Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iskala v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za i'-etrt leta 3'50 K, mesefno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za čttrt leta 1 K; za Ameriko za pol leta 9-60 K za četrt leta 4 80 K
Pmnnii llMlIka I* *.
Reklamacije so poštnine proae. Nefrankirana pisma se ne spi e jemajo. Rokopisi se nei vračajo laser«ti: En6stopna pett-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru.
28. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 8. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise x& list: Uredništvo : iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravniitvo • Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/IT.
Ogrska Igra.
Kdo je danes p avzapiav ministrski predsednik na Ogrskem? Po uradnem iradovanju bi moral biti Khuen Hederva y. Zli se pa, da je pravi štf vlade gnf Stefan Tisza in da v današnji politiki dežele ne velja Khuenov, tem ve S Tisrin prrgram. Kaj to pomeni, si je lahko sešteti na prste.
Grif Khuen IIedervai y je bil imenovan za ministrskega predsednika, ker se krona ni mogla sporazumeti z madžarsko koalicijo in ker se razven Khuena nihče ni upal, dobiti na Ogrskem večine za program, po katerem bi bil sporazum z vladarjem mogoč. Glavna naloga je bila, iztrgati ogrski parlament iz rok fevdalno-reaicionarni kliki, ki je z večnimi nacionalnimi zahtevami zakrinkavala svoj brutalni razredni egoizem. I sprememba parlamenta pa se da misliti le na podlagi volilne reforme in sicer mora biti volilini red čim najbolj demokra-tičen, da pridejo v državnem zboru prave potrebe ljudstva do veljave in se ž njimi odrinejo večne državnopravne maškarade v ozadje. Ko je Khuen postal ministrski predsednik, se je delal, kakor bi mu to bilo jasno in je nastopal kot zastavonoša demokratične volilne pravice.
Toda Khuea Hedervary je potreboval stranko, če je sploh hotel vladati. Te ni mogel iztresti iz rokava, ne izteptati iz zemlje. Potreboval je po* magačev in naletel je na grofa Stifma Tiszo, ki res* nično snuje novo vladno stranko in jo je deloma že sestavil. <Nova stranka* je sicer napačna beseda, zakaj novo vino se vliva v stare mehove; pod novo firmo nastopa stara koalicionaška svojat. Razlika je le ta, da sta ji prej komandirala Wc-kerle in Košut, sedaj pa je Tisza poveljnik. Khuen je sicer komandant po imenu. Toda Tisza je nje* gov generalštabski štf; on dela načrte in njegova volja velja.
Grof Khuen IIedervary je ujel Tiszo in sedaj mu ne more ubežati. Pridobil je Tiszo in ta mn je razbil program.
Grcf Khuen H edemi y potrebuje splošno in enako volilno pravico. Grcf Stefan Tisza je naj-strastnejši agitator zopar splošno in enako volilno pravico. la nič ne skriva svojega sovraštva, temveč ga nosi javno na trg.
Na dan 19. t. ra. skličuje Tisza fevdalno-agraren »hod, ki ima protestirati proti splošni vodilni pravici. Torej napoved boja. Nekol ko elanov inteligence je začudeno pogledalo, kaj naj to pomeni. Zanašajoči se na program vlade, so hoteli z županom Barcry;en na čelu prirediti malo protestno akcijo. Toda grof Tiszp, ki je sicer tako ošaben, da se smatra za sedem nebes vzvišanega nad meščanstvom, se poniža, pa obišče nearistokra-tičnega župana in cela protestna akcija splava po Donavi.
Po deželi so tuintam volilci zaupali Khuenovim besedam. Men li so, da bo glavno geslo za pr -hodnje volitve splošaa in enaka volilna pravica; s tem geslom bi se upalo tudi Khuenu pridobiti vc> čino. Takoj organizira Tisza agitacijo po vsej dežel', da se preženo volilnim odborom take muhe iz gave in stara fevdalna klika je že na vseh koncih in krajih za to agitacijo na nogah.
Finančni minister Lukač, ki je bil pred Khu-enom določen za ministrskega predsednika, velja za odkritosrčnega prijate^« demokratične volilne pravice in na njegovi strani stoji ie nekoliko ministrov. Kaj se godi? Vse časopisje, ki je udano Tiszi, napada dannadan te ministre z najhujšimi psovkami in Khuenovo časopisje mora molčati.
Ko je Khuen nastopil, je sicer tuli govoril o varstvu madžarskega značaja ogrske države; vendar je kazal nemadžarskim narodnostim prijazno lice in zagotavljal, da jim hoče vlada biti prijazna. Tisza pa izjavlja, da nimajo nemadžari niti pravice do svojih lastnih strank.
Tako drži Tisza ministrskega predsednika kakor v kleščih in Khuen nima poguma, da bi se ga rešil. Lisjak je naletel še na večjega lisjaka in kakšen bo konec te tragikomedije, bo kmalu lahko uganiti.
Vrv za grofa Stiirgklia.
Nehvaležnost je plača sveta. — Kdor je bil povišan, bo ponižan. — Vanitas vanitatum vanitas.
Vsi taki in podobni lepi reki hodijo zdaj lahko po glavi naučnemu ministru grtfa S urgkhu, ko kličejo tisti »križaj ga!», ki so še včeraj peli «Ho-zana» I Nova nemško-nacionalna zveza, ki obsega »tare nemško-nacionalne stranke, plete vrv tistemu grofu S urgkhu, ki je bil še pred kratkim «nedo-takljivo nemško posestno stanje».
Grof S urgkh se je resničao zameril nemškim nacionalccm, a moral je vendar debelo gledati, ko so znesli kup obtožb proti njemu. Kaj se je zgodile ? Kaj se je izpremenilo? Os, grof S urgkh se ni, on je danes tak, kakršen je bil včeraj. Kaj torej hočejo od njega?
Očitajo mu, da je postal klerikalen. To je krivično očitanje. Tega ni zaslužil. Kajti ubogi grif S'urgkh je — bi klerikalen, še preden je postal minister. Ce nemški liberalci niso uvideli tega, so vendar krivi sami, ne pa gospod grof. Tožijo ga, da je dal šolskemu nadzorniku Lescha-nofskemu t Inomostu nalog, v treh dneh prositi za upokojitev, ker so to zahtevali klerikalci. Weiden-hoffer je navedel več slučajev z Nižjega Avstrijskega in iz Linča, da je protežiral klerikalne namene. Vse res, vse prav, a to je S flrgkb, ki je hotel sedeti na dveh stoleh, uganjal že celo leto, a še pred štirinajstimi dnevi bi bili nemški nacionalci kamnali vsakega, ki bi bil dejal žal besedo njihovemu S ugkhu.* Nemški nacionalci so hudi tudi zaradi imenovanja okrajnega šolskega nadzornika Schmo-ranzerja v Mariboru, češ, da za Slovenca ne sme biti prostora v *nemškem» mestu. A ta mali košček enakopravnosti bi bil S urgkhu gotovo odpuščen, če bi bili drrgi časi in če ne bi bil pred kratkim padel Schreiner.
Mi pa imamo zopet košček zadoščenja, ne radi Siirgkhove osebe, ki ni tako pomembna, ampak ker se vsak švindel prejalislej maščuje. Ko se je prvič slišalo, da posttne S tirkh naučni minister, smo dejali, da je mož bolj klerikalen, nego liberalen in smo to dokazali t njegovimi go*
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.	Dalje.	,
— Saj je neumno pisati, kar se lahko pove. ! To ji bo smešno... In sedaj bom moral vendar iti tja.
Ko je šel k njej, ga je morila misel, ali že ima pismo, ali še ne.
— Bolje bi bilo, ako ga še ne bi imela. Lahko bi ji vse povedal.
Ko je prišel k njej, ni ničesar omenila o pismu.
— Torej ga menda še nima.
A vendar ni govoril o pismu in o tikanju.
Ko je prišel drugi dan, ga je sprejela z veselim smehom.
. — Oh, ti moj norček I Hvala ti za tvoje lepo pisemce, a to bi mi bil itak lahko povedal. | Saj je sama komaj čakala, da se prenehata * vikati 1
— Saj niti ne veš, kako rada te imami In on se je čutil vnovič osrečenega.
Tako je postala vsaka malenkost med njima važen dogodek in njuna ljubezen je bila vedno sveža.
Včasi sta bila tudi jako resna. Razgovarjala Ita se o jako važnih rečeh. On ji je moral pri-
povedovati, kako je z njegovimi študijami, še poldrugo leto se mora učiti, tedaj dovrši izpite in dobi službo. Najprej pojde za suplenta kam na srednjo šolo, pozneje pa bo že boljše. Da postane le samostalenl
— Da in tedaj se poročiva. V dveh letih gotovo. Kako bova sre'na I Tedaj boš lahko zasledoval svoje cilje in jaz bom delala s teboj. Le počakaj) Moj Pavel bo še slaven možl
— Ti, til K>j bi bila rada žena slavnega moža?
— Oh, kaj misliš? Rada bi bila tvoja žena. Vse drugo me nič ne skrbi. A veselilo me bo, če bom videla, kako se uresničuje tvoje hrepenenje.
In prav toplo ga je poljubila. Sedaj sta se že poljubovala. Tudi prvi poljub je bil cela afera. Oba sta ga želela, a več tednov je minilo, preden se je on toliko ojunačil, da jo je objel in poljubil. Tisti trenutek sta si oba zapomnila kakor zgodovinsko uro.
Govorila sta, kako si uredita stanovanje, kako bosta živela in kako se bosta ljubila.
— Ljubila! Ljubila se bova vedno tako, ka-kor setaj.
—»■ Oh, še bolj srečno I je odgovorih ■ — Še bolj? Kaj misliš« da bi jaz lahko še bolj -srečno ljubila ? Ti, za to bi te morala ka-
znovati. To je tako, kakor bi te sedaj ne ljubila dovolj srčno.
— Ne, tako nisem mislil. A to že pride.
— Nič, jaz te bom vedno ljubila, kakor se* daj in tudi ti me boš moral tako ljubiti. Nič druzega ne zahtevam. Tudi ne mislim nič druzega.
KakOT dvoje otrok.
Najresnejši pogovor se je završil tako. Sicer sta pa imela dosti resnih pogovorov. Ona ni hotela biti neumna, ter se je pridno učila in on ji je bil učitelj. Tudi on je bil priden. Kadar je prišel zvečer domov, je dolge ure ponoči delal. Učil se je, pa tudi druzega dela je imel. Včasi je dobil kake prepise in tedaj je tlačanil dokler je bilo kaj olja v svetilki, da je zaslužil k<j denarja za študije in za življenje. Štel je dni. Da bi b>l le že konec študij, da bi postal samostalen I
Počasi so tekli dnevi. A vendar so tekli.
Skrbi so bile velike ker ni bilo podpore od nikoder. Vse si je moral sam prislužiti in to ni bila malenkost. Kdo bi se čudil, da je komaj pričakoval končal
Ko so se približevali zadnji izpiti, je bil ves nervozen. Znal je vse, toda kdo ve? Kakšen slučaj — kolikokrat je že slučaj pokvaril najlepše račune I In njegova sreča bi se zopet odmaknila...
No, slučaj mu ni delal neprilike. Vse je š o dobro. Ves v ognju je pohitel naravnost k Olgi.
vori. Danes pravijo to njegovi prijatelji, ki bi nas bili takrat zadavili, če bi jim bili slučajno prišli v kremplje.
Politični odsevi.
* Pri dopolnilnih volitvah v Lounik za dr* žavni zbor je dobil kandidat »grarcev Maša ta 6559, socialni demokrat Bruha 5473, češki radikalec E1 e c a k 1405, klerikalec Šafranekpa 290 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med agrar-cem in socialnim demokratom, katere se pa naši sodrugi ne udeleže. Da so dobili socialni demokratje v tem čisto kmečkem okraju tako število glasov, se mora tem bolj smatrati za velik uspeh, ker je bil terorizem od strani agrarcev ogromen.
* 0 lodrugu Hybokn, ki je obolel, so pisali nekateri Usti, da je na smrt bolan in nekateri so ga razglasih celo že za mrtvrga. To popolnoma nasprotuje resnici. Sodrug Hy beš je pač prebil težko operacijo, pa mu je že toliko bolje, da hodi tudi že v parlament.
* I« odlokov. V Uttavnem odseku so bile na razpravi ministrske penzije. Predlagalo se je, naj se določijo vse ministrske pokojnine enako in sicer po 8000 kron za vsakega, ki je bil vsaj 3 leta minister. Krščanski sociaiec H ei lin g er je zahteval, naj se določi prnzija tudi za poslance, ki nimajo premoženja.
* V pravosodnem odloka je bil majhen škandal. Razpravljalo sa je o vladnem predlogu, da se za nadvojvodsko rodbino Parma, ki je bila nekdaj kraljevska, določi namesto navadnih sodišč kompetenca dvornega sodstva. Predlog je zagovarjal krščanski sociaiec Baechle. Odločno je temu nasprotoval sodrug dr. Winter, ker je namen popolnoma nedemokratičen in kar tudi nasprotuje modernemu načelu javne kontrole. Naš ljubi Ploj, ki se zna pri volitvah kazati velikega demokrata, je pa bil zato, da se dovoli amtokratični družini justičen privilegij. Sodrug dr. W in ter je še omenil, da bi to bila prava nezaupnica za sodnike, in je opozarjal na družini Braganca in Koburg, ki imajo procese pred rodnijami vsega sveta. Razprava se bo nadaljevala.
* Zdravstveni odbor je imel sejo pod načelstvom sodruga dr ja. Adlerja. Zv referenta o zakonu proti nalezljivim boleznim je bil izvoljen dr. G o ld, za koriferenta sodrug dr. Ellenbogen.
* Novo pogajanje radi delovnega programa in rekonstrukcije ministrstva se napoveduje s češke in z nemške strani za ta teden pri ministrskem predsedniku. Razpravljati se ima tudi o delavnosti češkega deželnega zbora.
* V aitavnem odloka so se razdelili referati med posamezne referente. Posl. Pernerstorfer je dobil v roke predlog za izpremembo zhoroval-nega in društvenega zakona. Poslancu Heilin-gerju pa je bil izročen predlog, ki meri na to, da dobe ministri šele po treh letih aktivnega službovanja pokojnino. O tem predlogu se je razvila veUka debata.
* ProraSoaikl odlok ima nocoj sejo, kjer se imajo razdeliti referati o specialnih poglavjih proračuna.
* T slovanskih krogih se govori o nameravani rekonstrukciji ministrstva to: Rekonstrukcija kabineta se ima izvršiti v treh fazah. Najprvo se izpopolnila mesti češkega in nemškega ministra-rojaka. To se izvrši prihodnji teden. Po veliki noči se odda porifelj poljedelskega ministra enemn izmed čeških parlamentarcev. Istočasno odstopi minister za javna dela dr. Ritt, na njegovo mesto pa bo imenovan eden izmed slovenskih poslancev. Po velikonočnem zasedanju češkega deželnega zbora, ki bo to pot, kakor vlada pričakuje, redno deloval, bosta odstopila ministra dr. Hochenburger in Wrba, najbrža tudi grof Sltrgkh, na njihovo mesto pa pridejo parlamentarci.
■■■MM—
Vsemirje sreče je nosil S seboj v srcu. Nikogar ni videl na ulici, hitel je, hitel. Pot se mu je zdela predolga, vse se mu je zibalo pred očmi. Po stopnicah je kar poletel. Ona ga je čakala. Samo pogledala sta se, rekla nista besedice. Pogled je povedal vse. In tedaj sta se objela in poljubila kakor še nikdar ne. In dolgo sta se držala v objetju. Nad njima je plavala neskončna, zlata, cvetna sreča, vseokoli je bilo krasno, krasno, krasno. Skozi okno so padali žarki — od njunega solnca; na mizi so dehtele — njune rože, vse, kar je lepega na svetu, je bilo njuno, da, ves svet je bil njun. In bilo jima je, kakor bi ves svet pel, ves svet plesal, a ona bi se dvigala po zraku... visoko, nekam v eterne sfere, kjer cvet d blažene tajnosti, njima, samo njima.
In zopet sta se poljubovala in objemala in vnovič sta plavala po oceanu sreče.
Nihče več jima ne ugrabi te blaženosti, nihče več ne poruši te sreče, nihče ne ugasne tega sijaja, nihče ne potrga teh rožic. Zlati upi so drhteli okrog njiju po vzduhu... bila sta opojena.
Sreča, sreča, srečal Zlata sreča...
* Na Španskem bodo v prvi polovici meseca maja nove volitve. Kraljev dekret, s katerim se razpusti državni zbor, se objavi čimprej. Ministrski predsednik Canalejas je naznanil kralju, da bo vlada izvrševala socialne in konfesionalne reforme popolnoma radikalno.
* Srblki vojni minister polkovnik Marinkovič je podal demisijo, ker je skupština odklonila več njegovih vojaških zahtev.
Hofrichterjeva afera.
O zastrupljevanju častnikov generalnega štaba se je zadnje dni porodilo zopet novo mnenje, o katerem pač danes še ni mogoče končno soditi. V O »jeku so zaprli neko žensko, ki je pač v marsikaterem oziru sumljiva. Poročila si pa še tako nasprotujejo, da doslej ni moči dobiti dovolj jasne slike.
V soboto nam je došla sledeča vest, ki pa ni več mogla priti v sobotno številko:
Policija je sedaj v Zagrebu prijela neko 26 letno v Ciklošu na Ogrskem rojeno Amando Marjanovič, ki je v Budimpešti fals f c'rala nakaznico za strup na ime <Dnx'(r> in s tem kupila večjo množino ciankalfja. Policija misli, da je lani tuli v neki lekarni ukradla ciankalija. Njeno življenje je bilo prav pustolovsko; razni ljudje, ki jo poznajo, menijo, da ne more biti normalne. O Hufricbterjevi aferi je večkrat govorila, trdeč, da je čisto nedolžen ia da ne re o strupenih krogljicah ničesar ne on, ne kdo drugi. Njena pisava je frapantno enaka pisavi «strupenih» pisem. V Zagrebu je baje imela ljubezensko razmerje z nekim častnikom generalnega štaba. Bla je že zaslišana. Sredi zasliševanja je izjavila, da je utrujena in zato se je izpraševanje odložilo na danes. Policija sodi, da je Marj a-novička sama razpošiljala pisma s ciankalijem in da je Hofrichter res nedolžen.
Zvečer so časopisi poročali, da se je zapletala pri zaslišavanju v protislovje. Izpovedala je, da je ciankali kupila v lekarni pri »Argdu* v Pešti. Na to je bil v Pešti zaslišan dotični lekarnar, ki pa je z vso odločnostjo zanikal, da bi o kritičnem času kdo pri njem kupil večjo količino ciankalija.
Govorila je tudi, da se je hotela s ciankalijem sama zastrupiti. Nadalje se je poročalo, da je skrila ciankali v lase (!) in prišla v Pasteurjev zavod, kjer da so ji ga odvzeli.
V nedeljo zjutraj je prišel sledeči brzojav: Včeraj so gospo Marjanovi č zopet zasliševali in sicer več ur. Cuje se, da je priznala, da je kupila ciankali za nekega starejšega gospoda na Dunaju, čigar imena pa noče povedati. Baje je tudi dognano, da je kupila rečjo množino ciankalija ne le v Budimpešti, ampak tudi na Duoaju in v Sarajevu. Vsekakor je gotovo, da je zelo histerična.
O razvoju te drame bomo poročali.
Danes se zopet poroča z Dunaja, da ni Mar-janovička v nobeni zvezi z afero. Zoper Hofrichter ja so pa baje našli nove momente, ki po oficioznem zatrjevanju skoraj že dokazujejo njegovo krivdo. Baje je falsificiral vojaške potne liste (maršrute), eno na ime vojaškega zdravnika in tako naj si je pridobil ciankali, kateremu pri njem še niso našli doslej sledu. Splošno je afera še tako misteriozna, kakor je bila od začetka.
Umetnost in književnost.
Slovenita gledališče. V soboto smo imeli na ljubljanskem odm Shakespearovega »Julija Cesarja* v krasnem Zupančičevem prevodu. Kdor je zasledoval naša pgročila o letošnji gledališki sozeni, nam gotovo ne bo očital, da smo bili hudobni kritiki. Z veseljem smo zabeležili vsak kolikorkoli ugodni pojav, misleči, da bo priznanje slutilo v spodbudo. Toda sedaj, ko so sezona približuje koncu, moramo konštatirati, da so se izjalovili skoraj vsi naši upi in uprizoritev »Julija Cezarja* ni zdravilo za bohčne resnične umetnosti. Za ko se je napovedala Shakespeareova tragedija, smo dvomili o mp<hu. Zakaj za tako veliko nalogo je bilo vse nepripravljeno — občinstvo in gledališče. Pomislimo, da je vso sezono dominirala opereta, katero vsakdanje občinstvo pač rado posluša, ker nima duh ob njej n<Č opravka, ki pa zaradi tega tudi neizogibno kvari okus občinstva. Pomislimo, da se je poleg operete najbolj favorizirala burka najslabše vrste— glupe »Olimpijske igre*, neumni »Robert in Bertram* i. t. d. Tisto občinstvo, ki daje takim rt čem prednost pred umetniškimi, bi hodilo še rajše v kaki »Var čte», kjer bi poleg neslanih burk lahko »uživalo* še preko-picanje akrobatov ia žoganje žonglerjev. Ca se vpelje v gledališče še taka »umetnost*, izpodrine nazadnje tudi opereto, kakor je opereta izpodrinila
dramo. Z repertoarjem se občinstvo lahko vrgaja, z repertoarjem se občinstvo tudi lahko kvari. Ia pri nas se je pokvarilo; zakaj bili so časi, ko je klasičHa drama prav lepo napolnila gledališče. Repertoar pa tudi v?gaja ali pa kvari — igralce. Niso nam skrivnostne težave, s katerimi se ima boriti naše gledališče; vemo, da pr gostoma osobje, ki izvrstno udejstvuje moderne drame, ni v enaki meri kos klasičn:m. Cisto gotovo pa je, da igralec ki mora b ti štiri mesece ckwo, ne bo mogel peti mesec igrati Shakespearovih figur. Ne le za klasično — za resno dramo sploh se niso ustvarjali umetniški predpogoji in na koncu sezone se iz nič ne more ustvariti nič. Tako je moral tudi Julij C zar ponesrečiti. Cujemo, da je bila prva aranžirana izkušnja šele v pondeljek. V soboto pa premiera! To se še z bolj izvežbanim osobjem ue more riskirati, kaj še z Baši«, ki seveda ni krivo, da nima več vaje. Za naše razmere je bilo tudi napačno, izbrati ravno »Julija Cezarja*, ki zahteva mnogo ne le od posamezn b igralcev, temveč tudi od komparzerije. Javilo se je pred prodstavo, da se je statisterija ad hoc nenavadno pomnožila. Ali kaj pcmaga, če stoji na odru kup ljudi, ki nimajo pod milim nebom nobenega pojma, čemu so tam P Tako je morala uprizoritev brez obzira Da hvalevredno delo posamesnikov postati parodija. V prvem dejanju gre čez oder sprevod Rimljanov »gospodarjev sveta*, a videti je bil kakor potresna procesija. Kar žalostno je bilo, kako so se odplazili s fora, ko jih je Cissij odpravil. In kako je množica poslušala Mark Antonov govori Kir je celi uprizoritvi manjkalo stila, tudi ni moglo priti do prave veljave, kar je bilo v posameznostih dobrega. Julija Cesarja je igral gospod Danilo. Vsekakor je pokazal, da je v njem še precejšen fond sposob-ro^t:, ki bi ga le bilo treba prav dvigniti. Nasprotno nas je gospod Mo tel j ponovno uveril, da ne more prera?giti težav, na katero naletava. Mogoče, da je njegov pretežki boj s slovenščino glavni v;.rek neuspeha; vsekakor uspeha ni. Gospod Nučič bi bil dosegel svojo navadno višino, ako bi bil svoj veliki govor natančneje preštudiral — zla.ti psihologično. Zrlo resno se je trudil Skrbinšek, a potreboval bi bil v marsičem boljšega navodila; tpl< b naj bi se mu posvetilo več pažnje, dokler je čas. Gospod Bohuslav, v modernih karakternih ulogah jako poraben, je imel s Cas-sijem preveč ovir, ki mu jih je delal zlasti organ. (Seveda bi bil grom tudi pri glav. vajah, katerih pa pri nas pravzaprav sploh ni, potreben) Gospod B uk še g ni bil slab; njemu se je začelo marsikaj odpirati — naj bi se to ne zanemarilo. Gospčna. Wintrova bi bila dobra Cilpurnia, če bi se bila nekoliko bolj zavedala, da je Grzarjeva soproga. Tudi gospa Bukšekova naj bi se n š la tistih karikatur, za katere se navadno rabi; opozorili smo že, da ima sposobnosti in to ponavljamo izza njene Tercije. Kar bi bilo še°povedati, naj se nam odpusti. Ljubše bi nam bilo, če bi mogli napisati bleščečo hvalo. R3kli smo že enkrat, da je premalo ljubezni za resno dramo; žal, da uas je »Julius Gaesar* zopet prepričal o tem.
sodtm, solmm\	gpsa«
KaVarac ii brifaicc, Ujer ji u razpolagi Vri«
»Rdtii Prapori
Domače vesti.
— Mednarodno«! kapitalizma. V nedeljo dne 27. februarja se je vršil v Trstu občni zbor »Zveze industrijalcev za primorske dežele*, ki je članica »Centralne zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju*. Vsi govorniki so poživljali člane k solidarnosti v skupnem interesnem boju proti delavskim zvezam. Združeni industrijalci so se izrekli zoper varstvene odredbe v korist pomožnim industrijalnim delavcem. Izjavili so, da bodo z vsemi sredstvi delali proti uzakonjenju socialmga zavarovanja delavstva, ker bi baje obtigalni prispevki delodajalcev industrijcer k zavarovanju mičao škodovali procvilu industrije same. Do tu ni nič interesantnega. To že davno vemo mi delavci, da so nam kapitalisti nasprotni. Zanimivost pa tiči v tem, da so ti kapitalisti združeni na mednarodni podlagi. V »zvezi indu«trijcev»,sedi namreč drug polrg drugega nemški, italijanski in slovenski kapitalist — vsi v bratski slogi združeni — proti delavcu. Na omenjenem zborovanju so čisto neženirauo besedovali skupno v italijanskem in nemškem jeziku. (Slovanski industrijci se niso oglasili k besed', menda si niso upali zagovarjati tako nečednih kap talističmh namenov v mili materinščini ...) Nič se niso ženirali ali sramovali gospodje, četudi so eni in diugi — veliki narodnjaki pri svojcih. Tudi »Piccolo*, ta »g ftna krota* tržaškega socialnega življenja, je skril pri svojem porečilu svoje ultralaške krempeljčke in pokrit to mednarodno družbo s plaščem svojih kapitalističnih interesov. Iz poročila namreč ni bilo nič razvideti, da bi t ile na zborovanju zastopane različne narodnosti. »Edinost* je iz previdnosti — molčala, ne omenivsi enega niti z besedico. Tu imamo zopet dokaz, kako so kapitalisti pri vsem svojem narodnjaštvu mednarodni, in da je proti tej mednarodni kapitalistični zvezi na strani delavstva mogoča obramba edinole na podlagi krepke in zavedne mednarodne delavske orga-
nizacije. Kdor hoče Ha narodni podlagi so boriti proti mednarodnem ka-italu, la je slepec ali pa nina čist>h i am^nev t. delavstvom.
— »Edinost* s<- je p' hujšala na (Lavoratorem*, ker ni cglasil dr. Marharjcvrga predavanj«, ki n.u ga nibče ni naznani'. Raj poreče pa na to-le: Del. ii'ibraž. mušt?o je poslalo «SoCi* noteo, v kateri je opozarjalo na p-, uda v? nje Etbina Kristana, proseč, naj j-* natUno. »Soči* je not;co seveda vrgla v koš! »Edinost* poreče seveda, da je to malenkost; kajti da je »napredn* časopis v Gorici tako boiniran, da n n če opozarjati slovenskega občinstva na slovenska kulturna predavanja, se veniar razume samoposebi . . .
— Družinski večer •Vzajemnosti* se je v nedeljo izvršil v splošno zadovoljnost mnogobrojnega občinstva, za katero je bilo, žal, premalo prostora v dvorani. Program je bil primeren povodu: Prvemu nastopu naše mlade dramatične šole; deloma gaje celo presegal, a vendar se je izvedel takr, da lahko prav odkritosrčno čestitamo društvu in sodelujočim. Uprizoritev je bila prosta vseh pretenzij; celo skromna je bila. Veselica se je priredila v predmestni dvorani. Ves aranžna je izrekel: Diletant je smo, začetnik’, učenci; nočemo veljati za kaj druzega in tako nas sodite. A ta začetek je bil dobor. Deklamiralo se je in igralu. Iti reči moramo, da je med temi našimi učei ci nekoliko moči, ki uh gnejo res Se postati moči. Tu je n. pr. sodrug Veho v c. Naši delavci so ga že dvakrat, trikrat slišali in v nedeljo so se khko prepričali, kako stalno napreduje. Deklamiral je najprej Kristanov «Stroj», na koncu pa prvo pesem iz Župančičevega nekrologa Murnu cGrobovi tulijo*. To težko pesem je govoril tako, da je bil pravi užitek, poslušali ga. Tudi v drugih krogih niso vsakdanji recitatorji, ki bi znali vliti toliko duše pesnikovim besedam. Igrala se je najprej šala v enem dejanju «Kdo je blazenP* Nedolžna stvarca, ki pa vendar zahteva precej rutine, kajti igrati se mora urno, živo in kar se more v tem oziru zahtevati od diletantov, se ie doseglo. Druga enodejanka, Kristanova satira <U3peh», je pa za diletante kaj težavna stvar in bilo je treba že pre-cej poguma, da so se je lotili. Pa je vendar š’a tako, da tudi v marsikaterem malomestnem gledališču ne bi šla bolje. Vsi sodelujoči so želi obilo priznanje in so se morali večkrat zahvaliti. Drago nam je, da so doživeli ob tem prvem nastopu tako veselje. Zaslužili so ga za svoj trud. Prepričani smo pa, da jih bo prvi čedni uspeh spodbujal in še povečal njihovo veselje do dela. Mnogo se bo še treba učiti, mnogo težav premagati, tudi mnogo ne prijetnega pogoltniti. A ob vseh ovirah bodo vedeli, da je delavstvo hvaležno in da je vredno, potruditi se za svoj in svojih sodrugov duševni vžitek.
— Priratao narodno štetja na narodno-eks-poniranem severnem Češkem napravijo iz lastnih sredstev češki socialni demokratje. To je brez-dvomno narodno kulturno, delo prve vrste, vredno, da bi je posnemale tudi slovanske narodne manjšine. Mi slovenski socialisti v Trstu žalibog ne moremo opraviti tega dela, ker zahteva toliko gmotnih žrtev, ki jih mi nikokor ne moremo doprinesti. Tu bi bila prilika za naše petične narodne prvake, da bi pokazali svojo narodnost s zlatim in srebrnim dejstvom. Mi smo brez drugega pripravljeni sodelovat'.
— Odkod zajema tržaška N. D. 0. svoje Vlore? Obljubili smo, da se povrnemo večkrat k temu vprašanju. Evo dokumenta. Predpostavljamo, da je vsem znano, da tmatrajo naši narodni delavci* za svoje mojstre češke «narodne delavce*, da sklepajo debelo prijateljstvo s temi veličinami, s Kkfačeir, Choc<m, B. r valom, Freslom i. t. d. Kdo so pa ti-le P To so * pravi češki ljudje*, ki smatrajo za svojo prvo nalogo, da pobijajo z vsemi sredstvi, tudi najbolj ostudaimi, češko socialno de* mokracijo, ki se vežejo « češkim fevdalcem, klerikalcem, starečehom, sploh z vsako nazadnjaško strujo, samo da mečejo soc. demokraciji polena pod noge. Da, ti ljudje gredo še dalje. Oni sistematično kazijo soc. demokratom vsako sta«ko, ki jo uprizore. Svtjo delavsko zavest zatajujejo s tem, da se vežejo s kapitalisti proti svojim sotrpinom delavcem, da še ceio svojo slavno narodnost vržejo v kol in se združijo z nemškim kapitalistom, samo da škoduj* jo sc c. demokratom. V dokaz temu na« vedimo za danes le najnovejši slučaj: nekoliko stit n brnječe češko soc. dem. delavstvo (čevljarji) v tovarni nemškega kapitalista Papperja v Cbru-dinu na Češkem je uprizorilo stavko. Dobro so se držali in bi bili dosegli gotov uspeh, da jim niso pokvarili stavke — krumirji iz vrst čeških narodnih delavcev, la s temi krumirji se bratijo slovenski •narodni delavci*, Zj to dejstvo je dovolj, da jim lahko rečemo: povej mi, s kom hodiš in povem ti, kdo si! Toda mi jim na podlagi svojih izkušenj rečemo lahko še to, da ne hodijo zastonj v šolo k češkim »narodnim delavccm*.
—- «Qlasbena Matica* v Ljubljani priredi v sredo, dne 9. t. 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union* koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelujejo: G. Julij Bet te to, ces. kr. dvorni pevec (ba»); g. Ivan Levar, gojenec ces. kr. akademije za glasbo in predstavljajočo umetnost (bar:ton); gos, oična Vida Prelesnikov p, pianistmja in učiteljica »Glasbena Matice* (klavir); pevski zbor »Glasbene Matice*; orkester »Slovenske Filharmonija*, pomožen po nekaterih učiteljih In gojencih «Glasbene Matice*, Pev-
ski zbor izvaja izključno najnovejše slovenske izvirne, še nikjer izvajane koncertne točke. Spored obsega 7 točk. Sadeži po 5, 4, 3 in 2 krom, stojišča po 1 K 60 vin., za dijake oo 60 vin , se dobivajo pri gospej Clarkovi v Šelenburgovi ulici. Besedilo brezplačao.
— Dolarska tiskoma dražba t Ljnbljant opozarja vse kolporterje brošur in li tov, na kmalu obračunajo I CitateIje «R. P.* pa opi zarja naj bogato zalogo brešur.
— Belokranjska želeinica. Železniški minister se je odlc čil sprejeti pri zgradbi belokranjske železnice progo Semič — železniški predor pri Pre-loki — Črnomelj—Metlik?, ki jo je bila priporočila komisija.
— Mitnice v Gorici se odpravijo. Na zadnji občinski seji je župan naznanil, da je sklenil deželni zbor goriški na seji 16. februarja, dajati mestu 5 let po 7000 K za odpravo mitnic. Mitnina se ne pobira več od 1. t. m. — Mestni svet je sklenil, odpraviti mitnice s tem dnem za 5 let; tačas nrj se store potrebni koraki, da bo mesto dobivalo tudi po preteku 5 let še dalje odškodnino za odpravljene mitnice; če ne, pa začne zopet pobirati mitnino. Zahtevajo pa odškodnino ali od vlade, ali od deželnega zbora.
— Mad Kanalom In Solkanom proučuje posebna komisija, kako se da tam porabiti vodra sila Soče.
— Znani češki proiesor Maiaryk je v petek praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. S svojim kulturnim delom si je Masaiylc pridobil mnrgo zaslug. Pri njem je študiralo tudi več Slovencev.
— Na vseslovenskem zdravniškem shoda, ki se vrši dne 16. t. m. v Ljubljiani, se bodo v prvič k skupnemu posvetovanju zbrati vsi sloven-*ki zdravniki. »Društvo zdravnikov na Kranjskem*, v katerega rokah so predpripravo, razposlalo jje 'abilo za vsako kronovino po enemu poverjeniku. Sicer se pa vabilo z natančnim dnevnim redom objavi še po vseh slovenskih listih. Nekatere skupine in mnogi posamezni zdravniki so že priglasili svojo udeležbo. Ker se isti dan popoldne vrši v Ljubljani zborovanje »proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem* in se ti vsi udeleže shoda, obeta postati ta jako živahen.
Zidarji in ildarski delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jib, nrj se nikar rie dajo zapeljati po obljubah o visokih plačah, ki se nikdar no izptlaijo. Agentje pri svojem lovu na) zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v W nterthuru in okolici stavko, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi rgenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračana. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mision der Maurer, Wmterthur, Scbwdiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Zadnje vesti.
Velike demonstracije v Berollnu.
Berlin, 7. marca. Za včerajšnjo nedeljo je bila socialno demokratična stranka napovedala shode in sprevod kot demonstracijo za splošno in enako volilno pravico za pruski deželni zbor. Policijsko predsedništvo je vse to prepovedalo, a glasilo stranke ,VotwMrls*je odgovorilo, da si delavci ne bodo dali krajšati pravice do ulice ter se pojdejo v množicah izprehajat v treptovski park. Policijski predsednik je potem izdal oklic v pravem pruskem policijskem tonu, ki prepoveduje tudi vsak izprehod in napoveduje, da se bo proti vsakemu pojavu množice nastopilo s silo. „Vorwarts“ je odgovarjal, da se delavstvo z nobenim žuganjem ne bo dalo ugnati v kozji rog, ampak da se pojde izpre-bajat V Berolinu se je splošno mislilo, da pride do prelivanja krvi. Toda spričo energije socialno-demokratičnega delavstva je dobila policija še zadnjo uro rešpekt. Treptovski park je bil od vseh strani zaprt in zastražen, kar je bila pač velika neumnost; tudi okrog cesarjevega gradu je bila taka straža, kakor da ga je treba varovati pred vojsko barbarov in po vojašnicah je bilo vojaštvo pod orožjem. Vendar ni prišlo do krvavih dogodkov. Policija ni mogla preprečiti, da se je na raznih javnih krajih zbralo na tisoče in tisoče delavcev — vse skupaj cenijo na najmanj
150.000 ljudi — ki so z »izprehodom" s petjem in s klici domonstrirah za splošno in enako volilno pravico ter proti kancelarju in reakcionarnim strankam. Tupatam, kjer policija ni mogla zatajiti svojih provokatoričnih navad, je prišlo do neznatnih karambolov, sicer so pa socialno de* mokratični voditelji sami skrbeli, da je vladal vzoren red. Demonstracija je napravila na vse kroge mogočen vtisk.
Berlin, 7, marca. Največja demonstracija je bila v „Tiergartnu‘, kjer je bilo zbranih več kakor
30.000 ljudi z rdečimi zastavami. Pele so se delavske pesmi in nosili veliki plakati, slaveči splošno volilno pravico. Tukaj se je množica večkrat sprla s policijo, ki je aretirala nekoliko
oseb. Na stopnicah parlamenta so delavci razvili rdečo zastavo in improvizirali kratek shod.
Berlin, 7. marca. Po deželi je bilo včeraj mnogo demonstracij za volilno pravico. V So-lin gonu je nastopala policija na konjih proti ljudstvu ter je eno osebo težko, več drugih pa lahko ranila,
Politični položaj. Dunaj, 8. marca. Slovanska Eaota ima jutri konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom.
Praga, 7. marca. V čeških krogih se sliši, da bodo češki poslanci od barona Bienertha v prvi vrsti zahtevali garancije za delavnost češkega deželnega zbora in ta rekonstrukcijo vlade.
Praga, 7. marca. Češki deželni zbor se ima sklicati takoj po Veliki noči, da reši finančne zadeve.
Ognkl parlament. Budimpešta, 7. marca. Ogrski državni zbor se ima sklicati še pred 24. marcem, a takoj razpustiti. Volitve bodo začetkom junija, tako da se snide novi državni zbor najkasneje 22. junija.
Grof Tina. Bud impešta, 7. marca. Včeraj ?e tukaj ustanovil lokalni odsek nove vladne stranke. Na ustanovno zborovanja se je pripeljal grof Štefan Tis z a, proti kateremu so socialni demokratje uprizorili veliko demonstracijo.
Sprejemi ▼ Peterburga. Pe t e r b u r g, 7. marca. Časopisne vesti, da prideta v kratkem rumunski prestolonaslednik in črnogorski knjaz v Peterburg in da bosta sprejeta od carja, so neutemeljene.
Detravdacije na Raškem. Peterburg, dne 7. marca. Prvi sekcijski načelnik zunanjega ministrstva, ekscelenca Neratov je v preiskavi kot sokrivec ogromnih defravdacij pri železnici Volga-Bugulminsk, kjer se gre za milione.
Hfrlchter|eva atera. Dunaj, 7. marca. Ofi-cijozno se javlja, da ima avditor Kunc, ki vodi preiskavo proti nadporočniku Hofrichterju, zaslišati še 4 priče. Potem predloži poročilo zbornemu poveljniku s predlogom, da se Hof-richter kaznuje. Vojno sodišče se ima sestati koncem marca.
Tnriko nrbanaiki spopad. B i t o 1 j e, 7. marca. Arbanaši so se v Djakovici spopadli s turškim vojaštvom, ki je prepeljalo več ranjencev v Mitro-vico. Škoda na arbanaški strani ni znana.
Listnica nredništva.
Trbovlje: Tisti članek je fe izšel v četrtek v strokovnem pregledu.
Shodi.
Trbovlje. V nedeljo dne 13. t. m. se vrii ob
3.	uri popoldan v gostilni g. I. Biliča velik javen rudarski shod z dnevnim redom: Odgovor trboveljske rudokopne družbe na predložene zahteve. Rudarji, delavci in delavke l Dolžnost vsakega je, da se kar zanesljivejše udeleži važnega zborovanja.
Društvene vesti.
§ Sploina delavska svesa »Vzajemnost* t Ljubljani	vabi	na I. redni letni	občni zbor, ki	bo
v soboto,	dne	19. marca 1910	(praznik) točno	ob
9. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija* v Kolodvorski ulici (vhod skozi vežo, dvorišče na levo) z dnevnim redom : 1. Prtčitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročila: ») načelnikovo (I. Kocmur), b) tajnikovo (Št. Dražil), c) blagajnikovo (St. Lehpamer), d) ra Izorstvu (Jak. V e-hovec in V. Sajovic) ter podelitev abiolutorija. 3 Volitev sedmih odbornikov in dveh nadzornikov.
4.	Raznoterosti. — NB. Pristop na občni zbor je dovoljen le s člansko legitimacijo. Člani, ki legitimacije te	niso	prejeli, jo dobe	pred občnim zborom v društveni pisarni ali pa	na dan vrlitve	na
lica mesta Legitimacija je veljavna le, če niso prispevki več kakor tri mesece v zaostanku. Da se pridobi pravico do udeležbe, je poravnati prispevke najkasneje pred občnim zborom na lici mesta. Samostojne predloge članov, o katerih se želi, da pridejo na razpravo, je prej naznaniti pismenn odboru. I. Kocmur, tč, predsednik. St. Dražil, tč. tajnik.
Il Gorice. Del. izobrai. društvo je zadnji čas priredilo četvero predavanje. Predavala sta so* druga prof. Franke in E. Kristan, Prvi je govoril v dveh predavanjih o pogojih kulture, Predavanje je bilo sestavljeno na jako poljuden način, da ga je moral razumeti tudi najpriprostejši človek. Opisovalo je, kje je bila zibelka kulture; kako se je razširjala kultura; kakšni pogoji so kulturo . pospeševali, oziroma ovirali, — osobito zemlja, ljudstva, delo, organizacija —; in končno kaklen je sedanji Itadij kulture v raznih deželah pri raznih ljudstvih. Poslušalci so bili hvaležni predavatelju, ki si je ohranil v visokih letih svojega življenja ie tako mladostno sveže misli, da pomaga razširjati ideje socializma. Na Slovenskem mu ni mnogo enakih 1 — Etbin Kristan je izbral za svoji predavanji snov, ki je bila jako težavna. Tem častneja za predavatelja, da jo je tako maj-strsko ovladall Prvi večer jo govoril o poezijah Otona Zupančiča. Ni analiziral ali parafraziral vsebine posameznih pesmi: predstavil nam je peiniks, kako koraka po poti «d mlade*
niča do moža, kako postaja njegova misel vedno krepkejša, odločnejša in globofija. Opisal sam je takorekoC vse pesnikovo nastopanje, razvijanje in naraščanje. Prt kras to je Ebin Kristan dokazal, da se pesnika najbolje razlaga in predstavlja poslušalcem z njegovimi lastnimi besedami, z deklamacija njegovih pesmi. Seveda mora deklamacija biti vzorna. Ib Kristanova je bila! 2a prvo preda:Sanje »Zimske vožajc* je prijelo. Potem •Pesem mladine*, Pesmi v spomin pok. Murna-Aleksaadrova. Nad vse veličastna je bila pa «Duma». Tu se je vidilo, da pravemu pesniku ai treba razlag ia tolmačev, — ampak da ga moraS le prav Citati znati! Zanimiv je bil tudi uvod, predavaaja, v katerem je govornik pojasnil svoje stališče, s kojega on motri umetnost in poezijo, ter razložil vzroke, zakaj je v sedanjem kapitalističnem družabnem redu tako malo smisla za umetnost in poezijo. Kjer so edino odločujoči — materialni interesi, denarna vreča, kapital, tam ne more vladati nič vzvišenega. Kapital ai je zasužnil umetnost in poezijo! — Drugo predavanje Etbina Kristana je obravnavalo kmečke punte na Slovenskem. OpisavSi zgodovinsko-ekonomske in socialne prilike, iz katerih so nastali predpogoji, da so se kmetje morali začeti puntati, je podat zgodovinski pregled in opia teh bojev — izvzemši zadnjega, največjega. Tega si je pridržal za posebao predavanje, v katerem bo osobito podajal vzroke reformacije na Slovenskem. Pri obeh predavanjih so imeli poslušalci izreden .užitek. Najboljši dokaz tega je, da je p|vo predavanje trajalo 2 in pol ure in da je bila pozornost poslušalcev do zadnjega napeta.
§ Predavanje prof. dr. Merharja v«Ljudskem Odru* dne 25. ra. m. o «najnovejSi slovenski književnosti in socialni ideji* je imelo v vsakem oziru krasen uspeb. Uvodom se je dotaknil predavatelj Vodnika, PreSerna, Levstika, Stritarja in Jurčiča, omenil mehko, sentimentalno dobo do Aškerca, s kojim se začenja novo razdobje v slovenski literaturi. Aškerčeva muza iz poznega desetletja s svojimi krepkimi, demokratičnimi in socialnimi id jami, pomenja aovo dobo v naSi književnosti, ki se je po ASkercu a krepkim sunkom zagaala naprej v moderno socialno življenje. Za Aškercem so prišli drugi, ti so je učili pri Francoz h; to so nasi realisti, naturalisti, simbolist’, impreaijonisti. Tip takega posnemovalca Francozov je Govekar, ki ae je pa že zdavno izčrpal in je pozabljen. Mlajši Cankar ia Zupančič sta zapustila tuje vzore in sta se vživala v domače socialno življeaje. Oba sta pristat slikarja slovenskega ljudstva. Predavatelj obširno pojasnjuje socialno strukturo umetniškega ustvarjanja pri Cankarju na podlagi njegovih spisov, posebno iz zadnjih let in zavrača Cankarjeve kritike. Ob sklepu nam je g. predavatelj obljubil, da nam prihodnjič pojasni aa vzgledih s praktičnim čitanjem zmisel svojega predavanja. Veselimo se na ta večer, ker nam bo gotovo nudil obilo pravega užitka. Tedaj izpregovorimo tudi obširneje o obeh predavanjih.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-očbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnov*.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden ter velja £a Avstro - Ogrske dežele: za	celo leto	K	14-—
za	pol leta	„	7*—
za četrt leta	3*60
na mesec	„	1*20
Za Neačijo: za	pol leta	K	7-90
za	četrt leta	„	4*—
la Ameriko: za	pol leta	K	9*B0
za	četrt leta	„	4*80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri->čajo nai list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in ka-
varnah, v katere zahajajo in naj nam poiljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga polijemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora".
Strokovni pregled.
Zveia delavcev s kamnom. Dasi so razmere v industriji s kamnom že dlje časa neugodne, je vendar organizacija delavcev te stroke zadnje leto lepo napredovala. Število članov se je pomnožilo od 4792 na 5403; števi'o podružnic se je pomno-žalo za 10 in organizirani so delavci sedaj v 93 krajih. Dohodkov je imela zveza 107 800 kron 40 vin., to je za 13 951 K 31 vin. več kakor zadnje leto, dočim so ostali izdatki skoraj nespremenjeni, t. j. 83 045 K 17 vin. Blagajna pri centrali ima 24.754 K 63 vin.; narasla je za 12.526 K 63 vin. Izdatki za podpore brezposelnim so se skoraj potrojili in znašajo na leto 8930 K 80 vin. To je dokaz, da so delovne razmere v industriji s kamnom res slabe. To se opaža tudi v plačilnih bojih, katerih je bilo lani 19 stavk in 1 izprtje, dočim je bilo v predlanskem 28 stavk. Med lanskimi je bilo 7 stavk v obrambo, ed teh 4 brez uspeha, 2 uspešni, ena ja še nekončana. Ob izprtju, ki ga je zadelo 150 delavcev in je trajalo 10 tednov, so delavci dosegli popolno zmago. Od sklenjenih pogodeb je zlasti omeniti tista, ki jo je napravilo 350 delavcev z mramorjem aa Dunaju z zadrugo podjetnikov za mramor ia obsega znatno izboljšanje za delavce.
Raznoterosti.
t Trapistovikl pater Delmotte je, kakor se
poroča iz Kima, pobegnil iz samostana Tre Fontane, kjer je opravljal kupčijske opravke. Samostan je zelo bogat, ima obširaa posestva in redi prav mnrgo živine. Radi nekih notranjih šparov so nekateri bratje povsod zasledovali Delmotta, tako da mu je postalo tako življenje neznosn*, pa je s pomočjo nekega prijatelja ušel v avtomobilu.
f Piaristoviki menih Gvido Sticb, ki je pred dvema letoma umrl, je zapustil 200.000 K in postavil kot dediče same privatne osebe, društva in mestno občino. Red piaristov je pa izpodbijal oporoko, češ, kar je prihranil in kar je piiJobil Sticb, vse to je pridobil za red. Ta red je tudi zmagal in 200.000 K pojde v veliko malho.
f Kraiote kapitalist čaega sveta. Po nekem poročilu z Dunaja so našli v Kagranu nekje na slami truplo moža, ki je po zdravniški izpovedi moral ležati že več tednov mrtev v slami. Sedaj so prepoznali v mrliču 56 let starega dninarja Samuela Bundschuch.
f Smrten dvoboj. V soboto popoldne se je vrSil na Dunaju dvoboj na pištole med namestni-Stvenim uradnikom dr. Mayerjem in barom Wie-derhuferjem, mlajšim sinom slavnega umrlega klinika. Wiederhcfet je bil težko ranjeu in je pri prevozu v bolnišnico umrl. Dvoboj se je vršil, ker je Wiederhofer zasledoval Mayerjevo ženo, dr. M?yer bo vložil prošnjo na cesarja, da se sodno postopanje proti njemu ustavi. Drugi zopet poročajo, da je z ženo vred pobegnil v Švico.
t Oiebni vlak jo mul snežni plaz pri Eve-rtttu v združeni državi Wasbingtoa. Najprej je vlak tako zavozil v sneg, da se ni mogel ganiti, sedaj ga je pa še od zgoraj pokrilo. Pomožni vlak so že odposlali.
t Sličici lz kapitalističnega sveta. V Min-neapolis (Amerike) je crknil bogati družbi pes. Na baržunu in na svili je bil položen v krsto s srebrnimi ročaji. Pogrebii so psa s črno oblečenimi konji in z elegantnim vozom. V kratkem dobi pes spomenik. Ia taki prizori se vse pogosteje ponavljajo. Na tisoče delavcev pa ne ve, kje zaslužiti skorjo kruha 1
t Pekovski trost ustanovi 9 aajvečjih pekarn v Ntw Jorku. S kapitalom 72 milijonov kron hočejo preskrbovat^ mesta s kruhom urediti bolj •ekonomično* kot doslej. Prihranilo bi se 25°/« dosedanjih izdatkov. Cen kruhu baje ae namera-vajajo zvišati.
I
Močenje postelje
30-18
gg&afeH.Surtner
m |Hkll _ 4—
L|nbl|ina mestni trg
sssprsU rslovftSi
Priporoča svojo bogato zalogo pra« vih Švicarskih ur * zlatnine ln srebrnine najfmejšega izdelka po najni^jih cenah. Blago le prve vrst«. Cenik na zahtevo zastonj is poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domafio tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 68
jami'eno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sp, ror-iti je slarost in spol. Tople zahva'e. Zdravniško priporočeno.
Zavod ,}Sanitas“
Velbui'j£ P,«}-98 (Bavarsko.)
Cjubljana
Dunajska cesta St. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa«
== Ceniki zastonj in franko. •"	2
ia
'O
2
aa
>	«5
>93 J) C P h. M Ct tfi .ti
i OB s S “"'o-5 rt 5
a o .
o O tw o
n, «o -S
8 I.4U 9
^4$ .*>•§ g a> 2 S VZ
•r-* n 'O (/) w
ff
Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino
Jurjevo čistilo"
ki je v svoji dobroti nedosegljivo.
V vedni uporabi napravi usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja:	10—7
Jtregar £ Seljak - Cjubljana.
t j li I IM ti ) li ! li ! I; I 1 i I
Kavarna
,Unlone‘ v Trste
ulica Oaaerma in Torre Blanea
se priporoča.
I I t l f I 1 I I I hi ( I f II i I i I I I
Častiti gospod
Gabrijel Plccoli
lekarnar
68—29
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In prsntlranl msdvsdil lovso v Korltnloah, poftta Knsfcak pri it. Pstru na Krasu.
Talafon itair. 108.
dražba združenih plvovaren
Cjnbljani
pripanta sva}.
Izborno pivo v sodcih In stebenlcab.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Talalon ite-r. 108.
6*- a
isdajatalj ia »dimni (uradnik fvia Sirti,
Tilki Iv. Pr. Laaapiat v Kranja.
• ■