi med nedavno razpravo o deželnem statutu Julijske krajine-Furlanije so se demokristjan-ski poslanci zoperstavili sprejemu členov, ki govore o pravicah slovenske manjšine. S tem so se znašli na skoro enakih pozicijah kot liberalci, monarhisti in fašisti.
Krščanska demokraciija v Trstu, ki si lasti monopol v občinski in pokrajinski upravi, se nenehno protivi priznanju pravic Slovencev, odklanja nam pravico do posluževanja našega jezika v javnih uradih, do postavitve dvojezičnih napisov, namestitve uradnikov, ki obvladajo tudi slovenski jezik itd. itd.
Demokristjanom je povsod slovenska beseda trn v peti. Zato so tudi vselej nastopili proti slovenskemu govoru na tržaškem Velikem trgu.
Vse to naj pomnijo Slovenci, ko gredo na volitve!
Zato: nobenega glasu tistim, ki nam odrekajo zakonite pravice!
Zato, Slovenke in Slovenci, oddajte kompaktno svoj glas listi in kandidatom Komunistične partije I
V interesu Trsta treba spremeniti smer. Na občino mora vstopiti demokracija brez nagobčnikov. Občina mora postati živi izraz enotnosti vseh Tržačanov.
Komunisti pozivajo Tržačane, naj tudi z glasovi 11.-12. novembra izrazijo zahtevo po miru, naj se združijo za :
prenehanje vseh jedrskih poskusov in nadzorovano splošno razorožitev ;
prepoved tujih vojaških in raketnih oporišč v državi in deželi ;
pospešitev izmenjav s socialističnimi in nevtralnimi deželami; politiko prijateljstva s sosednimi deželami.
#
Brez spoštovanja pravic slovenskega prebivavstva ne more biti demokracije. Ščuvanje k šovinističnemu sovraštvu, protislovenski izgredi, diskriminacija so nevarnost za Trst, zastrupljajo njegovo ozračje, ovirajo enotnost Tržačanov za bodočnost mesta.
Komunistična partija bo predložila parlamentu zakonski osnutek o pravicah slovenske manjšine, bo nadaljevala boj v občinskem svetu, v pokrajini, v bodočem deželnem zboru zato, da se
Slovencem zajamči svoboden razvoj na vseh področjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja z uresničenjem določb posebnega statuta, priloženega k spomenici o soglasju (londonski sporazum), in s spoštovanjem ustavnih načel tudi s strani tržaške občine, ki se je odlikovala z vladajočo antidemokracijo, zahvaljujoč se KD in njenim zaveznikom.
♦
Občina bo morala vršiti bistveno funkcijo pri izdelovanju in uresničevanju deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj.
Zato komunisti predlagamo :
1.	ustanovitev integralne proste cone, na osnovi zakonskega predloga, ki ga je postavil poslanec Vidali in o katerem bo moral parlament nujno razpravljati;
2.	okrepitev cestnih in železniških zvez ( sem spadata avtocesti Trst-Benetke in Videm-Trbiž, dvotirna železniška proga Trst-Benetke in pontebanska železniška proga ) ; odpravo škandalozne politike odlašanja;
3.	sprejem ukrepov in mednarodnih železniških sporazumov ter revizijo pogodbe s SET za to, da bo tržaška luka deležna enakih pogojev kot jih ima Hamburg;
4.	čimprejšnjo zgraditev VII. pomola;
5.	ustanovitev tržaške luške ustanove, ki jo predvideva posebni statut dežele, ki naj kot demokratičen organ upošteva gospodarske potrebe mesta, pravic delavcev in vlogo Trsta v mednarodni trgovini ;
6.	okrepitev pomorskih prog, trgovinske mornarice in razvoj področja IRI v Trstu (ladjedelnice Sv. Marka, ftalsider) v okviru organske pomorske politike vlade — ki je bila do sedaj pomanjkljiva — in proti okrnjevavnim nameram SET ;
7.	razširitev metanovoda in zgraditev termoelektrične centrale ;
8.	revizijo kriterijev dodeljevanja nakazil in demokratizacijo upravnega odbora rotacijskega sklada, zato da bodo tudi mala industrijska in obrtniška podjetja lahko deležna sredstev iz rotacijskega sklada;
9.	načrt javnih ustanov, ki naj prilagodi Trst položaju mesta kot prestolnice dežele, mednarodne luke, industrijskega, trgovinskega in turističnega središča.
♦
Za uresničitev težnje Tržačanov — demokratične in moderne občine, za razvoj Trsta v okviru dežele — je treba dati več glasov Komunistični partiji, ki se bori za resnični preokret v državi in Trstu, za mir, demokracijo, proti fašizmu.
Komunistični glas je glas, ki odloča, preokrene na levo ves položaj. Več glasov komunistom da bomo imeli na občini enotno in borbeno silo, ki bo sposobna vsiliti, s sodelovanjem meščanov, dejansko prenovitev občinske uprave !
(Iz volivnega programa)
Petdeset let
lužiškosrbske Domowine
Poslanec Vidali je na svoje vprašanje, predloženo v poslanski zbornici, v katerem se je zanimal, zakaj generalni vladni komisar ni objavil ministrske odredbe za podelitev mest in suplenc na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, dobil od ministra za prosveto naslednji odgovor:
Lani, kakor predlanskim je ^vladni generalni komisariat za tržaško ozemlje izdal naslednje uredbe za učitelje in profesorje izven staleža:
a)	odredbo za ureditev položaja šolnikov, vpisanih v «posebni seznam» in v «posebni stalež» v skladu s členom 14 zakona od 13.3.1958, št. 248;
b)	odredbo za imenovanje poverjenih učiteljev in suplentov v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom ;
c)	odredbo za imenovanje poverjenih profesorjev in suplentov v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Letos ni bila izdana odredba, o-meniena pod gornjo črko a), ker so šolniki, vpisani v «posebni seznam» in «posebni stalež» ze dosegli stalno dodelitev določene stolice ali mesta in zato ne vlagajo letne prošnje za ureditev svojega položaja.
Odredbo pod črko b) je izdal šolski skrbnik, ki je z nekaterimi pri-lasjoditvami raztegnil na šole s slovenskim učnim jezikom ministrske prednje za imenovanje poverjenih učiteljev in suplentov v osnovnih šolah za šolsko leto 1962-63.
Vladni generalni komisariat je izdal nato 18. iuni ja 1962 letno odredbo za dodelitev mest in suplenc ■v sredniih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962-63. Izdaja odredbe oh omenjenem datumu ni povzročila nobene škode reflektantom na mesta in suplence v srednjih šolah s slovenskim uč-
ooooooooooooooooooooooooooooooo
Razvoj raketne tehnike je dal znanstvenikom sredstva, s^kate-rimi ni mogoče samo pošiljati velike stroje z instrumenti neposredno v kozmos, temveč se s tem tudi samemu človeku odpira pot v vesolje. Hiter razvoj pri spoznavanju prostora, ki obdaja Zemljo, pa še ne pomeni, da so pota, po katerih hodi kozmična znanost, lahka. Ta napredek je posledica velikega dela, pri katerem je bilo treba premagati velikanske organske in tehnične težave. Skoraj brez izjeme zahteva vsaka znanstvena naloga kompleksno reševa-nie, pri katerem sodeluje zelo širok krog strokovnjakov, matematikov, mehanikov, radijskih inženirjev, inženirjev za elektriko, metalurgov, kemikov itd. Zaradi tega se sodobna znanost ne more razviti drugače kot na temeliu zelo širokega kolektivnega dela.
Povsem naravno je, da mednarodno sodelovanje bolj in kolj prevzema duha znanstvenikov iz mnogih držav, saj je to sodelovanje pogoj za široko spoznavanje narave. Potreba po tnednarodnem sodelovanju pa se ne čuti samo pri raziskova-nju vesolja, temveč tudi pri Praktičnem izkoriščanju uspe-
nim jezikom v Trstu za šolsko leto 1962-63, ker je vladni generalni komisariat že poskrbel za primerne predpise šolskemu skrbništvu, da bi prizadeti slovenski profesorji predložili predpisane prošnje skrbništvu v teku roka, ki je bil določen za njihove kolege v službi na šolah z italijanskim učnim jezikom.
Kar se vsebine odredbe komisariata od 18. junija 1962 tiče, se pojasnjuje, da so z njo raztegnili (in ni moglo biti drugače po izdaji zakona št. 1012 od 19. julija 1961) na imenovanje šolnikov izven staleža na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu za leto 1962-1963 iste norme ministrske odredbe od 30. aprila 1962 z edinimi spremembami, ki so bile potrebne zaradi različnega učnega jezika kakor tudi za ustanovitev stolic književnih predmetov in za pogoje za pripustitev k zadevnim lestvicam kakor tudi za imenovanje komisije, ki ji je bila poverjena naloga, da sestavi te lestvice.
/Z GORICE
Slovenski šolniki ss zahvaljujejo KPI
Prizadevanja naše Partije za rešitev perečih problemov slovenske šole so bila deležna priznanja tudi s strani goriških slovenskih šolnikov. V njihovem imenu je goriški Sindikat slovenskih šolnikov poslal posebno zahvalno pismo goriški federaciji KPI. V pismu je med drugim rečeno, da se zahvaljujejo poslancem Roffiju, Francu iz Tržiča, Vidaliju in Beltrameju, ki so se toliko zanimali za uzakonitev slovenske šole in kasneje pa za uveljavitev zakonskih določil, ki se tičejo ureditve organikov učnega osebja na slovenskih šolah.
hov za potrebe vse človeške družbe. Razumljivo pa je, da je raziskovanje vesolja združeno z velikanskimi gmotnimi sredstvi. To pojasnjuje tudi zakaj so najpomembnejše uspehe dosegli prav znanstveniki gospodarsko najbolj razvitih držav, pa čeprav imajo gospodarsko šibkejše države na razpolago pomembne znanstvene sile. Zato so ZDA in ZSSR zavzele a-vantgardne položaje pri raziskovanju kozmosa.
Možnosti za ureditev popolnega sodelovanja pri uporabljanju kozmičnega prostora so spričo sedanje mednarodne napetosti, hudo zapletene. Tehnična sredstva, ki se rabijo za raziskovanje vesolja, so neraz-družno povezana z vojaškimi nameni. Šele takrat ko bo rešeno vprašanje splošne in popolne razorožitve, bo odprta tudi pot za osredotočenje naporov vseh držav pri raziskovanju kozmičnega prostora za koristi vsega človeštva.
Še danes se dogaja, da zadevamo ob skeptične poglede v zvezi z vsem, kar zadeva vprašanje kako izkoriščati kozmični
Lužiš ki Srbi te dni praznujejo in vsa Lužica, deželica v Nemški demokratični republiki je v slavju. Zlasti je praznično razgiban Budysin, kulturno središče najmanjše slovanske narodne družine. Luži-ški Srbi se spominjajo 50-letni-ce ustanovitve Domowine, vseljudske organizacije z izredno pomembno vlogo v najhujših dneh novejše lužiškosrbske zgodovine in z nadvse pomembno nalogo v sedanjosti.
V sredini 19. stoletja so — kakor drugod po slovanskem svetu — začeli tudi v Lužici ustanavljati prva društva z narodnoobrambnim programom. Med prvimi je zaživela Mačica
Pisatelj Kurt Krjenc, dolgoletni predsednik lužiškosrbske Domowine
prostor. So namreč ljudje, ki menijo, da je kar preveč «zemeljskih problemov» in da zato praktične koristi, ki naj bi jih imeli od takega raziskovanja, ne opravičuje trošenja velikanskih energij in porabo izredno velikih gmotnih sredstev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi pri drugih znanstvenih raziskovanjih preteklo precej časa preden so se ljudie zavedli koristi, ki jim ga takšno raziskovanje prinaša, in preden so znali te uspehe izkoristiti v vsakdaniem živlienju.
Zdai je še težko oceniti vse ugodnosti, ki jih bodo imeli liudie od razvoja fizike in od-kritii v vesoliu. Toda za dosego drugih planetov je notrebno skrbno proučiti mednlanetni prostor. Zato pa ie treba izme-niavati informacije, ta izmenjava pa ne pomeni mrinn stonnio nrj organiziraniu sodelovanja. Ker pa sta zdai Sovjetska zveza in ZDA, edini državi, ki lahko izstrel mieta umetne satelite, bo še dolgo veliala vodilna vlo^a teh dveh držav ; uspeh mednarodnega sodelovanja ho torei v preceišnii meri odvisen od njunega sodelovanja.
Serbska (1846), ki je zbirala okrog sebe predvsem izobražence, skrbela za razvoj lužiškosrbske kulture in raziskovala njeno preteklost. Kasneje so se ji pridružila še druga društva: kmečka, ki so skrbela za izobraževanje podeželskega ljudstva, pevska, kulturna, dijaška, društva kmečke mladine itd. V dobi, ko je svetu grozila prva svetovna vojna, v času stopnjevanja nemškega imperializma in militarizma se je v Lužici pokazala potreba po koordinaciji društvenega življenja. Zato so se 1912. leta vsa lužiško-srbska društva združila v Do-mowini, zvezi lužiškosrbskih društev ( Domowina, zwjask serbskich towdrstwow). Nova osrednja organizacija naj bi dajala vključenim društvom e-notne smernice pri razvijanju kulturnega, narodnoobrambnega, a tudi gospodarskega življenja. Komaj zastavljeno in za-početo delo je zavrla prva svetovna vojna. Po vojni je Domowina spet oživela in razvila v sicer tesnih okvirih weimar-ske renuhtike razmeroma bogato in plodno delovanje. Nastalo je še uekai novih društev, ki so se tudi vkliučila v Domowino (Bnlcol. uritelisko društvo, Lu-žiškosrbski narodni svet).
Leta 1918, ko so v Nemčiji orevzeli oblast nacisti, so se za-č‘di za Luž.iške Srhe hudi časi. Nacizem ie Luž.iške Srhe sicer priznal kot narod, ki ima pravico do kulturnega razvoja, a to priznanie je bilo samo navidezno, zgolj na napiriu. Domowina je v tistih dneh dobila novo vodstvo in postala resnična predstavnica lužiškosrbske-ea naroda : organizirali so io po župah in ne več no društvih. Nadela si je tudi novo ime: Domowina, zveza Lužiških Srbov. Nieni člani torej niso bila več društva, temveč vsi zavedni T.uziški Srbi. In tedaj se je začelo zelo smotrno delo: utrjevanje narodne zavesti, skrb za ohranievanje lužiškosrbskih narodnih in kulturnih tradicij, pospešeno in množično kulturno delovanje v raznih smereh itd.
Pritisk na Lužiške Srbe pa je bil čedalje hujši. Domače učiteljstvo so nacistični oblastniki (Nadaljevanje na 4. strani)
Tako svari gornja karikatura ameriške vojne hujskače in njihove najemnike, ki rovarijo proti svobodni Kubi
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Raziskovanje vesolja
nova oblika mednarodnega sodelovanja
Anatolij Blagonravov : Zakaj sta ZSSR in ZDA zavzeli avantgardne položaje
j* ALET-PETJE-FOLKLORA-KNJlGE-REVJIi-KIN«?
O	S
! Huttuia
o
*
o
s
Ui
UJ
<
“
S
V LJUBLJANI je bila preteki' teden konferenca slavistov, ki sta jo sklicala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slavistično društvo Slovenije. Konferenca je bila sklicana z namenom, da bi s sestavljavci novega Slovenskega pravopisa razpravljala in sklepala o sporni jezikovni reformi. Razprava, ki je sledila uvodnemu referatu predsednika Akademije Vidmarja, je poudarila, da je Slovenski pravopis 1962 dragoceno pomagalo pišočim in doslej v prenekateremu oziru najbolj dognano delo te vrste v Sloveniji. Predlagana reforma s končnico «vec» pa po mnenju večine udeležencev ni zadovoljivo rešila zapletenega pravopisnega in pravorečnega problema «1» in «v». O spornem reformnem predlogu bo dokončno odločala posebna komisija, ki bo sestavila novi šolski pravopis.
m
•Tl
O
5
0
>
X
Z
5
m
S
<
s
X
2
§
a
1 > N
3
>
V Vzhodni Nemčiji je knjižna proizvodnja v letu 1961 dosegla 6.493 del. Med drugim je izšlo 73 filozofskih in psiholoških del, 118 pravnih in administrativnih, 197 političnih, 240 filoloških, 1288 pripovednih, 347 pedagoških,_ 144 zgodovinskih, 94 zemljepisnih, 217 prirodoznanstvenih, 240 medicinskih. Nadalje je med knjižnimi deli tudi 337 del s področja matematike, 118 s področja ekonomije in statistike in 360 del s področja verstva.
V celoti je izšlo 101 milijon izvodov, v primeri Z letom I960 je poraslo število izvodov za 4,8% in število izdaj za 6,30%. Prevodov Je bll° y „ in samo 9 več kot leta 1960.
V ZAHODNI NEMČIJI so -, z raznimi anketami skušali > ugotoviti sedanjo intelektual- 3 no usmeritev. Zato so se po- J služili literature, ki je naj- Sj bolj razširjena. Na ta način jo so prišli do zelo zanimivih jjj podatkov. Med tremi najbolj j priljubljenimi avtorji je sa- s mo en Nemec in sicer Thc^ g mas Mann, njemu sledita A- * meričan Hemingway in Rus g Dostojevski.	g
Skoraj polovica Nemcev be- g re najraje dela sodobnih av- m torjev. število bravcev sodob- t nih del je dvakrat tolikšno od ^ števila onih, ki berejo dela iz z prejšnjega stoletja. Dela kla- g sičnih avtorjev svetovne lite- | rature predstavljajo nad tre- j tj ino knjig sposojenih v bi-bliotekah. Med temi zavzema m prvo mesto Dostojevski, dru- < go Balzac, tretje Goethe, sledi- Ó
• r«i_ ^‘norita MnllP- >
p
£ > £ K W >
5
3
m
š s
o ? z o
m
S <
? 2 ž P
jo Shakespeare, Dante, Molie-re, Cervantes in Homer.
ZALOŽBA MONDADORI je izdala roman Iva Andriča «Gospodična» v italijanščini. Odkar je Andrič prejel Nobelovo nagrado za literaturo, so izšla že skoraj vsa njegova dela v italijanščini. Roman «Most na Drini» je doživel že šest izdaj s skupno 86.000 izvodi.
V PARIZU posluje 77 mest-iih knjižnic. Lani so te knjiž-
izposodile 3.071.181 del, g ar je 70.000 več kot v prejš- J jem letu.	S
3t)nod-3rnd-Aiivaii3iV3i-v8Svio-3r;
12 Miainiii lisi za etthe volitve v M
Naša intervencija proti diskriminaciji zaradi slovenskega napisa na listi Lipe
Na letošnjih občinskih volitvah v Trstu bo nastopilo 12 volivnih list. Naša lista je bila predložena prva in bo zato naš volivni znak : srp, kladivo in helebarda na prvem mestu na glasovnici. Vrstni red nadaljnjih list je sledeč: KD, PSDI, nova fašistična skupina, indipendentisti, PST, PLI, Skupna slovenska lista, MSI, PRI, monarhisti in Tolojevska indipen-dentistična struja.
Skupna slovenska lista je predložila volivni znak s slovenskim napisom, ki pa ga je volivna komisija zavrnila. Kasneje je prišlo do kompromisa. Sprejet je bil dvojezičen napis.
Vest, da je volivna komisija zavrnila slovenski napis je povzročil ogorčenje v demokratičnih vrstah. Odbor Skupne slovenske liste je objavil poseben protestni proglas. Tudi razne druge skupine so protestirale zaradi te diskriminacije.
Komunisti smo glede tega vprašanja zavzeli načelno stališče. Kljub temu, da je Skupna slovenska lista nam nasprotna lista, smo v diskriminaciji, ki je bila proti njej storjena, protestirali in zahtevali, naj se krivica popravi. O tem vprašanju ie naš pokrajinski svetovavec Gombač predložil na seji pokrajinskega sveta posebno interpelacijo, v kateri je zahteval, naj predsednik pokrajinske u-prave intervenira na pristojnem mestu. Omenjeni predsednik, ki je demokristjan pa se je izgovarjal, trdeč, da bi to pomenilo vmešavanje v zadeve, ki ne spadajo v delokrog pokrajinske uprave. S tem je še enkrat tudi on konkretno pokazal, kako demokristjani tolmačijo pravice Slovencev. Tega bi se morali zavedati tudi tisti slovenski politiki, ki podpirajo demokristjansko politiko.
Aktiv
komunistov iz Nadiških dolin
Kot smo že bežno poročali, je bil v četrtek 27. septembra v št. Petru Slovenov aktiv komunistov iz Nadi-ških dolin. Aktivu je prisostvoval tudi sekretar videmske federacije tov. Baracetti. Ta je tudi podal obširno poročilo o sedanjem političnem položaju v Italiji in v svetu.
Na aktivu je bila tudi diskusiia o tezah za X. vsedržavni konpres KPI. Diskusija je bila zelo plodna, saj so govorili številni tovariši. Vsi di-skutanti so se strinjali s tezami, ki jih je pripravil CK za X. kongres.
Po diskusiji sta tovariša Petričič in Predan podala podrobnejše poročilo o razgovorih, ki jih je imela delegacija videmske federacije s predstavniki okrajnega komiteja ZKS med nedavnim obiskom v Novi gorici, s predstavniki CK ZKS v Liubljani in s predstavniki italijanske narodne manjšine v Kopru.
Prisotni tovariši so bili zelo zadovoljni z omenjenimi poročili in so izrazili željo, da bi prišlo v bodoče do tesnejših stikov med tovariši naše federacije in tovariši ZKS, zlasti v obmejnih krajih.
Na koncu je bilo. sklenjeno, da se bo vršil kongres sekcij Nadiških dolin v soboto 13. oktobra.
Volivni programi naših sekcij
Prosek - Kontovel
Sporočilo uredništva
V zadnjem času se nekateri naši naročniki pritožujejo, da ne prejemajo lista, kljub temu, da so že pred časom poravnali naročnino. Pritožbe so prišle iz Gropade, Pa-drič in iz Gorice. Tem naročnikom sporočamo, da jim list redno dostavljamo. Čudimo se, da se list izgubi po pošti. Vsekakor pa prizadete naročnike prosimo, naj nam morebitne nerodnosti nemudoma javijo, da bomo napravili potrebne korake pri poštni upravi. To lahko spdroče tudi po telefonu.
Ob tej priliki še enkrat vabimo tiste, ki niso še poravnali naročnine, naj to store čimprej. Tisk je namreč draga stvar in naša upra-va potrebuje denar za redno izdajanje lista. Končno pa je naročnina tako nizka. Zato še enkrat prosi-PORAVNA.TTE NAROČNINO! '
Komunisti sekcije Prosek -
Kontovel so sprejeli naslednji
krajevni volivni program :
—	zgraditev novih stanovanjskih hiš za domačine;
—	zgraditev otroškega igrišča ;
—	ustanovitev lekarne na Proseku ;
—	municipalizacijo avtobusne proge ;
—	zgraditev javnega kopališča in pralnice;
—	ureditev vaških poti v obeh vaseh ;
—	zvišanje števila osebja za \ zdrževanje in čiščenje cest ;
—	okrepite\- javne razsvetljave.
Skedenj
t
Sekcija KPI v Skednju obvezuje komunistične sveto-vavce, ki bodo It. novembra izvoljeni v občinski svet, da se v njem zavzamejo za izpolnitev naslednjih potreb :
— okrepitev javne razsvetljave :
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz pariške pokrajine
Doberdobsko cesto bodo asfaltirali
Uspeh prizadevanj naših tovarišev
Končno se bo izpolnila težko pričakovana želja in dolgoletna zahteva prebivavcev Doberdoba! Goriški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo prihodnjo spomlad obnovili in asfaltirali cesto, ki vodi od Devetakov skozi Doberdob v Selce pri Ronkih.
Omenjena cesta je zelo važna, saj med drugim povezuje Gorico z Gra-dežem. Prav za prav je to najkrajša cesta med goriškim mestom in Gra-dežem. Zato je na njej vedno dosti prometa.
Toda danes je ta cesta v obupnem stanju. Neštevilna motorna vozila in zlasti šc vojaški kamjoni so jo tako razorali, da je na mnogih mestih ne le nevarna, marveč za motoma kolesa in bicikle dobesedno neuporabna. Nič čudnega, torej, da se je na njej zgodilo že več nezgod. Ni dolgo od tega, ko smo tudi v našem listu poročali o nezgodah.
Doberdobska občinska uprava je napravila potrebne korake na pristojnih mestih. Toda, tudi ona je dobivala vedno enak odgovor.
Letos poleti so naši tovariši v Do-
oooooooooooooooooooooooooooo
Smrtna kosa
Smrtna kosa je v enem mesecu trikrat zamahnila nad malo okoliško vas Konkonel. Prejšnji teden je pokosila Gabrijelo Ferluga, zavedno ženo in mater. Pokojna je bila v vasi zelo poznana in priljubljena. To je potrdil tudi njen pogreb, katerega se je udeležilo poleg svojcev in sorodnikov tudi mnogo vaščanov in okoličanov.
Naj bo blagi pokojnici lahka domača gruda !
Sinu, hčerkam, vnukom in ostalim sorodnikom izrekajo vaščani svoje iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi «Delo».
berdobu sestavili posebno peticijo, katero so podpisali vsi družinski poglavarji. Peticijo je župan Jarc izročil predsedniku goriškega pokrajinskega sveta. Pred kratkim pa so goriški pokrajinski svetovavci PSI predložili posebno resolucijo, v kateri so zahtevali rešitev zadevnega problema. In tako je ta problem končno prišel pred pokrajinski svet. Ta je o problemu razpravljal in soglasno sklenil, da se mora omenjena cesta obnoviti in asfaltirati.
Zasluga za to, da bo ta problem ugodno rešen gre predvsem tovarišem v Doberdobu, ki so nenehno vztrajali v svoji pravični zahtevi in napravili toliko karakov, da so prisilili pokrajinske oblasti, da so vzele v poštev ta resen problem.
Trgatev je že za nami. Vinogradniki imajo sedaj mnogo dela v kleteh, čeprav je zaradi vremenskih nepri-lik letošnji pridelek mnogo manjši kot po navadi. Na nekaterih področjih trgatve sploh ni bilo, saj je toča vse uničila, na mnogih področjih pa se je zaradi suše posušilo mnogo trt. Oblasti niso nudile prizadetim podpore.
—	zgraditev čakalnice na odhodni avtobusni postaji št. 29 v Skednju ;
—	razširitev ovinka na križišču ulic Carpinete - Giardini - Ratto Pilleria ;
—	razširitev ovinka pri hišni številki 99 v ul. Soncini ;
—	ureditev ulice S. Lorenzo in Selva ter uvedbo enosmernega prometa ;
—	tlakovanje ulic Pirandello in klanca E. Demarchi;
—	pokritje odtočnega kanala nasproti železarne, med u-licama Giardini in Pontini.
Rojan
Sekcija KPI v Rojanu nalaga komunistom, ki bodo 11. novembra izvoljeni v občinski svet, da se v njem zavzamejo za :
—	ustanovitev občinske izpostave v Rojanu ;
—	postavitev varovalne ograje pred osnovno šolo v Rojanu ;
—	zgraditev pokritega zele-njadnega trga v Rojanu;
—	zgraditev čakalnice na odhodni postaji filovije št. 5 in avtobusa št. 28;
—	razširitev ulice Moreri ;
—	popravilo poti, ki povezuje ulice Appiari z ul. Sara Davis, ulic Dei Mirti, Quarcie, Giusti, Appiari in Moreri do kapelice v Piščancih ;
—	postavitev javnega telefona v Piščancih ;
—	postavitev varnostnih verig proti burji od št. 125 v ul. Commerciale do avtobusnega postajališča.
Križ
Komunisti sekcije v Križu
pa so sprejeli naslednji krajevni volivni program :
—	zgraditev nove slovenske osnovne šole in otroškega vrtca ;
—	zgraditev novih stanovanjskih hiš za domačine ;
—	zgraditev športnega igrišča na kraju, ki sp ga vaščani za ta namen že pred leti deloma uredili ;
—	zgraditev občinskega re-kreatorja za otroke;
—	zgraditev čakalnic na odhodnih avtobusnih postajah v Križu in na trgu Oberdan v Trstu ;
—	okrepitev javne razsvetljave ;
—	dokončno tlakovanje vseh vaških poti ;
—	ureditev kanalizacije pri javnem kopališču ;
—	prepoved nadaljnjega od-prodajanja obale zasebnikom.
Opčine
Sekcija Komunistične parti-
je - Opčine nalaga komunističnim svetovavcem, ki bodo 11. novembra izvoljeni v tržaški občinski svet, naj se v njem zavzemajo za :
—	ureditev vseh vaških ulic, od katerih so mnoge, v zelo slabem stanju in so približno take kot so bile pred 100 leti;
—	okrepitev električne razsvetljave tako na glavnih
kot na stranskih ulicah ;
—	zgraditev hiš z ljudskimi stanovanji za domačine in zlasti za tiste, ki 17 let po koncu vojne nimajo stanovanja in živijo v barakah ;
—	posredovanje občinske u-prave za odplačilo razlaščenih zemljišč;
—	postavitev dvojezičnih napisov in za zanimanje, da bo tudi na poštnem uradu nameščen uradnik, ki bo obvladal slovenski jezik ;
—	znižanje tramvajskih tarif;
—	ukrepe, ki naj imajo za cilj pospeševanje razvoja turizma ;
—	zgraditev javnih stranišč ;
—	ustanovitev podružnice za prvo pomoč.
Lužiškosrbska
Domowina
( Nadaljevanje s 3. strani)
premeščali iz Lužice drugam, otroci so bili kaznovani, če so govorili svoj jezik, narodnoobrambno in kulturno delo Do-mowine je bilo na vsakem koraku ovirano. Lužiške Srbe so končno začeli imenovati srbsko govoreče Nemce in nacistični časniki so razglasili svetu, da so se Lužiški Srbi, zadnji ostanek Polabskih Slovanov, stopili z nemškim narodom. Marca 1937, leta je bila Domowina razpuščena Nacistična oblast je prepovedala vse htžiškosrbske organizacije, zaplenila njihovo premoženje in prepovedala javno uporabo obeh lužiškosrbskih jezikov. Sledilo ie sistematično preganjanje vseh zavednih ljudi v Lužici. Nacistom je bil trn v očeh tudi Srbski dom v Budy-šinu. ki ga je v letih 1896-1904 zidal s svojimi prispevki ves lu-žiškosrhski narod in je bil zato dom njegov ponos in simbol narodne enotnosti. Esesovske tolpe so dom tik pred koncem druge svetovne vofne požeale. Leta 1956 so ga Lužiški Srbi na novo pozidali.
Po vojni je Domowina spet zaživela in se v novih razmerah lotila dela za obnovo luz.iško-srhske kulture in življenja s n! oh. Postala je antijašistično-demokratična organizacija Lu-? iških Srhov, ki ie z. Nacionalno fronto NDR skrbela za uničevanje ostankov nacizma in za razvijanje življenja v novih okvirih. Pred njo so se z vsakim dnem postavljale nove in nove naloge, poglavitna med njimi je bila pač preobrazba lužiškosrb-skega človeka po vaseh in mestih, nič manjša skrb za novo, množično ljudsko kulturo. Domovini ž.e vrsto let uspešno predseduje pisatelj Kurt Krjenc-
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : . Tipografia Riva - Trst
ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru