nvnierinnn hnansliižip. krškega škofa Škof dr. Egon Kapellari je v Celovcu bral 10. oktobra zjutraj dvojezično mašo, na kateri so sodelovali nemško in slovensko govoreči koroški verniki. Krški škof je v svoji dvojezični pridigi pozival k skupnosti obe narodni skupnosti, da naj se skupaj zavzemata za enotnost in složnost v deželi. Bogoslužja so se udeležili tudi vidni vladni predstavniki ter predstavniki slovenske narodne skupnosti. Tudi evangeličanska cerkev se je skupno z evangeličansko cerkvijo iz Ljubljane na ta dan z bogoslužjem spomnila dogodkov pred 70 leti. LETO XXXXI. Številka 41 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 12. oktobra 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Je že kdo kaj slišal o kulturnem društvu „Karavanke“? 10. oktobra je korakalo v sprevodu, pod imenom Slovensko kulturna društva. To je nesramnost brez primera. Nagrada žitrajsMm šolarjem za varstvo okolja Letos vigredi je referat za okolje pri koroški deželni vladi razpisal akcijo za zbiranje odpadkov, katere se je udeležila vrsta šol na Koroškem. Med njimi so v akciji sodelovali tudi šolarji lanskega tretjega razreda Ljudske šole v Žitari vasi z razrednikom Francem Kukovico in učiteljico Eriko Ofner. V okraju Velikovec se je akcije udeležilo 10 šol, najboljši rezultat v tem okraju pa je dosegla žitrajska ljudska šola. Od koroške deželne vlade je zato dobila priznanje in dobropis za celodnevni izlet. Tako si je ravnatelj Franc Kukoviča minuli ponedeljek ogledal z učenci lanskega razreda deponijo odpadkov v Tinjah, nato pa še rudnik in muzej v Knappen-bergu. Aktivnim šolarjem, ki so za akcijo oblikovali tudi kreativen dvojezični plakat in oddali vsebinsko bogat spis, za uspeh iskreno čestitamo! Dežela ni ustvarila vzdušja, ki bi Slovencem omogočilo sodelovanje Več na strani 3 Narodni svet koroških Slovencev v odprtem pismu deželnemu glavarju Haiderju piše, da doslej dežela Koroška ni bila v stanju ustvariti v deželi vzdušja, ki bi omogočilo sodelovanje. Organizatorji plebiscitnih proslav pa so skušali ustvariti v javnosti vtis, da slovenska kulturna društva na povorki sodelujejo, kar sta KKZ in SPZ odločno zavrnili (glej izjavo KKZ na tej strani). Medtem ko je Koroška proslavljala svoj „veliki dan“ brez koroških Slovencev, je prišlo na Koroškem do številnih skupnih prireditev, ki so lahko merilo za skupno prihodnost v deželi. Slovenski kulturni organizaciji protestirata zaradi zavajanja avstrijske javnosti v zmoto Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ugovarjata kot slovenski kulturni organizaciji zmotni predstavitvi slovenske kulture na Koroškem ob praznovanju 70 -letnice ljudskega glasovanja v Celovcu. Med praznovanjem so z neko ploščo naznanili „Slowenische Kulturverbände“ (Slovenske kulturne organizacije). Ker — edini slovenski kulturni organizaciji na Koroškem — nismo sodelovali pri tem praznovanju, jasno ugotavljamo, da je prišlo hote ali nehote do zavajanja navzočih gostov, poslušalcev radia ter gledalcev pri televizorjih. Z vso jasnostjo poudarjamo, da slovenski kulturni organizaciji pri tej prireditvi nista sodelovali. Razjasniti pa bo treba, kako je prišlo do te predstavitve. Kar zadeva kulturno društvo „Karawanken“, ki je sodelovalo pri tej prireditvi, ugotavljamo, da ne pripada nobeni od obeh kulturnih organizacij. Treba bo preveriti njegovo pravno veljavnost. Navedeni slovenski kulturni organizaciji bosta še danes ukrepali z vsemi potrebnimi in pravnimi sredstvi. Politika „Nevarna provokacija in protizakonito poseganje v republiške pristojnosti“ — tako je predsedstvo Republike Slovenije v posebnem protestnem pismu zveznemu jugoslovanskemu predsedstvu imenovalo poseg Jugoslovanske narodne armije (JNA), ki je z enoto vojaške policije v četrtek, 4. 10. 90, ponoči zasedla bivše prostore Republiškega štaba teritorialne obrambe na Prežihovi ulici sredi Ljubljane. Sramotna provokacija jugoslovanske vojske — Slovenija mirna Kot smo v prejšnji številki NT poročali, je Teritorialna obramba v miru in v kriznih časih pod komando Republike Slovenije in samo v primeru zunanjega napada na Jugoslavijo je podrejena vrhovnemu poveljstvu oboroženih sil — jugoslovanskemu predsedstvu. To dejstvo je slovenski parlament pred nedavnim ponovno potrdil in s tem izzval spor z Beogradom, kar pomeni z državnim predsedstvom in vojsko. Slovenija je z modro in bistro potezo odstavila bivšega komandanta TO generala Hočevarja, ki je odgovoren za razoroževanje teritorialne obrambe maja letos (NT je o tem poročal). Njegovo mesto v TO je prevzel major Slaper; tudi vsi drugi dosedanji poveljniki so odložili svoje dolžnosti. Istočasno je republika prenesla glavni štab TO v prostore obrambnega ministrstva na Župančičevi. To se je zgodilo v četrtek, 4. oktobra. Zvečer, okoli 23. ure, pa je komandos vojaške policije na Hočevarjevo povelje zasedel bivše prostore TO na Prežihovi. Ko se je to zjutraj izvedelo, so ljudje ogorčeni in radovedni prišli, da bi videli, kaj se dogaja. Začutili so, da je vojaška pest tik nad njimi, vendar se je slovenska oblast, predvsem pa minister za notranje zadeve Igor Bavčar in minister Janez Janša, trudila, da je množico mirila. Vojaki so z naperjenimi puškami branili vstop v poslopje. Glavni krivec za tako sramotni in za sožitje v državi tako dramatični poseg JNA je bivši komandant TO, general Hočevar. Kaže, da je možakar docela zamudil razvoj v Sloveniji, predvsem pa dejstvo, da ga je vrhovno poveljstvo TO v miru — predsedstvo Slovenije —- odstavilo. Ob vsem nerazveseljivem razpletu pa je treba poudariti, da so se duhovi kmalu pomirili in ljudje so šli po svojih opravkih, kot da se ni nič zgodilo. Slovenija je na to provokacijo ustrezno odgovorila: poslopje obrambnega ministrstva v Župančičevi sedaj stražijo specialne enote slovenske TO, oblečene v posebne uniforme in oborožene z visoko prebojnim laserskim orožjem — oboje „Made in Slovenija". Pučistično avanturo JNA so eno-dušno obsodile vse slovenske stranke. Pomočnik komandanta TO Slovenije Zdravko Krvina pa je v pogovoru z Našim tednikom posebej poudaril, da je Slovenija tako glede orožja kot tudi glede moštva dobro pripravljena na kakršnekoli neljube dogodke. Točnih podatkov seveda ni zaupal. Podkomandant petega vojaškega območja s sedežem v Zagrebu, Slovenec in generalpodpolkovnik Ivo Tominc, pa je ob zasedbi nekdanjega štaba TO Slovenije po nekaj pomirjevalnih stavkih brez ovinkarjenja zagrozil: Če bo politika s svojimi neodgovornimi potezami prehitevala čas in povzročala medsebojne nesporazume v družbi nasploh ter razvnemala nasilje, bo armada pač morala ukrepati!“ Kdo je že klical „Primite tatu“? Franc Wakounig Predlog Slovenije in Hrvaške za konfederacijo Jugoslavije: Prostovoljna, ne pa vsljona zveza držav-članic Kakšna bo prihodnja usoda Jugoslavije: ali bo to federativna država, združba samostojnih in suverenih držav v konfederaciji ali pa Jugoslavije kot države v sedanji obliki ne bo več. S tem si belijo možgane v najvišjih republiških in zveznih štabih in centralah; tudi nam, sosedom, razplet v tej državi ne mroe in ne sme biti deveta briga. V petek, 5. oktobra, sta predsedstvi Slovenije in Hrvaške posredovali zveznemu predsedstvu v Beogradu model konfederacije v Jugoslaviji. Kompasova iglica tega modela, ki je pripravljen na podlagi teoretičnih posplošitev primerov konfederacij iz zgodovine in iz izkušenj Evropske skupnosti, je v bistvu naravnana na državno zvezo Benelux. Bodočo konfederacijo naj sedanje republike Jugoslavije kot suverene in samostojne države sestavljajo zaradi skupnih interesov. Predpostavka je osnoven ekonomski interes, vključevanje v evropske integracijske procese pa skupni interes. Konfederacija mora zagotovi uresničevanje obrambno-varnostnih interesov, zavarovati meje držav članic, zagotoviti pa mora tudi standarde pri varstvu človekovih pravic posameznika in etničnih skupnosti. Konfederacija mora biti prostovoljna zveza držav članic, pogoj za članstvo pa je že vzpostavljen demokratični parlamentarni sistem oblasti na podlagi svobodnih in tajnih volitev, zagotovljena lastninska pravica, svoboda podjetništva in sindikalnega združevanja. V pristojnosti konfederacije naj bi države vnesle področje ekonomskih odnosov s carinsko unijo, skupnim trgom in monetarno unijo. Države članice naj bi imele načelno vsaka svojo valuto. V pristojnost konfederacije naj bi sodila zaščita okolja, obramba in varnost. V zvezi z oboroženimi silami je v predlogu zapisano, naj bi imela vsaka država-članica lastne oborožene sile, konfederalno urejene pa so določene skupne službe in usklajevanje obrambnih priprav. Kar zadeva mednarodne odnose, zunanjo politiko, naj bi bila vsaka država-članica konfederacije poseben subjekt mednarodnega prava, ki samostojno sklepa mednarodne pogodbe. Konfederacija mednarodne pogodbe sklepa le v okviru pristojnosti, določenih s konfederalno pogodbo. Diplomatska zastopstva so lahko skupna, na podlagi konfederalne pogodbe. Konfederacija naj bi imela naslednje organe: svetovalni parlament, ministrski svet, izvršna komisija, konfederalno sodišče, banka za razvoj, etc. Sedeži konfederalnih organov naj bi bil v različnih mestih. Organi konfederacije naj bi imeli eksteritorial-ni položaj, njihovi uslužbenci pa naj bi uživali ustrezne privilegije in imuniteto po splošnih načelih mednarodnega prava. Konfederacija naj bi se financirala po vnaprej točno določenem ključu; skupno pa naj bi članice financirale tisti del oboroženih sil, ki bi bil podrejen skupnemu poveljstvu zveze. V konfederalnih organih in telesih bi bili v uradni rabi jeziki vseh držav članic. V teh jezikih bi se objavljali vsi akti organov konfederacije in sodbe konfederalnega sodišča. V uvodu pa je posebej in izrecno poudarjeno, da bi imeli pri tej obliki konfederacije opraviti z združitvijo „na podlagi neodtujljive in trajne pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi in državami“. Pripravil: Franc Wakounig vrata so,e Mohorjeva ljudska šola odprta w šofarjem se je odpovedala šolnini Na Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu s šolskim letom 1990/91 ne bo več potrebno plačevati šolnine, ki je doslej znašala 700,— šilingov mesečno. Mohorjeva družba se je namreč odpovedala šolnini; vse starše, ki jim doslej ni uspelo otroka vpisati v javno dvojezično šolo v Celovcu, pa vabi, da svoje šolarje prijavijo v Ljudski šoli Mohorjeve. Direktor Mohorjeve družbe dr. Anton Koren je hkrati pozval tudi koroške šolske oblasti in mesto Celovec, naj v naslednjem šolskem letu poskrbijo, da bo Mohorjeva šola dobila povrnjeno šolnino (letos se Mohorjeva odpove 1/2 milijona šilingov) in da dobi povrnjene investicijske stroške, ki jih je morala vložiti, da je bilosplohmogočeustanoviti šolo. Naš tednik: Kako ocenjujete izid volitev? Smolle: Ljudje so se od vseh možnih koalicij najbolj bali koalicije ÖVP/FPÖ in v tem je glavni razlog, da so socialisti dobili tolikšno število glasov. Haider je sicer pridobil mnogo glasov; toda na Koroškem ni dosegel tolikšnega uspeha, kolikšnega je pričakoval kot deželni glavar. Peterle in Haider bosta razpravljala v Tinjah Katoliški dom prosvete SO-DALITAS v Tinjah vabi na diskusijo pod geslom „Vsak govori svoj jezik — ali se sporazumemo?“. Pogovora, ki bo v torek, 30. oktobra 1990, ob 19.30 uri, se bosta udeležila ministrski predsednik Slovenije prof. Lojze Peterle in koroški deželni glavar dr. Jörg Haider. Diskusijo bo vodil dv. sv. dr. Reginald Vospernik, za simultano prevajanje pa bosta poskrbela univ. prof. dr. Erik Prunč in mag. Franc Mandelc. Prisrčno vabljeni! Kakor je dejal dr. Koren, bi bila Mohorjeva pripravljena skleniti tudi posebno pogodbo z deželo in mestom Celovec, a v nobenem primeru ne bi bila pripravljena spremeniti načina pouka (en dan slovensko, en dan nemško); obdržati hoče tudi svobodno izbiro učiteljev. Dr. Koren je poudaril, da so bila vrata Mohorjeve ljudske šole Kar se tiče Zelenih, so delali veliko napak in s tem onemogočili boljši rezultat. V zadnjih tednih so zapravili 5 mandatov in s tem ves parlamentarni bonus. Naš tednik: Kako pa ocenjujete padec števila glasov ZAL na Koroškem? Smolle: Jo je bil odgovor volil-cev na napačno politiko koroških in zveznih Zelenih, ki so si poiskali popolnoma napačne partnerje. Na Koroškem se je ZAL rešil še večjegai poraza z volilnim proglasom za Ingrid Zablatnik. Presenetljivo velike pa so bile izgube tudi v hrvaških občinah na Gradiščanskem, kar potrjuje dejstvo, da so si Zeleni pri manjšinah poiskali napačnega partnerja. Naš tednik: Ali volilni rezultat potrjuje vašo zahtevo po lastni kandidaturi in zahtevi po lastnem manjšinskem parlamentarcu? Smolle: Da. Predvsem veliko število neveljavnih glasov govori, da bi bila samostojna kandidatura lahko uspešna; potrjuje pa tudi, da se moramo zavzeti za vedno odprta zelo na široko in da za sprejem v ljudsko šolo verska pripadnost šolarjev ni igrala prav nobene vloge; tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Mohorjevo ljudsko šolo v drugem letu obstoja obiskuje 71 učenk in učencev; v petih oddelkih jih poučuje prav toliko učiteljev. Letos se je na drugih ljudskih šolah v Celovcu prijavilo pet otrok k dvojezičnemu pouku; ker pa sta deželni glavar in deželna vlada letos onemogočila dvojezični pouk na javnih ljudskih šolah, je zdaj tem šolarjem ponujeno, da se vpišejo v Mohorjevo ljudsko šolo. Silvo Kumer možnosti, da tudi manjšinska stranka lahko pride v parlament. Naš tednik: V volilnih ocenah je bilo slišati, da so Zeleni izgubili mnogo glasov tudi zato, ker so izmenjali tiste ljudi, ki so krojili zeleno politiko v zadnjih letih. Smolle: Jasno! Popolna „rošada“ poslancev, ki so krojili politiko Zelenih, je bila za stranko skoraj porazna. Nekaj poslancev pa je moralo stopiti v drugo vrsto, kar se je izkazalo kot napačno. Naš tednik: Vaša zahteva po zastopstvu manjšin v parlamentu je jasna. Se boste tudi po zaključku vaše parlamentarne dobe še vedno zavzemali za to? Smolle: To vlogo bodo morali zdaj v prvi vrsti prevzeti drugi, tudi Slovenski občinski odborniki. Jaz bom rade volje še pripravljen pomagti z nasvetom, drugače pa se bom zdaj posvetil svoji novi nalogi na Dunaju. Silvo Kumer Politika ------------------------v Odprto pismo NSKS deželnemu glavarju V odprtem pismu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju je tajnik NSKS mag. Marjan Pipp obžaloval, da koroški deželni vladi ni uspelo ustvariti v deželi takega vzdušja, ki bi omogočalo pripadnikom slovenske narodne skupnosti, da bi se lahko udeležili 10.-oktobrskih proslav. Narodni svet koroških Slovencev je predlagal, naj bi bila glavna točka slavja ob 70-letnici plebiscita slavnostna seja koroškega deželnega zbora z nagovori predstavnikov obeh narodnih skupnosti. Žal ta predlog ni bil sprejet. Z zanimanjem pa je Narodni svet koroških Slovencev zasledoval tudi pogovore predstavnikov koroškega deželnega zbora in Slovenske gimnazije o udeležbi gimnazijskega zbora na slavnostni seji deželnega zbora. Glede na zaželeno dvojezičnost proslave je NSKS odobraval udeležbo. Želji gimnazijcev, da bi ob tej priložnosti lahko spregovorili nekaj slovenskih besed, niso ugodili. Ker torej deželni zbor ni bil pripravljen upoštevati tudi govorjene slovenske besede, tajnik NSKS mag. Marjan Pipp povsem razume, da se gimnazijski zbor noče udeležiti slavnostne seje deželnega zbora. Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v tiskovni izjavi poudarja, da slavja ob 70-letnici 10.-oktobrske proslave brez koroških Slovencev plebiscita, kjer bi se nastop slovenske narodne skupnosti omejil zgolj na folkloristični mimohod brez možnosti izražati se v svojem materinem jeziku, ne odgovarja predstavam NSKS; gotovo s tem ni izkazana pripravljenost večinskega naroda do novih in boljših odnosov s slovensko narodno skupnostjo. Nazadnje mag. Pipp z začudenjem ugotavlja, da nobena od predstavniških organizacij slovenske narodne skupnosti ni dobila uradnega povabila k slavnostni seji koroškega deželnega zbora. Tako postopanje zastopnikov koroškega deželnega zbora kaže na nerazumevanje in na pomanjkanje posluha za slovensko narodno skupnost ter gotovo ne daje upanja, da bosta v bodoče obe narodni skupnosti praznovali 10. oktober vzajemno. s.____________________________* Državnozborski poslanec Karel SMOLLE: Z mojim nasvetom bom vedno na razpolago Po konstituciji nove zvezne vlade se bo tudi naš poslanec Karel Smolle poslovil od parlamenta. V kratkem pogovoru z NT je zavzel stališče o izidu volitev ter o njegovem delovanju v prihodnje. Državnozborske volitve 1990 Velika koalicija najbolj verjetna Državnozborske volitve 7. oktobra so prinesle ljudski stranki doslej največji poraz po 2. svetovni vojni. Socialistom je uspelo obdržati mandate; svobodnjaki pa so slavili izredni prirastek mandatov, medtem ko je Zelenim uspelo pridobiti dva mandata. Dokončni rezultat bo znan šele po štetju glasovnic, ki so bile oddane v inozemstvu. Verjetno končno stanje mandatov: SPÖ 80, ÖVP 60 (—17), FPÖ 33 (+15), ZAL 10 ( + 2). V prvi analizi volilnega rezultata je predsedstvo KEL ugotovilo, da je odstranitev avtonomije manjšinskega mandata bistveno vplivala na slab volilni rezultat Zelene alternative na dvojezičnem ozemlju. Le pozitivno stališče KEL v prid koroški predstavnici Zelenih Ingrid Zablatnik je preprečilo popoln poraz. Zveza Zelene alternative s Sturmom in Messnerjem in njun močan vpliv na manj- Stališče KEL o izidu državnozborskih volitev šinski program stranke sta povzročila delitev zeleno-alternativnih glasov na dvojezičnem ozemlju na polovico. Tudi slab volilni rezultat Zelene alternative na Gradiščanskem je pokazal, da večina pripadnikov manjšine ne odobrava nove manjšinske politike Zelenih. Če trdi zvezni poslovodja Zelenih Voggen-huber, da so Zeleni izvajali določen programski volilni boj, potem je slab volilni rezultat na dvojezičnem ozemlju znak, da se manjšina z manjšinskim programom Zelenih v glavnem ne strinja. Če se Zelena alternativa noče popolnoma odpovedati zaupanju narodnih skupnosti, naj prekine zvezo z napačnimi svetovalci in naj se vrne k manjšinski politiki, kakršno je uvajal Karel Smolle. Dober volilni rezultat SPÖ na dvojezičnem ozemlju kljub vsemu malo pove, saj ga je potrebno obravnavati kot bojazen pred črno-modro koalicijo in izostanek alternative za bivše volilce Karla Smodeja. Nikakor pa tega volilnega izida ni mogoče gledati v luči priznanja manjšinski politiki SPÖ, ker se le-ta v primerjavi z zadnjimi leti nikakor ni zboljšala. Državnozborske volitve 1990 VOLILNI REZULTATI NA KOROŠKEM Okraji — vse občine Celovec- mesto Beljak- mesto Trg Šmohor Celovec- dežela Špital ob Dravi Beljak- dežela Velikovec Skupno SPO Drž. zbor 1990 23452 17418 7754 5184 15188 21178 20427 13564 159400 Drž. zbor 1986 26140 19136 7775 5405 15503 22046 20817 13545 167305 Dež. zbor 1989 24009 17771 7674 5482 14936 21813 20326 13277 160253 OVP Drž. zbor 1990 9828 4425 3309 3662 6089 10617 5458 5758 63040 Drž. zbor 1986 17192 8444 4442 4711 9396 14656 8542 7911 94895 Dež. zbor 1989 12334 5454 3729 3859 7178 12049 6447 6445 73043 FPO Drž. zbor 1990 18708 10287 5912 3461 9799 15367 11737 5850 103511 Drž. zbor 1986 12281 6521 4879 2728 6148 11632 8663 3984 73496 Dež. zbor 1989 17876 10176 5907 3402 9287 14883 11355 5682 101034 GAL Drž. zbor 1990 2033 1095 321 218 961 959 927 911 8581 Drž. zbor 1986 2616 1273 399 245 1471 1094 1489 1816 11761 Dež. zbor 1989 906 452 111 90 958 374 875 1697 5841 VGÖ Drž. zbor 1990 1079 515 191 112 418 507 465 238 4133 Drž. zbor 1986 232 111 35 14 97 87 126 102 937 Dež. zbor 1989 1381 836 259 148 476 769 581 297 5499 KPÖ Drž. zbor 1990 255 230 39 22 70 112 214 64 1151 Drž. zbor 1986 413 425 54 32 185 196 443 152 2206 Dež. zbor 1989 407 425 74 26 131 243 388 114 2132 VDS Drž. zbor 1990 400 217 49 33 154 179 174 90 1553 Drž. zbor 1986 - - - - - - - - - Dež. zbor 1989 - - - - - - - - - Koroška Avstrija glasovi 1990 razlika do 86 % 90 razlika do 86 mandati 1990 razlika do 56 SPÖ 1,955.032 -136.992 43,0 -.01 81 + 1 ÖVP 1,460.392 -543.271 32,1 -9,2 60 -17 FPÖ 754.379 + 282.174 16,6 + 6,9 33 + 15 GAL 205.821 -82.207 4,5 -0,3 9 + 1 VGÖ 87.596 - 1,9 - - - KPÖ 24.859 -10.245 0,6 -0,1 - - VDS 34.256 - 0,8 - - - CWG 9.057 - ■ 0,2 - - - Graue 3.875 - 0,1 - - - CDP 5.900 - 0,1 - - - Liste Georg 2.449 - 0,1 - - - glasovi razlika % razlika mandati razlika 1990 do 86 90 do 86 1990 do 86 SPÖ 159.400 -11.304 46,7 —,03 6 0 ÖVP 63.040 -35.412 18,5 -8,7 2 -1 FPÖ 103.511 + 27.776 30,3 + 9,3 3 + 1 GAL 8.581 -5.118 2,5 -1,3 0 0 KPÖ 1.151 -1.190 0,3 —,03 0 0 VGÖ 4.133 0 1,2 0 0 0 VDS 1.553 0 0,4 0 0 0 Državnozborske volitve 1990 Okraj Celovec-dežela SPÖ ÖVP FPÖ GAL VGÖ KPÖ Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. OBČINA zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 Žrelec 2207 2126 2176 506 849 590 1125 702 1103 75 129 77 34 13 47 11 16 10 Bistrica v R. 917 925 858 266 382 306 392 240 376 57 127 104 22 6 19 5 18 9 Borovlje 2584 2728 2527 573 1055 685 1429 886 1408 143 230 145 65 15 64 5 50 29 Grabštanj 652 746 681 418 563 486 502 352 460 23 35 12 13 5 12 ' 1 3 1 Hodiše 599 579 579 204 343 240 381 235 390 62 83 51 20 - 16 2 2 4 Kotmara vas 861 893 831 325 478 364 434 234 437 67 98 83 20 7 21 6 10 6 Kriva Vrba 471 513 498 370 658 441 671 387 644 74 79 26 32 5 46 7 8 10 Bilčovs 518 506 465 202 293 233 238 141 236 79 106 119 10 3 12 2 9 1 Štalenska gora 733 764 731 364 506 434 560 374 532 46 57 38 14 5 24 4 8 10 Žihpolje 326 342 325 321 417 356 313 207 275 28 49 31 14 7 12 1 2 2 Gospa Sveta 836 893 849 547 739 650 755 507 680 64 65 23 36 3 51 2 3 2 Otok 216 202 200 190 318 292 263 173 220 24 25 5 13 - 11 - - - Poreče 437 472 468 396 671 526 628 353 516 26 50 9 46 10 57 6 3 7 Pokrče 743 772 734 286 440 298 484 310 488 21 35 9 17 3 14 2 3 5 Smarjeta 346 361 339 168 239 194 208 110 166 18 39 33 4 — 8 — 4 4 Škofiče 701 699 693 185 312 220 315 210 308 31 60 40 11 4 10 5 5 7 Sele 333 285 278 66 80 70 40 6 23 48 122 129 2 - 4 - 4 3 Okraj Beljak-dežela SPÖ ÖVP FPÖ GAL VGÖ KPÖ Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. OBČINA zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 Podklošter 2442 2549 2415 452 845 557 1218 808 1153 77 132 58 40 11 77 61 127 112 Bekštanj 2548 2627 2608 795 1148 959 1210 830 1121 140 252 187 59 26 71 8 37 26 Straja vas 509 465 512 207 313 251 219 129 205 17 44 31 10 5 13 2 9 4 Čajna 889 859 874 229 341 258 344 282 347 27 30 9 14 3 19 9 20 10 Rožek 541 511 492 172 272 192 240 127 260 29 75 60 12 2 11 3 4 8 Šentjakob 1770 1647 1667 362 473 411 564 412 514 104 263 246 44 13 44 24 49 33 Vrba 2118 2143 2062 819 1296 907 1746 1247 1688 177 255 124 79 21 93 11 39 22 Vernberk 1367 1442 1357 361 591 391 828 484 795 55 77 41 33 7 34 8 8 14 Okraj Velikovec SPÖ ÖVP FPÖ GAL VGÖ KPÖ Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. OBČINA zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 Pliberk 1870 1712 1774 724 993 783 677 471 628 231 526 554 35 19 37 12 31 15 Djekše 253 267 264 181 239 207 126 106 137 12 40 23 3 — 6 1 1 2 Dobrla vas 1954 2017 1954 701 1048 835 776 477 739 99 168 138 26 15 34 6 20 6 Železna Kapla 1233 1310 1217 328 454 338 278 168 230 63 142 218 14 12 18 15 33 26 Galicija 531 519 519 252 337 272 242 153 234 35 57 54 7 3 13 2 2 7 Globasnica 537 506 480 171 236 204 167 83 137 86 188 189 13 3 11 1 4 5 Grebinj 825 879 856 723 901 807 596 430 577 37 65 26 18 11 15 3 2 9 Suha 394 373 375 224 267 257 116 102 103 28 41 40 7 6 6 1 3 7 Ruda 534 541 505 219 300 256 225 159 224 20 31 11 5 2 11 1 3 4 Škocijan 1252 1195 1159 546 784 597 580 337 578 71 214 185 24 7 33 5 11 9 Žitara vas 795 796 761 225 320 265 249 176 226 70 134 144 11 5 15 1 10 1 Velikovec 3386 3430 3413 1464 2032 1624 1818 1322 1869 159 210 115 75 19 98 16 32 23 Okraj Šmohor SPÖ ÖVP FPÖ GAL VGÖ KPÖ Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. Drž. Drž. Dež. OBČINA zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 90 86 89 Šmohor 2075 2148 2183 1080 1426 1176 1375 1098 1349 92 130 51 38 4 56 10 10 10 Štefan n. Z. 663 692 705 296 413 309 237 139 241 17 21 5 8 1 8 5 2 2 KOMENTAR Na Južnem Koroškem je Zelena alternativa izgubila nadpo-prečno veliko glasov, pa čeprav sta KEL in Klub slovenskih občinskih odbornikov še v zadnjem trenutku dala svojo podporo glavni koroški kandidatinji ZAL, občinski odbornici EL Bilčovs Ingrid Zablatnik. Verjetno bi sicer volilni rezultat na dvojezičnem ozemlju izpadel še znatno slabše. Eden med glavnimi vzroki je bil nedvomno, da so Zeleni odvzeli manjšinam avtonomijo in da so odslovili poslanca Karla Smolleja, ki je v pretekli mandatni dobi opravil v parlamentu neprecenljivo delo za narodne skupnosti, predvsem pa za koroške Slovence. Odnos do takega postopanja ZAL so slovenski Volilna reforma ne sme iti mimo Slovencev volilci pokazali 7. oktobra, ko nova zastopnica ZAL Terezija Stoisits ni dobila domala nikakršne podpore s strani slovenskih volilcev; le-to pa si bo lahko pridelala šele z uspešnim delom. Naše organizacije pa bodo gotovo sledile dobremu nasvetu, če bodo tudi s Stoisit-sovo konstruktivno sodelovale, kolikor bo to sama želela. Znatno število naših volilcev pa se je nedvomno zbalo koalicije med Haiderjem in ÖVP, kar bi lahko pomenilo za narodne skupnosti v Avstriji in seveda tudi za koroške Slovence korak nazaj. Zato so, kakor kaže tudi premik glasov v dvojezičnih občinah, podprli kanclerja Vranitz-kega, kateremu so na zvezni ravni še najprej zaupali kompetenco, da vseavstrijsko zadovoljivo reši narodnostna vprašanja. Seveda je odvisno tudi od kanclerja, ali bodo narodne skupnosti pri volilni reformi, o kateri bodo odločali, v naslednjem letu oz. pri koalicijskih pogovorih z ÖVP upoštevali. Slovenska narodna skupnost pa se bo morala pravočasno in odločno oglasiti in zahtevati lastnega zastopnika v parlamentu. Če se bo namreč volilna reforma oblikovala brez sodelovanja narodnih skupin, bo manjšinam spet dolga leta onemogočena pot do samostojnega poslanca v par- lamentu- Silvo Kumer Rož — Podjuna Zilja VjliB—.. ^besedi Začetek 4. koroških kulturnih dnevov na Primorskem v Gorici Koncert slovenskih zamejskih glasbenih šol iz Koroške in Gorice S pozdravi predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici Damjana Pavlina in predsednika Krščanske kulturne zveze iz Celovca dr. Janka Zerzerja so se v soboto, 6. oktobra, v Katoliškem domu v Gorici pričeli 4. koroški kulturni dnevi na Primorskem. Pester spored Koroških dnevov, ki bodo trajali do 21. oktobra, je poleg obeh omenjenih Zvez pripravila tudi Slovenska prosveta iz Trsta. Za otvoritev sta skupen koncert pripravila Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbena šola na Koroškem iz Celovca. V dvajsetih točkah programa so se predstavili učenci obeh šol. Goričani so se odlikovali predvsem z zelo dobro klavirsko igro ter z uspelo predstavitvijo ansambla, sestavljenega iz violinistov, kitaristov in flavtistov; ob sodelovanju treh solo pevcev so stilno zelo lepo izvedli tri renesančne skladbe. Simpatična je bila tudi uvodna izvedba goričkega tria (violina, flavta, čelo), ki je v pozdrav koroškim bratom zaigral „Rož, Podjuna, Žila“. Gojenci Glasbene šole na Koroškem so se predstavili s preč- nimi flavtami, klarinetom, saksofoni, kitarami, violinami, harmoniko in s triom kljunastih flavt. Predstavili so dela raznih skladateljev. Izvedli so jih zanesljivo; ne smemo pa pozabiti, da se je šolsko leto komaj pričelo in vigra-nost še ni na višku. Seveda so izstopali letošnji nagrajenci deželnega tekmovanja Koroške. Pojavilo se je tudi nekaj zelo mladih glasbenikov, ki veliko obetajo. Skupen koncert obeh zamejskih šol je pokazal, da tudi v zamejstvu slovenska glasbena vzgoja kvalitetno napreduje, opravičuje svoj obstoj in upravičeno pričakuje večjo podporo svojih deželnih uprav. Lovro Sodja Enotna lista Sele: „Kdor nič ne tvega, nič ne doseže!" Pod tem geslom je EL Sele že leta 1985 zapisala prve zahteve glede ohranjanja in izboljšave ljudske šole v Selah v svoj volilni program za takratne občinske volitve. Predvsem je EL zahtevala, naj imajo selski otroci možnost pouka v osnovni šoli v domačih šolah v Selah. EL Sele je tudi predlagala, da bi preuredili šolsko poslopje v Selah. En razred v pritličju naj bi prezidali v telovadnico. Tako bi lahko šolarji telovadili tudi ob slabem vremenu. Ta predlog je EL Sele potem tudi predstavila občinskim odbornikom 20. decembra na občinski seji. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da staro poslopje nadomestijo z novim. Za izpeljavo celotne zadeve so takrat pooblastili občinsko predstojništvo (župan Hribernik, podžupan Nanti Olip, odbornik Tomaž Ogris). 30. oktobra so nato izvolili na novo ustanovljen šolski forum. Ta se je obrnil na okrajnega šolskega nadzornika Ewalda Bernthalerja ter mu razložil želje Selanov. Nadzornik Bernthaler se je odločil, da si dne 7. 11. 1986 skupno s arhitektom Omasiekom ogleda staro ljudsko šolo. Rezultat ogleda: Poslopje ni več varno. Da bi se izključila vsaka pomota, si je staro šolo ogledal tudi statik in drugi odgovorni s strani dežele in okrajnega glavarstva. Po obširnem gradbenem poročilu arhitekta Omansieka je okrajni glavar pismeno obvestil občino, da je šola od 1. 12. 1986 dalje zaprta; zato naj najamejo druge prostore ter organizirajo selitev. Že 29. decembra pa je občinski odbor sklenil, da bodo zidali novo šolo v Selah. Sledili so različni potrebni razgovori na vseh političnih ravneh. Tudi državna poslanca Smolle in Wahl sta na obisku v Selah obljubila, da se bosta zavzela za gradnjo nove ljudske šole v Selah. Selani pa niso verjeli v realizacijo, dokler se ni začelo z gradnjo. Danes je novo poslopje ljudske šole v Selah ponos vseh domačinov. Prav posebno ponosna pa je lahko Enotna lista, ki je s svojim predlogom o preureditvi stare šole povzročila, da je sploh prišlo do realizacije projekta. Če bi takrat občinski odborniki El Sele ne tvegali, bi morda še danes potekal pouk v poslopju, ki vsekakor ni bilo več varno. Nova ljudska šola, katero bodo v nedeljo, dne 14. 10. 1990, uradno odprli, je stala okrog 16,5 milijonov šilingov. iskreno čestita župniku Mateju Igercu za visok življenjski jubilej in mu želi vse najboljše! Osebne praznike pa obhajajo tudi Franc Schließer iz Šmarjete, Terezija Kerbitz iz Vogrč, Karl Wutte iz Breške vasi, Neži Krewalder iz Strpne vasi in Štefka Apovnik iz Borovja. Društvo upokojencev Pliberk želi vsem še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Čestitkam se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na Radišah je minuli četrtek praznoval svoj 50. življenjski jubilej Hanzi Pichler. Iskreno čestitamo! , Te dni je obhajala Ana Ogris, pd. Strajnca v Stranjah pri Bilčov-su, osebni praznik. Društvo upokojencev iz Št. Jakoba ji želi zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Na Trati pri Borovljah je te dni Ursula Petritsch praznovala 84. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Pred kratkim je obhajal 50. rojstni dan Hanzi Roblek na Borovnici v Selah. Številnim čestitkam domačih se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. — V kratkem bo na Strugi pri Železni Kapli praznovala 75. rojstni dan Micka Leininger. Iskreno čestitamo? Kotmara vas: veselica Gorjancev Že enajstič je SRD „Gorjanci“ priredilo letos v soboto, 29. septembra, veselico pri Pušniku v Šentkandolfu. Ob poskočnih vižah, ki so jih zaigrali „Fantje iz Podjune", so se namazale pete tistih, ki jih pod petami nenehno srbi. Bogat — v vsakem pomenu bogat — srečolov je seveda zelo mikal. Družina Živkovič je spet dala živega zajca, pa tudi razna podjetja so se zares izkazala; vsem prisrčna hvala za pomoč — obenem pa tudi iskren „prosim" za drugo leto, kajti z vsemi močmi se bo treba pripraviti za naslednjo veselico, ki bo, kakor po Odprtje nove ljudske šole v Selah, v nedeljo, 14. 10. 1990, ob 11. uri, v prostorih nove ljudske šole. Po odprtju bo dan odprtih vrat. Vsi prisrčno vabljeni! navadi, zadnjo soboto v mesecu septembru, po slovensko kimovcu, leta Gospodovega 1991. Za začetek so zapeli „Gorjanci" nekaj pesmi v pozdrav (vodil jih je Stanko Wrulich — najlepša hvala), predsednik Emil Muri pa je pozdravil vse, ki so prišli, da se pozabavajo in poveselijo, med njimi oba podžupana Bruna Buzzija in Thomasa Goritschniga, občinske odbornike ter zastopnike krajevnih društev. Na prijetno svidenje zadnjo soboto v mesecu kimovcu leta Gospodovega 1991! CELOVEC Evangeličanska cerkev, Tarviserstraße 14 Predava univ. prof. Johannes DANTINE (Dunaj) „Jezikovne meje — stara obzidja — nove poti“ 18. oktobra 1990, ob 19. uri ČESTITAMO Terezija Petek iz Zagorij pri Globasnici je te dni praznovala 80. rojstni dan. Za lep praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravih in srečnih let v krogu svoje družine! V Dvoru pri Šmihelu je pred kratkim praznoval svoj 75. rojstni dan Božičev atej. Ob jubileju mu želimo vse najboljše, božjega blagoslova in še mnogo zdravih in srečnih let v krogu domačih. V Kazazah Martin Komar praznuje svoj 67. rojstni dan. Iskreno čestitamo! , V Selah na Šajdi je te dni praznovala svoj 75. rojstni dan Ursula Mautz. Ob okroglem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja! V Borovljah je Andrej Wieser praznoval 10. oktobra 80-letnico. Ob okroglem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo! * Franc Schließer iz Šmarjete pri Pliberku je praznoval svoj 88. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Pred kratkim je v Slovenjem Plajberku praznovala Breznikar-jeva mama, gospa Marija Malle, svojo 75-letnico. Ob okroglem jubileju ji iskreno čestitamo? Društvo upokojencev Pliberk vmL .. ~~jflbesedL Rož — Podjuna — Zilja Prvo medkulturno srečanje na Pedagoški akademil v Celovcu Na Pedagoški akademiji v Celovcu je bilo minuli ponedeljek in torek srečanje pedagogov, učiteljev in šolarjev iz Slovenije, Italije in Koroške. Ideja za tako srečanje pa se je porodila med učitelji Pedagoške akademije. Namen tega medkulturnega srečanja je bil, da bi prav učitelji in pedagogi usmerjali in pripravljali mladino na Evropo regij. Torej je bilo to srečanje usmerjeno v prihodnost in je predstavljalo lepo 'protiutež k tradicionalnim 10-oktobrskim proslavam. Prireditve, tako kulturno-poli-tične kot tudi glasbene in pedagoške, so bile večjezične, pri čemer je prišla dvojezičnost na Koroškem še posebej do izraza. Tako je bil med drugim na sporedu prikaz dvojezičnega pouka, katerega je pred številno publiko v avli Pedagoške akademije predstavil ljudskošolski učitelj Hanzi Millonig z dijaki bistriške šole. V okviru glasbenega sporeda je obiskovalce prireditve navdušila Helka Mlinar z mladinskim zborom iz Škocijana. Ob tej priložnosti je prireditelj nudil učiteljem in dijakom iz Vidma, z Bleda in iz Celovca priložnost, da se med seboj spoznajo tako, da so predstavili posamezne šole. Otroci in mladina pa so nato še v skupni igri in ob petju spoznavali drug drugega in navezovali stike. Pričakovati je, da bo prišlo v pri- hodnje do rednih kulturnih izmenjav dijakov področja Alpe-Ja-dran, s čimer bi bil cilj te prireditve dosežen. Kako pomembno je znanje jezika soseda in tujih jezikov, je prišlo do izraza tudi v medkulturni igri pod geslom „Mejni prehodi“, katero so predstavili dijaki s šole za otroške vrtnarice in s Slovenske gimnazije ter študentje Pedagoške akademije v Celovcu. Igro so uprizorili Gerti in Peter Gröning ter Berta Zechner. Dr. Renato Damiani iz Evropske hiše v Huminu (Gemona) je v svojem referatu razmišljal o vlogi šole v novi Evropi. V okviru dvodnevne prireditve pa so prišli do besede seveda tudi pesniki in literati iz Benečije, Slovenije in Koroške. Na tem srečanju je med drugim sodeloval Moški pevski zbor „Kočna iz Sveč, za literarne prispevke pa je poskrbel Fabjan Hafner. O nastanku in izpeljavi ideje o prostoru Alpe-Jadran so razpravljali nekdanji koroški deželni glavar Leopold Wagner, predsednik Evropske akademije v Gorici dr. Fabio lllusi in predsednik Evropskega gibanja Republike Slovenije Miloš Kuret. Vsekakor je to gotovo pozitiven začetek in upati je, da se bodo stiki mladih in pozitivno mislečih učiteljev in pedagogov v prostoru Alpe-Jadran nadaljevali. stih Število prijav k dvojezičnemu pouku ponovno naraslo Tik pred redakcijskim zaključkom smo prejeli od deželnega šolskega sveta podatke o številu prijav k dvojezičnemu pouku. Podatke objavljamo zaradi tega na tej strani. Koroški deželni šolski svet sporoča, da obiskuje na dvojezičnem ozemlju v 82-ih šolah 5650 šolarjev pouk. Od 1437 šolarjev v prvi šolski stopnji je prijavljenih 332 (lani 325) dijakov in dijakinj k dvojezičnemu pouku, in sicer je to 23,1% (lani 22,43%). Dodatno pa obiskuje prvi razred Mohorjeve ljudske šole še 23 šolarjev. Nadalje so k dvojezičnemu pouku prijavljeni: v drugih razredih od 1419 šolarjev 315, in sicer 22,20%; v tretjih razredih od 1418 šolarjev 281, in sicer 19,82%; v četrtih razredih od 1366 šolarjev 225, in sicer 16,47%; v predšolskih razredih pa obiskuje od 287 šolarjev 54 dvojezični pouk (18,82%). Torej je na 63 ljudskih šolah od 5650 prijavljenih 1163 (lani 1134), in sicer je to 20,58% (20,0%), k dvojezičnemu pouku. Na 19 ljudskih šolah v območju veljavnosti manjšinskošolskega zakona ni prijav k dvojezičnemu pouku. Privatno ljudsko šolo Mohorjeve obiskuje v šolskem letu 1990/91 skupno 71 šolarjev. GLAVNE ŠOLE Na 13-ih od 22 glavnih šol je od 300 šolarjev prijavljenih 125 k jezikovnemu pouku, 115 šolarjev obiskuje slovenščino alternativno namesto angleščine, 60 šolarjev obiskuje slovenščino kot prosti predmet. VIŠJE IN SREDNJE ŠOLE Zvezno gimnazijo za Slovence obiskuje v 20-ih razredih 421 dijakov, od tega 271 nižjo stopnjo. Dvojezično trgovsko akademijo obiskuje 27 dijakov. Pouk slovenščine na srednjih in višjih šolah obiskuje 249 šolarjev kot alternativni obvezni predmet ali kot prosti predmet. Enoletno, dvoletno in petletno zasebno dvojezično strokovno šolo za gospodarske poklice šolskih sester v Št. Jakobu obiskuje 83 dijakov. SPLOŠNI POLOŽAJ MANJŠINSKEGA ŠOLSTVA Skupno je v 1990/91 v območju manjšinskošolskega zakona prijavljenih k dvojezičnemu pouku 2368 (2243) šolarjev. PODKRAJ/LIBUCE: Tragično slovo Petra Ebnerja Hud udarec je prizadel Kanavfove brate in sestro Pretekli četrtek se je njihov brat Peter, star komaj 22 let, za vedno poslovil od njih. Slovo je bilo tragično za vse nas, ki smo ga poznali. To velja tudi zlasti za Petrove pevske kolege, Ma-tjaževce. Kanavfovi otroci Gisela, Han-zej, Reinhoid, Karl in Štefan so, ne da bi pretiravali, občudovanja vredni. Leta 1984 so izgubili očeta Toneta, ki se je s traktorjem smrtno ponesrečil. Eno leto za tem jim je umrla njihova mati Terezija. Oba sta morala v 50. letu starosti zapustiti svoje otroke. Toda otroci niso obupali, nasprotno; kruta usoda jih je še bolj povezala med seboj. Poprijeli so, deloma še mladoletni, za trdo delo na domači kmetiji, se poleg tega uveljavili v poklicnem življenju in si zelo lepo uredili domače posestvo. Skratka: znanci, sosedje ter njihovi poklicni predstojniki jih imajo zelo radi in jih visoko spoštujejo. Vse to velja tudi za rajnega Petra. Bil je vesten, prijazen, dober, bodisi kot delavec in kmet, bodisi kot pevec, sosed in prijatelj. To je tudi s trepetajočim gla- som potrdil Jurij Mandl, ko se je preteklo nedeljo v imenu MoPZ „Kralj Matjaž" poslovil od Petra ob odprtem grobu. Povedal je, da je bil Peter eden najbolj zvestih Matjaževcev. Redno je obiskoval pevske vaje in se udeleževal nastopov; vedno je ponudil svojo pomoč, če so jo Matjaževci potrebovali. Bil je tih človek, ni veliko govoril, a je bil zato toliko bolj zanesljiv. Na libuškem pokopališču smo se od Petra poslovili njegovi sosedje, znanci in pevski kolegi. Pogreba — cerkvene obrede je opravil domači mestni župnik Alojzij Kulmesch — se je udeležilo lepo število ljudi, zlasti mladine. Matjaževci so mu v slovo podarili tiste pesmi, katere je Peter sam neštetokrat prepeval skupaj z njimi. Obljubili so mu; „Dragi Peter, vedno Te bomo ohranili v častnem spominu!“ Z brati in sestro sočustvujemo in jim zagotavljamo, da jim bomo pomagali, kolikor je v naših močeh. Dragi Peter, lepo se imej v večnosti. V mislih smo s Teboj in vemo, da tudi Ti ne boš na nas pozabil. -Kuj- Naš urednik Vincenc Gotthardt je preteklo soboto stopil s svojo izvoljenko Martino Rogi pred poročni oltar. Poroka je bila na Brdu v Ziljski dolini; poročne obrede so opravili domači župnik Rudolf Safran, Jože Kopeinig in ženinov stric Valentin Gotthardt. Slavje je olepšal zbor iz Šentlenarta pri Sedmih studencih. Za zabavo je poskrbel „Trio Libuče“ iz Podjune, ki je z zelo kakovostno domačo glasbo, katere v Ziljski dolini že dolgo ni bilo slišati, poskrbel za odlično zabavo. Mladima zakoncema uredništvo Našega tednika iskreno čestita in želi na skupni življenjski poti vse najboljše! Številnim čestitkam se pridružujejo tudi nevestini sodelavci z Mohorjeve. S. K. Plebiscitne proslave ' Tudi na letošnjih prireditvah 10. oktobra slovenske narodne skupnosti niso upoštevali. Organizatorji korakanja po Celovcu pa so skušali ustvariti vtis, da slovenska narodna skupnost le sodeluje: v povorko so vključili pod oznako „Slowenische Kulturvereine“ neko društvo „Karawanken/Karavanke“, o katerem še „živi duh doslej ni slišal“. Brat in sestra z zgornje Koroške pa sta v lepi nemščini in dokaj slabi slovenščini prebrala tekst o skupni domovini; 7 ur so O pet« O 12. STRAN oktobra 1990 9i! Plebiscitne proslave Mračnjaško zaobljublianie na Cosnosvetskom oglju. korakali no celovških ulicah vsi ti krčeviti poizkusi ustvarjanja vtisa, da vsi Korošci praznujejo skupaj, pa so pobledeli po govoru deželnega glavarja Haiderja. Govoril je zopet o tem, da so tisti koroški Slovenci, ki so glasovali leta 1920 za Avstrijo, bili pravzaprav Vindi-šarji. Haider je ponovno ostro napadal zvezno vlado, naj poskrbi za izpolnitev člena 7 ADR v drugih zveznih deželah, medtem ko je na Koroškem že izpolnjen. Haider je zahteval, naj na koroških šolah spet prepevajo četrto, krvoločno kitico koroške himne. Haider je takole spregovoril (dobesedno): „Die vierte Strophe des Kärntner Heimatdienstes . . . “ Vranitzky trezno ocenil položaj______________ Medtem ko je Haider v svojem govoru spet enkrat vlival olja na ogenj, je zvezni kancler Vranitzky zelo trezno ocenil pomen plebiscita in trenutni položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dejal je, da je potrebno slovenskim sodeželanom za- gotoviti njihove pravice, kar Avstrijo in Koroško obvezuje na podlagi izida plebiscita. Pozitivno je ocenil sodelovanje koroških Slovencev v narodnostnem sosvetu, v katerega naj bi vstopile tudi druge narodnostne manjšine v Avstriji. Vranitzky je v zaključku izrazil upanje, da bo kljub temu, da so v narodnostnem vprašanju na žalost prepogosto v ospredju majhna, manj pomembna vprašanja, možno tudi te zadovoljivo rešiti. Slovenska gimnazija ni sodelovala_____________ Na slavnostni seji deželnega zbora 9. oktobra zbor Slovenske gimnazije ni sodeloval, ker tudi na tej prireditvi ne bi dobil besede zastopnik narodne skupnosti. Na prireditvi sami je potem predsednica koroškega deželnega zbora Karin Achatz spregovorila mnogo pozitivnega in vzpodbudnega za prihodnost; deželni gla-- var pa je očitno zamenjal to sejo s kakšno prireditvijo KHD; iz njegovih ust ni bilo slišati ničesar, kar bi lahko kazalo na skupno pot v prihodnosti. Silve Kumer Sedem ur je trajala parada. — Z branjem J. F. Perkoniga v (slabi) slovenščini so skušali ustvariti vtis, da Slovenci sodelujejo. Svoj emocionalno-hujskaški višek so letošnje proslave ob 10. oktobru brezdvomno dosegle v torek, 9. oktobra, zvečer pri vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju, kjer so tako imenovana „domovinska društva“ organizirala zaobljubljanje Koroški. Deželni glavar Haider je množici dopovedoval, da Dunaj svoje obljube iz leta 1920, da ne bo nikoli pozabil zvestobe, ki jo je Koroška izkazala pri plebiscitu, zadovoljivo ne izpolnjuje. Sicer bi namreč 4. kitico koroške himne, to je „ta krvava" (op. uredništva), upoštevali v učbenikih. I Ponovno se je imenoval kot „borec proti partizanom", katere je označil ne le kot sovražnike Koroške, ampak celo Avstrije. Hkrati pa ni povedal, ali sta SS in pa nemški vermaht, proti katerima so se partizani na Koroškem borili, prijatelja Koroške in Avstrije. Potem so se zaobljubljali: brambovci, Kameradschaftsbund. Ul-richsberggemeinschaft K. Ttv. May-erja (Ringlu je „pogumno" zalučal v obraz, da je na Koroškem odvečen, in to v njegovi odsotnosti. Res pogumno, gospod LJ - Boot - Ko m m a n - Wo Mannesmut und Frauentreu die Heimat sich erstritt aufs neu’ •wo man mit Blut die Grenze schrieb und frei in Not und Tod verblieb; hell jubelnd klingt’s zur Bergeswand: Das ist mein herrlich Heimatland! Po prvi kitici deželne kitice so peli na Novem trgu tudi četrto; Haiderje celo zahteval, naj jo pojejo na vseh šolah in tudi v šolskih knjigah naj jo natisnejo. Da so to kitico peli vsi koroški deželni politiki, ni presenetljivo; pela pa sta jo tudi vikar Franki in škof Kapellan. P.S. Kancler Vranitzky in Superintendent ev. cerkve Sturm je nista pela! „Korošci so ponosni na Ulrichsberg!" V nedeljo, 7. okt., so se spet zbrali na Vrhu (ponemčeno: Ulrichsberg): bivši rojaki iz Nemčije, Avstrije, severne Evrope, Italije; prišli so celo Američani in en Rus. Govorili so, da je potrebno zgodovinopisje obrniti, ker ne ustreza resnici in dejstvom, kajti veter se je obrnil. Nato pa je prišel On in jim kot „Soldaten“ dal odvezo, češ da niso bili storilci, ampak žrtve; po drugi svetovni vojni so Evropo pomagali na novo zgraditi, postaviti na noge. Nekaj citatov iz Haiderjevega govora kot šopka ulrichsberških cvetk. O zgodovinopisju: „Wir müssen zur Kenntnis nehmen, daß nicht alles, was in den letzten Jahrzehnten an angeblicher Wahrheitsfindung produziert worden ist, auch dem entspricht, was wirklich der Schicksalsgang Europas gewesen ist. Der erste Weltkrieg war eine Folge eines nicht mehr haltbaren südslawischen Nationalismus, der vor allem die große Vielvölkerfamilie, die österreichischungarische Monarchie auseinander gerissen hat . . O vojakih v drugi svetovni vojni: „. . . Unsere Soldaten waren nicht Täter, sie waren bestenfalls Opfer. Denn die Täter saßen woanders und haben zu keiner Zeit der historischen Entwicklung im 20. Jahrhundert jenen Mut, jene Tapferkeit, jene Ehre aufbringen müssen, die die Soldaten im grauen Feldrock an der Front täglich zu beweisen hatten. Diese Soldatengeneration hat sich; nichts vorzuwerfen . . O njemu neljubih zgodovinarjih: ....Es ist zweifelhafter Mut jener, die an ihren Schreibtischen Gedankengebilde erfinden, wie etwa die Historikerin Weinzierl, die allen Ernstes der Meinung ist, daß dies spomeniki junakom (Heldendenkmäler) nicht mehr zeitgemäß ist. Es wird die Zeit kommen, wo solche Historiker nicht mehr zeitgemäß sind . . ." (aplavz) O razmišljanju Janka Messnerja o junaštvu, domovini v Beljaku na HTL: „. . . Wir betrachten es als eine besondere Provokation, wenn vor wenigen Tagen in einer Broschüre, die anläßlich einer Schulfeier in Villach herausgegeben wurde, über den Ulrichsberg nachgedacht wird und dies in einer Weise erfolgt, die einfach nicht hingenommen werden kann. An der HTL in Villach hat der allšeits bekannte Janko Messner die Meinung vertreten, daß das Vermächtnis des Ulrichsberges raschest beseitigt werden sollte . . O mejah duhovne svobode — v zvezi z Jankom Messnerjem: ....Meine Damen und Herren! Geistige Freiheit ist in einer Demokratie etwas selbstverständliches. Aber sie findet dort ihre Grenzen, wo Menschen jene geistige Freiheit in Anspruch nehmen, die sie nie bekommen hätten, hätten nicht andere für sie den Kopf hingehalten, daß sie heute in Freiheit und Demokratie leben können . . (aplavz) O Ulrichsbergu in skupinah, ki se proslave na njem udeležujejo: ....Wir Kärntner sind stolz auf ihn. Wir haben uns für niemanden, der hierher kommt, zu entschuldigen Daher ist es auch unfair, ständig von jenen, die den Ulrichsberg organisieren, zu verlangen, sie mögen sich von bestimmten Waffengattungen ehemaliger Armeen abgrenzen und sie von der Teilnahme ausschließen . . .“ O nezahvaljenem junaškem brambovskem boju Koroške: ....Dieses Kärnten hat viel Anerkennung verdient, und nicht erhalten . . .“ O potrebi novega zgodovinopisja in o odlikovanjih partizanom: ....Die Geschichte erfordert langsam ihre Anerkennung. Und es )st notwendig, daß manches erst in die Hirne der Entscheidungsträger hinein muß, was noch dort an Bildung nicht vorhanden ist (aplavz). Daher werde ich, daß habe ich immerdeutlich gemacht, auch in der Zukunft mich weigern, die sogenannte Befreiungsmedaille der Republik Österreich an ehemalige Titopartisa-nen zu verleihen, weil auf Kärntner Boden kein Feind dieses Landes ausgezeichnet wird, solange ich Landeshauptmann bin“ (bučen aplavz, bravo- klici ... —....Der Ulrichsberg hat vielen Menschen Selbstbewußtsein zurückgegeben..." Pripravil Franc Wakounig dantl). Zaobljubo je zaključil sam predsednik KHD Feldner. Koroško je namreč vselej potrebno braniti — danes jo menda ogrožajo „Heimatverweigerer'. (Ob združitvi Nemčije nova besedna skovanka hajmatdin-stä. Naše čestitke temu skrpucalu.) S povzdignjenim glasom je kričal: „Roke proč od Koroške in 10. oktobra, kajti za Koroško ni alternative!" No, odkaj pa Koroška želi biti na primer Zanzibar, gospod Feldner? In ker se Slovenija razvija in gospod Feldner že vidi nevarnost državljanske vojne, je s „teh svetih koroških tal" rotil koroške Slovence, naj se izrečejo za Koroško in za Avstrijo. Vse kaže, da gospod kamerad Feldner slabo sliši. Kolikokrat naj še izpovemo svojo lojalnost Avstriji? Mar enkrat ne zadošča? Ali se v teku let obrabi, kot njihova zaobljuba Koroški, da jo morajo zato ob vsaki priliki obnavljati? Ne. izjava lojalnosti ni stvar, ki bi jo bilo mogoče dobiti na vsaki razprodaji! Kar pa zadeva Koroško, pa to: bistveno dlje kot vsi desetooktobrski kričači in domovinski zvestobneži že živimo koroški Slovenci v tej deželi. Kje so bili ti, ki nas lovijo za vsako besedo? Kje so bili leta 1938, ko je Hitlerjeva Nemčija okupirala in uničila Avstrijo? Naj dajo odgovor na ta vprašanja, preden nas učijo domovinske zvestobe. Nimajo jih! In tudi mej proti jugu leta 1941 nismo podirali Slovenci, ampak oni, špajdašeni z nemškim škornjem. Franc Wakounig Na tem mestu objavljamo citat koroškega deželnega glavarja dr. Jörga Haiderja, ki je v svojem slavnostnem govoru ob praznovanju 10. oktobra na celovškem Novem trgu z vsem prepričanjem dejal, da je bila enotnost Koroške dvakrat resno ogrožena. Po Haiderju so bili napadi Napoleonove vojske in jugoslovanskih čet temni trenutki koroške zgodovine. Svetli in razveseljivi časi pa so po pojmovanju Haiderja očitno napočili takrat, ko je prišlo do priključitve Avstrije k nemškemu rajhu. Ali kako je to drugače razumeti? Citat Haider: „Wir haben zweimal in unserer Geschichte sehr finstere Zeiten erleben müssen. Einmal als wir durch die napoleonischen Überfälle als Land aufgeteilt wurden, und zum zweitenmal als durch die Aggression des südslawischen Nationalismus am Ende des 1. Weltkrieges Kärnten in seiner Einheit wiederum gefährdet war.“ Miteinander — skupno — insieme Dvaindvajset koroških mladinskih organizacij je preteklo soboto vabilo v Beljak v kongresno dvorano na trojezično prireditev, ki jo je mladina organizirala kot alternativo doslejšnjim praznovanjem 10. oktobra. Večer so povezovali Vera Sing“ in s tem zaokrožila mla- Russwurm (nemško), Samo Satler (slovensko) in Fabrizio Stelluto (italijansko) — torej trojezično, program pa je bil celo šestjezičen. Slovensko narodno skupnost s Koroške je zastopala skupina 4 J (škoda, da se je tako številčno razmnožila — op. uredn.), nemško in angleško je pela koroška skupina „Bluesbreakers“, iz Slovenije je prišla skupina „Lačni Franc“, s Hrvaške Novi Fosili, s Furlanije-Julijske krajine pa „Quartetto Silvio Dona-ti“; večer sta sooblikovala tudi literata Janko Ferk in Josef Winkler. Za trdi rock je poskrbela madžarska skupina „Sing dinsko srečanje, katerega so načrtovali kot srečanje v okviru sodelovanja dežel Alpe-Ja-dran. Uradno je bila prireditelj dežela Koroška, ki pa očitno ni pravočasno poskrbela za potrebno reklamo ali, pa je bila vstopnina (120,-— Šil.)! za mladino previsoka; dvorana bi namreč lahko sprejela še precej več mladine, ki so jo verjetno pričakovali s strani nemško govorečih sodeželanov. Na vsak način pa je bila prireditev spodbudna in je nakazala smer, katero naj bi v prihodnje na Koroškem izbrali za 10 -oktobrska praznovanja. S. K Dr. Erwin Ringel: „Iskati je potrebno pogovor Samopomilovanie koroških Slovencev je njihova poguba Pod geslom „Ne bojte se drug drugega! Iz strahu raste nezaupanje!" je republikanski Club Neues Österreich skupno s celovško univerzo priredil v Celovcu proslavo, ki ni bila nobeno slavje, pa tudi ne alternativni praznik običajnim slavnostnim prireditvam 10. oktobra. Na to prireditev so organizatorji povabili priznanega dunajskega psihiatra in psihoterapevta dr. Erwina Ringla, da bi posredoval neizrečeni govor koroškega deželnega glavarja. Pri tem je Ringel izrazil mnenje, da so običajna praznovanja na Koroškem kakor juha, ki se iz leta v leto znova pogreva in zaradi tega ni več užitna. Tak ritual goji nemškonacionalne občutke in zato v bodoče ta način praznovanja 10. oktobra ni več smiseln. Nadalje je Ringel dejal, da zgodovinopisje na Koroškem ne ustreza resnici. V primeru, da bi bil Ringel koroški deželni glavar, bi najprej iskal pogovor s pristaši koroškega hajmatdin-sta, ki imajo po njegovem mnenju velike manjvrednostne komplekse in zaradi tega tako vehementno stremijo po oblasti. Nato pa bi iskal pogovor s koroškimi Slovenci. Ringel je dejal, da je prišel do spoznanja, da je posebej na Koroškem potrebno iskati pogovor na partnerski ravni. Obenem je Ringel, ki očitno izredno dobro pozna koroško situacijo, pozval Slovence, naj se odpovedo politiki samopomilovanja ter naj deželnemu glavarju ne pustijo deliti dobre in slabe Slovence. Zahtevi, naj Slovenci nastopajo bolj enotno, pa so nekateri nasprotovali. Predvsem manjšinska zastopnica Zelenih Stojsitseva je zahtevala, da je potrebno tudi manjšini priznati politični pluralizem in pravico do različnih ideoloških naziranj. Zanimiv poizkus pa bi bil, kakor je predlagal Ringel, da bi na Koroškem manjšina in večina enkrat menjali vloge. Večinskim strankam je Ringel svetoval, naj se jasno postavijo na stran manjšine, četudi bi to zanje pomenilo izgubo glasov. Zgodovina je namreč pokazala, da se je priljubljenost vedno le kratkoročno obrestovala, dolgoročno pa bodo pridobile tiste politične sile, ki se bodo zavzele za človeško idejo. Po Ringlovem govoru je znani avstrijski kabaretist Werner Schneider z duhovitim kabarejem o koroški politični sceni nudil vsem tistim, ki so z razočaranjem spremljali običajna 10,-oktobrska slavja, neke vrste duhovno mažo. Nazadnje so Peter Kaiser, Maja Ha-derlap, Peter Kreisky, Terezija Stoi-sitsch in Oswald Oberhuber prispevali svoje misli o praznovanju 10. oktobra in o možnih perspektivah. Heidi Stingler Kultura STRAN Stalna Omanova galerija v Mohorjevi Učiteljica Slovencev, Mohorjeva družba, se odslej lahko ponaša s še eno veliko pridobitvijo: znani likovni umetnik Valentin Oman ji je podaril 100 del. Razstavljena bodo v galeriji, ki jo bo Mohorjeva postavila po načrtovanih predelavah. Ta, za likovno umetnost brezdvomno pomemben dogovor med družbo in Omanom, so zastopniki Mohorjeve predstavili v torek, 9. oktobra. Ob tej priliki so zastopniki družbe objavili še eno pomembno novico: v primeru, da bi Haider postal politik v vseavstrijskem merilu, Omanov moratorij (prepoved) velja za razstave v celi državi. S tem Oman dosledno izpolnjuje svojo napoved, da ne bo razstavljal na Koroškem, dokler bo Haider deželni glavar. Moratorij pa nikakor ne velja za stalno galerijo pri Mohorjevi. Lev Detela VI LEN IGA 1990 15. septembra je slovensko pisateljsko društvo v podzemski jami Vi-lenica pri Sežani že petič podelilo mednarodno literarno nagrado, ki je namenjena uglednim srednjeevropskim pesnikom in pisateljem. Prejel jo je leta 1937 rojeni zdomski litovski pesnik Tomas Venclova, ki je v Litvi in Sovjetski zvezi dolgo veljal za prepovedanega avtorja. Od leta 1977 živi kot univerzitetni profesor v GLOSA Po Omanu zdaj napad na Messnerja Po „famoznem“ napadu na Valentina Omana se je koroški deželni glavar Haider sedaj ponovno spravil nad slovenskega koroškega umetnika; tokrat je njegova žrtev pisatelj Janko Messner. Deželni glavar si je mesto napada dobro izbral, in sicer masovno „marširarsko" prireditev na Ulrichsbergu, kjer sta mu bila soglasje in aplavz več kot zagotovljena. Da se Messner ni mogel braniti tega vrlega zgor-njeavstrijskega Korošca, ki je znan po tem, da pri besedah ne izbira veliko, ni motilo. Nevarnost tega napada pa tiči v tem, da je skušal Haider z demokratičnimi merili omejiti svobodo mnenja, mišljenja. Saj je — beri njegove citate z Vrha — črto že potegnil. Zato je treba Janku Messnerju, s katerim se mnogokrat ne strinjam, izreči solidarnost, kajti takemu nekulturnemu in oblastniškemu odnosu do kulture v deželi, kot ga je pokazal Haider, je treba postaviti meje. Smo pač v času „frei und ungeteilt“. Vprašam le: „frei“ od koga in ali moraš biti „ungeteilt“ mnenja s Haiderjem, če hočeš na Koroškem preživeti? Morda pa sta to svoboda in oblika demokracije, kot si ju predstavlja deželni glavar. Res, Koroška v jeseni je Koroška hladu in porjavelih listov, pa tudi porjavelih, uniformiranih možganov. Ker Janko Messner v ta rog ne trobi, je oblastnikom v deželi pač trn v peti. wafra Združenih državah Amerike. Njegovo delo je bilo na Slovenskem do zdaj malo znano. Njegova lirika predstavlja izvirno sintezo med osebno izpovedjo in najboljšo tradicijo litovske književnosti in je pri srcu Slovencem, ki bijejo podoben boj za narodno neodvisnost. Podeljevanje nagrade v Vilenici je povezano s širšo mednarodno literarno prireditvijo, katere se je udeležilo poleg štiridesetih domačih avtorjev okrog sto pisateljev iz štirinajstih tujih držav, med drugim iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Švice, Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške ter celč iz Kanade in Združenih držav Amerike. Že v četrtek, 13. septembra, so številni ugledni tuji in slovenski avtorji v dvorani občinske skupščine v Sežani razpravljali o temi „Srednja Evropa Evropi". V zanimivem uvodnem predavanju na to temo je pod naslovom „Izziv ali zgaga?" sekretar Vilenice Veno Taufer predstavil nekatere osnovne značilnosti srednjeevropskega življenjskega utripa, ki po predavateljevem mnenju ni centraliziran, temveč kulturno policentričen. K diskusiji so se med drugim priglasili slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, znani češki pisatelj Ludvik Vaculik, tržaški slovenski avtor Boris Pahor, ki se je zavzel za narodne manjšine, medtem ko je Peter Vodopivec omenil Kocbekova razmišljanja o Slovencih in Evropi. V zanimivem disputu so nekateri sodelujoči opozorili tudi na problem dvojnosti evropske kulture in civilizacije (Lev Detela). V dobi tako imenovane moderne po zmagi francoske revolucije so se rušili bistveni deli nekdanje mnogonarodne dediščine, medtem ko se je krepila centralistična imperialna prisila nad manjšimi ali drugačnimi narodi. V tem sklopu je srednja Evropa s svojim stalnim opozarjanjem na pomen manjših kulturnih krogov lahko tudi neka šansa, oziroma kvas za veliko združeno Evropo. Na srednjeevropskih literarnih večerih v jami Vilenica, v Štanjelu in na devinskem gradu pri Trstu so brali številni, med njimi pomembni avtorji iz najrazličnejših držav. Celovški založnik Wieser je predstavil svoj večjezični, tudi nemški literarni program. Za- nimiv je start nove serije Vilenica s tremi nemškimi prevodi iz slovenske literature. Ti so nemška verzija romana Galjot izpod peresa Draga Jančarja, pesniška zbirka „ErdspracheVZemeljska govorica/ znanega pesnika Daneta Zajca ter tri pomembne drame klasikov sodobnega slovenskega politič-no-grotesknega, modernistično-psi-hološkega in poetičnega gledališča Dušana Jovanoviča, Rudija Šeliga in Gregorja Strniše. V Štanjelu na Krasu so predstavili slovenski prevod pesniške zbirke lanskoletnega in zdaj že pokojnega nagrajenca Vilenice Jana Škacla. Posebna mednarodna žirija pa je podelila tudi literarno priznanje Kristal Vilenice mlajšemu, leta 1961 v Ljubljani rojenemu pesniku in esejistu Alešu Debeljaku, avtorju zanimive esejistične knjige „Postmoderna sfinga" in štirih pesniških zbirk. Letos je mednarodno pisateljsko srečanje Vilenica potekalo že petič. Tudi literarne nagrade, ki so jih v zadnjih letih tu prejeli Italijan Fulvio To-mizza, Avstrijec Peter Handke, Madžar Peter Eszterhazy, Čeh Jan Skacel in letos litovski pesnik in esejist Tomas Venclova, se bleste iz subverzivnega literarnega protitoka takč kot tista čarobna vilinska megla, ki se v jesenskih dneh dviga iz te starodavne slovenske podzemske jame, da bi presenetila svet in njegove ljudi. VAI TlVn.N POIH'-ÜIK IN KOHC^KI ITžiRNJ! N PODGORCI M'fllK KAHMNfTt VPLK.SAfHTIMMI N UOKOIUM* OMljflTKV /.\ AVSTKIK* IIHHI.V/IH.V' mt KSIVUMW V. n mMKhKfhH Brošura o Valentinu Podgorcu Ob svoji 140-letnici je Mohorjeva družba izdala jubilejni zbornik, ki je posvečen njenemu dolgoletnemu predsedniku in osrednji koroško-slovenski osebnosti skozi petdeset let, monsinjorju Valentinu Podgorcu. Brošura je dvojezična in nosi naslov „Valentin Podgorc in koroški plebiscit. Mohorjeva: odločitev za Avstrijo“. Kot je znano, je Valentin Podgorc, soustanovitelj in pobudnik slovenskega koroškega zadružništva in tako po 1. kot tudi po 2. svetovni vojni njegov ob-novitelj, zagovarjal priključitev južne Koroške k Avstriji in je s tem v zvezi sestavil tudi spomenico, ki je uradno koroško zgodovinopisje ne omenja, saj je bila menda še do pred nekaj leti v Mohorjevi hiši. Baje se je izgubila pri selitvi. Podgorc je pisal tudi dnevnik, ki pa je znan le v izvlečkih in je brezdvomno velikega pomena, kot je dejal avtor brošure dr. Avguštin Malle. Zadnji je tudi opozoril, da sta pomen in vloga Valentina Podgorca za zgodovinski razvoj pri koroških Slovencih še premalo znana. Bo tretja slovenska univerza kmalu odprla svoja vrata? Kdaj bomo Slovenci dobili tretjo univerzo in kaki so izgledi, da jo? Pred nedavnim je minister za Slovence po svetu, dr. Janez Dular, vabil na posvet o tretji slovenski univerzi, ki so se ga udeležili predstavniki sedanjih vseučilišč in znanstvenih ustanov v Sloveniji. Minister je poudaril, da se je pojem tretje univerze med ljudmi že zelo zasidral. O njeni potrebi nihče ne dvomi, kajti tudi tako bi se „slovenski možgani“ vračali domov. Trenutno je nekaj sto, drugi viri govorijo kar o tisočih, slovenskih znanstvenikov, raziskovalcev in podjetnikov raztresenih po svetu. Vzroki, da so zapustili domovino, so mnogoteri: politični, družbeni, poklicni — vsi pa So s trebuhom za kruhom šli po svetu dobro izobraženi in so se tam hitro uveljavili. Ti „možgani“ naj bi se sedaj kot predavatelji, kot gostje in po možnosti za stalno, kar pa se bo gotovo zgodilo le v red- kih primerih, vračali domov, predavali in spremljali specializacijo študentov, obenem pa naj bi skrbeli tudi za mednarodno sodelovanje. V tako mednarodno sodelovanje je že vključena mariborska univerza, ki tesno sodeluje s kölnsko tehnično visoko šolo, na kateri eno vidnih vodilnih mest zaseda naš rojak dr. Svitko Sienčnik. V ta okvir mednarodnega sodelovanja sodijo stiki slovenskih univerz s sosednjimi, predvsem z graško, celovško, tržaško in videmsko, ter s slovenskimi zamejskimi univerzitetnimi profesorji, asistenti in docenti. Po mnenju ministra Dularja pa to sodelovanje ne sodi v okvir tretje slovenske univerze, ker je že tako ustaljeno, da v bistvu že predstavlja sestavni del univerzitetne ponudbe v prostoru Alpe-Jadran. Tretja slovenska univerza pa naj bi segla čez ta okvir — v svet. -wafra- Plebiscitne proslave „Z naS/m škofom niste pasli skupaj ovc, zato ga ne morete tako napadati,“ je nam dejal eden od novinarjev „Nedelje". Drži! Toda našega škofa Naš tednik ni želel napadati, ampak je hotel njemu, našim vernikom in javnosti pokazati, da pot, katero je letos ob 10.-oktobrskih praznovanjih ubral škofijski urad, ni prava. „Poziv“, naj v cerkvah 9. oktobra zvonijo mdr. Abwehrkämpfer-jem in Hajmatdinstovcem, je naletel na širok odpor. Škofijski ordinariat je svoje priporočilo, oz. kakor ga mi imenujemo „Poziv k zvonjenju ob 10. oktobru", oblikoval zelo previdno. V praksi, npr. v Pliberku, so ob cerkvenem zvonjenju po ulicah hodile z baklami v rokah „tradicijske organizacije", Zvonjenje ob 10. oktobru K skupnosti zvonovi niso klicali za katere vemo, kakšno stališče imajo do slovenske narodne skupnosti. Doslej je v cerkvi veljajo načelo, da zvonovi kličejo k molitvi. Kam in koga so 10. oktobra klicali, bo vsaj slovenskim vernikom ostalo verjetno nepojasnjeno, saj na 10-oktobrskih proslavah niso sodelovali, ker tam niso upoštevali slovenske narodnostne skupnosti in slovenskega jezika. Zakaj je torej potrebno Cerkvi zvoniti? Škofijski ordinariat daje odgovor: Ker v sosednji Jugoslaviji grozi državljanska vojna . . . (glej desno). Našo kritiko nad zvonjenjem pa škofija primerja s podpisno akcijo KHD . . . I, katero ocenjuje samo kot neprimerno (ungeeignet). Vse te izjave pa koroškega Slovenca ne čudijo, če primerja članek našega škofa Egona Ka-pellarija s prispevkom super-intendenta evangeličanske cerkve mag. Herwiga Sturma (glej desno) v Kleine Zeitung. Medtem ko naš škof nekaj filozofira o „skupni evropski hiši", je evangeličanski Superintendent jasen v svojih izjavah: „Kje je ostala slovenščina na javnih proslavah?" itd. Takih besed bi si želeli koroški Slovenci tudi od vodstva katoliške cerkve, ki se zvija iz ene mlačne izjave v drugo in potem skuša obsoditi vsako stvarno kritiko kot žalitev vseh katoličanov. P. S. Ni bil naš namen našega škofa z načinom naše kritike prizadeti osebno. Toda vsebinsko vsekakor obsojamo zvonjenje, in za nami stoji v zvezi s tem vprašanjem velika večina slovenskih vernikov. V prispevku v Kleine Zeitung je evangeličanski Superintendent mag. Herwig Sturm zavzel zelo jasno stališče v zvezi s praznovanji 10. oktobra. Kaj pa katoliški škofijski ordinariat? Zagovarja zvonjenje, in napada Naš tednik. Pa tudi v škofovem članku v Kleine Zeitung ni nobene besede o tem, da so 10-oktobrske proslave enojezične, brez navzočnosti slovenske besede in brez slovenske narodne skupnosti. Es bedrück mich, wie der 10. Oktober heute gefeiert wird; nämlich als eine Art Siegesfeier einer einzigen Volksgruppe, von der sich die slowenisch sprechenden Kärntner ausgeschlossen fühlen. Unverständlich ist mir, daß das Symbol dieser 70-Jahr-Gedenk-feier zwar das Motto „Ein Kärnten“ enthält, aber nur in deutscher Sprache. Und es macht mich traurig, daß es bis heute nicht gelungen ist, eine Landesfeier zu organisieren, an der wirklich beide Kärntner Volksgruppen ein Fest der Freude und des Dankes feier können für den 10. Oktober 1920 und ein Fest der Versöhnung und der Freude aneinander für die gemeinsame Zukunft. Wir Evangelischen haben zu diesem Thema noch einen besonderen Zugang, aus eigener Betroffenheit sind wir hellhörig, was den Schutz und die Förderung von Minderheiten betrifft. Wir sind dankbar, daß wir in der Öffentlichkeit anerkannt sind und zu Wort kommen, und daß zum Beispiel der Religionsunterricht auch bei einer kleinen Zahl von Schülern vom Staat bezahlt wird. Ähnliches wünsche ich auch der slowenischen sprechenden Minderheit in Kärnten. (izvleček tz Kleine Zeitung) Bischöfliches Ordinariat: Kirchenglocken und 10. Oktober Während unserem Nachbarstaat Jugoslawien ein Bürgerkrieg droht, hat Kärnten die Chance und die Verpflichtung, das Jubiläum der Volksabstimmung als ein Fest der Einheit zwischen beiden Volksteilen zu gestalten. Das Bischöfliche Ordinariat bedauert, daher, daß die Kärntner slowenische Zeitung „Naš tednik" einmal mehr den Diözesanbischof und damit alle Katholiken beleidigt hat, die sich für ein gedeihliches Zusammenleben aller im Lande einsetzen. Diesmal richtet sich die Attacke des Blattes in unqualifizierter Weise gegen das Läuten der Glocken zum 10. Oktober. Ebenso hält das Bischöfliche Ordinariat eine Unterschriftenaktion des Kärntner Heimatdienstes als nicht geeignet, Probleme zwischen den beiden Volksteilen zu verringern. Allseitiges Augenmaß wäre gerade jetzt notwendig. Die Glocken werden gegen niemand läuten. Ihr Klang ist ein Ruf zum Miteinander im Frieden auf der Basis von Gerechtigkeit. Bischöfliches Ordinariat der Diözese Gurk-Klagenfurt (tiskovno poročilo krške škofije) 10. oktober v dvojezičnih občinah nobenih napadat teč, leda slotensta beseda tndi ni bila npisetna Občina Pliberk tudi letos ni poskrbela za dvojezičnost ob 10. oktobru. ževati se poniževalnih in nesmiselnih manifestacij." GLOBASNICA: Župan Sadjak praznoval sam z Abwehrkämpferji Pliberk: Občina ni poskrbela za dvojezičnost Na seji občinskega sveta je odbornik EL Andrej Wakounig opozoril Pliberške frakcije na dejstvo, da slovenščina v občini še danes ni enakopravna. „To dokazuje današnja prireditev, ki ni dvojezična, saj občina ni bila pripravljena poskrbeti za to," je očital Wakounig, ki je opozoril župana in druge odbornike na obljubo deželne vlade 28. 9. 1920, v kateri je zagotavljala koroškim Slovencem vse pravice do jezikovne in kulturne enakopravnosti. „Te obljube še do danes niso izpolnjene! Dokler koroški Slovenci ne bodo dobili svojih pravic, naj nemška stran Slovencev tudi ne sili udele- Govornika SP župan Janko Pajank in VP podžupan Friedrich Osch-mautz sta spregovorila samo v nemščini; povedala pa nista nič novega. Zastopnik FP Hubert Kot-schnig pa je opozoril na pozitivno delo narodnostnega sosveta in izrazil upanje, da bo v prihodnje mogoče odkriteje govoriti o narodnostnem vprašanju. Do ene same slovenske besede pa se tudi Kotschnig še ni dokopal, pa čeprav je predstavnik FP v sosvetu. Ceremonija z baklami je potem potekala brez sodelovanja Slovencev. Že popoldan pa je 10. oktober proslavljala Glavna šola; prireditev je bila dosledno dvojezična. Mogoče so to prvi znaki, da se meje le rušijo. s. K EL Globasnica je bila letos pripravljena sooblikovati prireditev ob 10. oktobru. Predpogoj (in tak je bil tudi dogovor z županom) pa je bil, da je prireditev obrnjena v prihodnost in upošteva dvojezičnost. Skupno prireditev je potem onemogočil Abwehrkämpferbund, ki je silil na prireditev s svojimi zastavami in se ni bil pripravljen odpovedati tej reliktni preteklosti. Župan Sadjak je potem sam praznoval z Abwehrkämpferji 10. oktober. . . Vprašanje, ki pa po 10. oktobru ostaja, je, zakaj se župan ni zoperstavil Abwehrkämpferbundu. Radio/Pri reditve STRAN 12 PETEK, 12. oktober Koroški liki (R. Vospernik). — Jezikovni pogovori (J. Messner). — Socialna oskrba v dvojezičnem okolju (F. Merkač). SOBOTA, 13. oktober Od pesmi do pesmi — od srca do srca. •: ;■ . •' j • >r NEDELJA, 14. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na | Koroškem. — Duhovna misel (žpk. T. Ogrinc). ' PONED., 15. okt. Albert Sadjak — dve desetletji predsedovanja v Globasnici. ■■■ C' ■* " TOREK, 16. okt. Partnerski magazin. mmmm SREDA, 17. oktober Glasbena sreda. Večerna: 21.05-22.00 Zvočno pismo iz Slovenije; utrinki z literarnih prireditev Vilenica 90. mmš NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“, 14. oktobra 1990, ob 13. uri na FS 2: Predvideni so naslednji _________prispevki:_______ Medkulturno srečanje na Pedagoški akademiji Velikoyec: „Srečanje v oktobru“ Zavod šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu in Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu v Velikovcu Koroški kulturni dnevi KKZ na Tržaškem in Goriškem Lužiški Srbi so obiskali dijake Slovenske gimnazije Razstava Karla Vouka Mihec Mahec pripoveduje pravljico o Rdeči kapici Od 6. do 21. oktobra 1990: 4. koroški kulturni dnevi na Primorskem Kakor smo pred meseci že poročali, bodo od sobote, 6. oktobra, pa do nedelje, 21. oktobra, potekali na Primorskem 4. koroški kulturni dnevi; prireditelji so Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Slovenska prosveta Trst. Kot na vseh dosedanjih Koroških dnevih, so tudi tokrat prireditelji pripravili pester spored; težišči pa vsekakor predstavljata razstava „Arhitektura Zilje, Roža in Podjune" v avtorstvu univ. prof. dr. Petra Fistra in izvedba kantate „Pesem o Miklovi Zali". Pomembno mesto je odmerjeno tudi politiki; v Trstu bo srečanje med zastopniki NSKS in Slovenske skupnosti. ŠENTJAKOB V R. Gledališka predstava: UMOR V KATEDRALI (T. S. Eliot, prevedel Veno Taufer) Čas: v soboto, 13. 10., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Šentjakobu Nastopa: igralska skupina SRD „Zarja" iz Železne Kaple Prireditelj: SRD „Rož" in Kat. prosveta v Šentjakobu BLEŠČEČA „S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI“ — Srečanje s pisateljem Matjažem Kmeclom (avtor knjige „S prijatelji pod macesni“) Termin je priložen na 17. november, ob 14. uri Kraj: Koča „Na Bleščeči" pod Jepo (odcep na Kopanje pri Ledincah s ceste Šentjakob—Loče) Prireditelji: Slovensko planinsko društvo „P. Markovič", Rožek in Mohorjeva založba, Celovec CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU Wiener Tschuschenkapelle — repertoar dunajske skupine lahko primerjamo z muzikaličnim potovanjem v Balkan-ekspresu Čas: v petek, 12. 10., ob 20. uri Kraj: Kulturna taberna „Pri Joklnu" KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU OTROŠKA PRIREDITEV „RADOVEDNI SLONČEK“, Božo Vouk Čas: v nedeljo, 21. 10., ob 16. uri Kraj: v kulturni taberni Pri Joklnu Nastopa: Lutkovno gledališče Ljubljana SREČANJE ŠTUDENTOV v Celovcu Čas: v torek, 16. 10., ob 18. uri Kraj: v klubskem prostoru zveze visokošolcev, soba 1054 (zberemo se v bifeju) GLOBASNICA Z GLOBAŠKIM ČASOPISOM NA OTOK CIPER od 14. do 21. oktobra 1990. Cena: samo 5500,—šil. (polpenzion, polet z letalom od Brnika). Dragi bralci! Globaški časopis Vas vabi, da doživite osem prijetnih dni na otoku Ciper! Prijave sprejema Bernard Sadovnik, Podro-je 99, tel. 0463/512528 ali 04230/340. BOROVLJE PREDVAJANJE FILMA: ODPRTJE CINGELCA Čas: v soboto, 13. 10., ob 19.30 Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD „Borovlje" Kaseto o odprtju je možno tudi kupitil SPORED 11.—13. 10. 1990: Nastopi Poldeta Bibiča in Gabrijela Lipuša z zgodbo „Jurij Muri v Afriki": četrtek, 11. 10. 90, ob 15. uri: Ljudska šola Števerjan ob 18. uri: župnijska dvorana Doberdob petek, 12. 10. 1990, ob 9. uri: Ljudska šola v Gorici ob 11. uri: dvorana ob šoli v Št. Andrežu ob 16. url: Opčine pri Trstu ob 18. uri: Bazovica sobota, 13.10.1990, ob 9. uri: Barkolje ob 11. uri: Sv. Ivan pri Trstu sobota, 13. 10. 1990, v Trstu: Srečanje predstavnikov Narodnega sveta kor. Slovencev in Slovenske skupnosti v Italiji: ob 11. uri: skupni sestanek, nato tiskovna konferenca ob 19. uri: okrogla miza na temo „Novi odnosi do Slovenije“; sodelujejo naslednji kor. Slovenci: dr. Matevž Grilc (preds. Narodnega sveta koroških Slovencev), Karel Smolle (podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev) in dr. Janko Zerzer (predsednik Krščanske kulturne zveze) nedelja, 21.10.90, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Trstu, ob 20. uri, v Katoliškem domu v Gorici: Kantata „Pesem o Miklovi Zali", avtor Anton Nagele; izvajajo mešani pevski zbor „Podjuna Pliberk", mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Št. Primoža, moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč, Komorni orkester RTV Slovenija. Prvi del koncerta bodo oblikovali vsi trije nastopajoči zbori; povezoval bo mag. Miha Vrbinc. SODALITAS V petek, 12. oktobra, ob 19.30 KONCERT z bobni: Črno-beli duo DRUM-UP (Moses Afaenyi in Clemens Bauer) v soboto, 13. oktobra 1990 DOLENJSKA — NOTRANJSKA Enodnevno romarsko in izobraževalno potovanje za fari Bilčovs in Kotmara vas Spremlja: žpk. Leopold Kassl v ponedeljek, 15. oktobra, ob 19.30 MICHELANGELO Diapredavanje iz serije „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja", nem. Predavatelj: P. Cornelius Dings SSS v sredo, 17. oktobra, ob 19.30 OSNOVE NARAVNE PREHRANE NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE Predava: dipl. biol. Tatjana Angerer Prireditelj: KIS Soprlreditelj: Katoliški dom prosvete v četrtek, 18. oktobra, od 8. do 19. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE NA STEKLO, nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 20. oktobra, od 14.30 ure do nedelje, 21. oktobra, do 13. ure Drama: SLEDITI IN SE NAJTI, nem. Voditelj: prof. dr. Gerhard Hammerschmied in prof. mag. Hermann Wilhelmer v ponedeljek, 22. oktobra, ob 19.30 RAFFAELO —Diapredavanje iz serije „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja“, nem. Predavatelj: p. Cornelius Dings SSS v torek, 23. oktobra, ob 19.30 Berila In evangelij naslednje nedelje (svetopisemski večeri) Vodi: Jože Kopeinig v sredo, 24. oktobra, ob 19.30 BIOLOŠKO KMETOVANJE, nem. Predavatelji: Rudi Löschenkohl, Marianus Rath, mag. Urban Popotnik, Erich Hainzl Prireditelj: KIS Soprlreditelj: Kat. dom prosvete GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL BERNHARDA HALMERJA (nova dela) Razstavo si lahko ogledate do 16. oktobra 1990 v torek, 16. oktobra, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL UROŠA ŽITNIKA (olje, gvaš in akvareli) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Franc Wakounig, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tlak: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK Izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 28,9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel : 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— Sil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.). Pisma bralcev/Oglasi/Prireditve STRAN 13 PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo! Ko sem sprejel zadnji „Naš tednik“, sem postal zelo žalosten. Užalostila me je pripomba k navodilu g. škofa glede zvonjenja. Užalostila me je zato, ker je to ravan, ki jo ne bi prisodil „Našemu tedniku“. Umetnik Anatol Herzefeld se je s svojimi deli trudil vsakomur vklesati veliko resnico o človeku: „Vsak človek je kralj!" Vsak, brez izjeme. Vsak nosi božjopodobnost na svojem obličju in s tem svoje nedotakljivo dostojanstvo. Vsak je ustvarjen po božji podobi. „ Naredimo človeka po svoji podobi“. (1 Mz 1, 26). V tem je človekovo dostojanstvo — tudi g. škofa. Navajen sem, da tako ravnajo „gotovi" koroški časopisi — kot je to storil pred kratkim eden, ki je le še o „starem“ govoril (in s tem menil upokojenega župnika) — ali kakor ravna drugi zloglasni časopis, kateremu so slovenski duhovniki le še tarča. Takega postopanja ne morem sprejeti pri „Našem tedniku"! Zato protestiram proti takemu načinu pisanja. „Vsak človek je kralj!" To naj velja tudi za Vas! Brez nadaljnjega pa povejmo svoje mnenje — tudi k navodilu glede zvonjenja — upravičeno! A vendar v obliki, ki spoštuje dostojanstvo človeka. Na spodnjo ravan se ne podajajte, prosim! Pozdravlja Hanzej Dersula Grebinjski kiošter Demokracija pogojuje pravni red V članku „ Led je prebit — zastopniki politične amigracije v Sloveniji" v NT dne 31. Vlil. 90 citirate: „Pred- stavniki emigracije so za jasno določanje odgovornosti za zločine in da se grozodejstva obsodijo, so pa proti temu, da bi sedaj sprožili procese . . . “ izjava političnih emigrantov na tiskovni konferenci ne obsega odstavka o odklonitvi procesov. Mnenje podpisanega in mnogih naših somišljenikov v diaspori in doma pa je sledeče: Za vse vojne zločine v Sloveniji naj bo prijava možna še za leto ali dve. Redni pravni proces mora slediti do konca, vključno sodba. Po pravnomočni sodbi pa dopuščamo preroga-tivo predsedstva Slovenije, da proglasi amnestijo. Dvomim, da bi bilo mnogo protestov proti amnestiji, še posebej, ako bo medtem proces sprave prišel do srečnega zaključka. Dr. Peter Urbanc ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN V ŠENTJAKOBU od petka, 26. okt., ob 9. uri do sobote, 27. okt., ob 16. uri Kraj: župnišče Šentjakob Nekaj Iz sporeda: • kaj je Katoliška otroška mladina • plesi, pesmi, igre • priprava in izvedba skupinskih ur in akcij • kako je z mojo vero — kako jo lahko posredujem drugim • priprava maše Prijave sprejema: Katoliška otroška mladina, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 04 63 / 51 11 66 - 78 Iskra Handelsgesellschaft m. b. H. Viktringer Ring 13, A-9020 Klagenfurt/Celovec Tel. (04 63) 37 4 50, 37 4 27 Telefax (04 63) 37 0 23, telex 422234 iskra Iščemo sodelavca/sodelavko za knjigovodstvo z obvladanjem slovenskega jezika. Potrebna izobrazba: trgovska akademija ali abiturientski tečaj SAG D TNXFRSTRLS IZDRUŠTVERILI SMO SE! Novi plamen na dimniku. Durchunddurchdurchgedruštvelt. Slani klobuki kapajo za ramena: . . . TNXFRSTRLS TNXFRŠTRLS Plujemo in pljuvamo iz stranišča gledališča. KONTOŠTEV. 2711/150835, STEIERMAERKISCHE SPARKASSE HVALA LIPA DONK EICHE Delovno mesto Pisarna osrednjega odbora Svetovnega slovenskega kongresa v Celovcu razpisuje delovno mesto za tajnico/tajnika. Predpogoji: poznanje položaja Slovencev pri emigraciji, zamejstvu in Sloveniji. Znanje angleščine, nemščine in slovenščine. Ponudbe pošljite na uredništvo Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. šifra: „Svetovni slovenski kongres“ • HIŠA NAJVEČJE IZBIRE**** • «HIŠA NAJCENEJŠEGA NAKUPA • ••HIŠA PRIJAZNE POSTREŽBE HIŠA VREDNA VAŠEGA ZAUPANJA Hočete živeti zdravo? Kljub temu pa belite z umetnimi barvami! Apno je naravna in kakovostna barva, ki Jo dandanes spet vedno bolj uporabljajo. Da boste živeli med zdravimi štirimi stenami, SE OBRNITE NA: Joto Blaiej, Letina 8, 9143 Šmihel, tel. (0 42 35) 25 48 Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran Korotan proizvodna in trgovska družba z o. j A-9020 Celovec Viktringer Ring 26 34170 Gorica CorsoG. Verdi 133 Telefon — (04 63) 56 2 16 Telex - 42 28 01 Telefax — (04 63) 51 62 57 Telefon - (04 81) 30 9 76 Telex - 46 08 95 Telefax - (04 81) 53 51 82 Šport Kratke športne novice Smučarski skoki Wiegele v selekcijskem kadru Zahomčan Franci Wiegele se intenzivno pripravlja na letošnjo sezono. Wiegele je v t. i. selekcijskem kadru in upa, da se bo z dobrimi rezultati spet priključil kadru za svetovni pokal. Wiegele je dejal: „Letos je to moja zadnja priložnost; na vsak način jo bom skušal izkoristiti!“ Tudi mladi Zahomčani se pod vodstvom trenerja Francija Wiegeleja st. dobro pripravljajo. Trening na „suhem“ bo kmalu mimo; zdaj mladi orli že poskušajo s prvimi skoki na umetni smučini. Tek-kros 17. mednarodni tek v Podgorjah DSG Podgorje v Rožu vabi v nedeljo na 17. mednarodni kros. Pričetek bo ob 13.30 v Podgorjah. Prireditelj Pepi Müller je že dobil številne prijave iz tujine. Prijavite se lahko 30 minut pred startom. Slavje zmagovalcev bo po tekmovanju v gostišču Auer v Podgorjah. Namizni tenis Le SŠK Obir v ospredju Letos slovenskega moštva v koroški ligi ni več. Selani so lani izpadli in ne tekmujejo niti v podligi, kjer pa uspešno nastopa SSK Obir. Preteklo kolo so doma premagali ATSV Wolfsberg. SŠK Obir — A. Wolfsberg 6:2 Zdravko Smrtnik 2, Babič 1, F. J. Smrtnik 1 in Zdravko Smrtnik/Babič. Mladinci Olimpije in SAK so se pomerili Mladinci ljubljanskega prvoligaša Olimpije so prišli preteklo soboto na prijateljsko tekmo na Koroško. Olimpija je tesno zmagala 2:1; ljubljanski trenerji so zelo hvalili mlade nogometaše SAK. Mladinci Olimpije so namreč najboljši naraščaj v Sloveniji in niso računali s tem, da bo SAK igral tako kvalitetno. Moštvi sta se dogovorili za čimprejšnjo povratno tekmo; na splošno pa želita prijateljske stike poglobiti. Na tihem so Selani z mislimi že na tekmi proti Smarieti Sele — Donau 4:1 (3:0) Sele: Užnik 5, K. Hribernik 4, Pristovnik 5, F. Oraže 4, Wieser 4, (75. Božič 0), Zdravko Oraže 4, Radosavljevič 5, P. Čertov 4, M. Mak 5, N. Hribernik 4, A. Oraže 4 Sele, 200 gledalcev Sodnik: Maierhofer (poprečen) Strelci: Radosavljevič (5.). A. Oraže (22.), Zdravko Oraže (28.), P. Čertov (54.); (86./enajstm.) Trener Kožar je spremenil postavo, kar se je tudi obrestovalo. Kurti Hribernik je spet igral libera, Zdravko Oraže pa je igral v sredini. Dodatno sta prišla v moštvo Pepi Pristovnik in mladi Mario Mak. Selani so igrali bolj napadalno in so že po 30 minutah odločili igro sebi v prid. V soboto proti HSV seveda vsi računajo z zmago, sicer pa šo z mislimi že vsi pri tekmi Sele/Šmar-jeta, ki bo čez 14 dni. Zdaj, v soboto, seveda preti nevarnost, da bodo dali Selani premalo od sebe in da bodo po neumnem oddali točko. Da ne bo tako, bo poskrbel kapetan Zdravko Oraže, ki zahteva tudi v tej tekmi popolno zbranost. 2. razred E: 1. Šmarjeta 10 8 2 0 37:5 18 2. Sele 9 5 3 1 34:8 13 3. Borovlje 8 6 1 1 27:8 13 4. Post-SV 9 5 3 1 22:9 13 5. Welzenegg 9 5 1 3 13:1311 6. Union Donau 10 5 1 4 19:2511 7. Bistrica/R. 9 4 2 3 21:11 10 8. Heeressportv. 10 3 3 4 14:19 9 9. Žihpolje 9 2 2 5 12:20 6 10. Wölfnitz 9 2 2 5 15:39 6 11. Kriva Vrba 8 0 4 4 8:15 4 12. Poreče 9 0 3 6 9:35 3 13. Hörzendorf 9 0 1 8 5:29 1 Tudi Globašani niso moali ustaviti Kaple Železna Kapla — Globasnica 4:1 (1:0) Železna Kapla: Rus 4, Kukoviča 4, (45. Rozman 4), Užnik 4, Grubelnig 4, Köck 4, Travnik 4, Germadnik 4, Kotschnig 3, Jenschatz 4, Kuhar 3 (82. Miklau 0), Sporn 4 Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 3, Schatz 2, Pleschgatternig 2, Zanki 2, E. Pajančič 2 (70. Sadjak 2), Mišetič 2, Duller 2, Lesjak 2, Thonho-fer 3, S. Pajančič 3 (60. Kordesch 4) Železna Kapla, 100 gledalcev Sodnik: Zanin (dober) Strelci: Jenschatz (50. in 58.), Travnik (23.), Kuhar (65.); Kordesch (70.) «— Dva gola je dal za Kaplo napadalec Jenschatz. Po zadnjih dobrih tekmah bo v nedeljo od začetka zraven: „Luke" Kordesch. Tudi proti Globasnici so Kapelčani dokazali, da so favoriti za naslov prvaka. Iz močne obrambe so vedno znova organizirali svoje hitre napade in učinkovito premostili sredino. Rezultat so bili štirje zadetki. Globašani so se sicer trudili, vendar so bile tokrat točke postavljene previsoko. Kapelški trener Jože Fera je bil z zmago zelo zadovoljen in v nedeljo seveda proti Pokrčam računa, da bo šlo v tem slogu naprej. Globaški trener Tine Lesjak sicer ni šel z velikimi pričakovanji v Železno Kaplo, toda s tekmo svojega moštva kljub temu ni bil zadovoljen. V nedeljo bo za tekmo proti Št. Pavlu postavo spremenil. „Goleador“ Luke Kordesch bo igral od začetka. Se je vrnil iz Švice domov in takoj pričel igrati: Willi Berchtold Willi Berchtold se ie vrnil — tudi to ni pomagalo Šmihel — Šmihel v L. d. 0:2 (0:1) Šmihel: Eberwein 3, Božičevič 3, Ambrosch 2, Buchwald 2, Golautschnig 3, Lutnik 2 (46. W. Berchtold 2), Juri 2, Walter 2, Gros 2 (75. Sadjak 0), Motschilnig 2, Pasterk 2 Šmihel, 100 gledalcev Sodnik: Valentinitsch (dober) Katastrofalna predstava Šmihelča-nov, ki so igrali izredno slabo in si v tej tekmi niso zaslužili točke. Sicer je prvič po dolgem času zopet igral Willi Berchtold (bil je v Švici); toda tudi to ni pomagalo; Šmihel enostavno ni prišel do igre. Poraz je bil edini možen rezultat. Skoraj vsi igralci so igrali pod vsako kritiko; nekaterim je menda hvala po zadnjih tekmah zrasla čez glavo. šmihelčani imajo zdaj proti Galiciji priložnost, da popravijo poraz. Predvsem od boljših igralcev v moštvu trener Franc Slanič tokrat pričakuje več; v nasprotnem primeru bi moralo priti tudi v Šmihelu do določenih sprememb. Naslednje kolo: Galicija — Šmihel, Reichenfels — Frantschach, Labot — Metlova, Šmihel v L. d. — Dobrla vas, Grebinj — Sinča vas, Globasnica — Št. Pavel, Pokrče — Železna Kapla 1. razred D: 1. Železna Kapla 10 7 2 1 20:9 16 2. Grebinj 10 6 3 1 18:6 15 3. Metlova 10 4 6 0 16:8 14 4. Frantschach 10 6 2 2 19:14 14 5. Galicija 10 5 2 3 22:1512 6. Pokrče 10 5 2 3 16:1012 7. Dobrla vas 10 5 1 4 22:17 11 8. Šmihel/L. 10 4 1 5 16:13 9 9. Šentpavel 10 3 3 4 16:20 9 10. Globasnica 10 3 2 5 18:23 8 11. Šmihel/P. 10 1 4 5 11:17 6 12. Sinča vas 10 1 4 5 11:21 6 13. Reichenfels 10 2 0 8 9:21 4 14. Labot 10 2 0 8 11:32 4 V Matreiu bomo zmagali, so prepričani kapetan SAK Miha Kreutz, vratar Milan Oraže in Herman Lip-pusch (z desne). Da to ne bo enostavno, igralci vedo, zato se hočejo tokrat posebno potruditi. SAK bi lahko zmagal še z večio razliko Je bil to prevrat pri SAK? Bo šlo zdaj po tej poti naprej? SA K je jasno premagal Borovlje! Toda zdaj ga čaka težka naloga v Matreiu. Tokrat zaradi 4. rumenega kartona ne sme igrati Franc Sadjak. SAK — ATUS Borovlje 3:0 (1:0) Matrei: SAK -brez F. Sadjaka Zaradi 4. rumenega kartona Franc Sadjak ne sme igrati v Matreiu. V nedeljo igra SAK v Matreiu. To je vsekakor zelo težka naloga. Matrei je že preteklo nedeljo v Pliberku dokazal, kako močan je: če bi Pliberčani ne imeli Kristijana Wölbla, bi tekme nikoli ne dobili. SAK pa v Matreiu manjka branilec Franc Sadjak, ki je preteklo soboto dobil 4. rumeni karton (sicer neupravičeno). Remi v Matreiu bi bil za SAK že uspeh; v preteklih letih pa je SAK v Matreiu vedno dobro igral; veliko igrišče slovenskim nogometašem ugaja. SAK: Oraže 4, dr. Ramšak 5, A. Sadjak 4, F. Sadjak 4, Kreutz 4, Kräusler 4, Stanisavljević 4 (80. Certov 0) M. Sadjak 3 (46. Šmid 3), Galo 4, Blažej 4, Lippusch 4 Annabichl, 150 gledalcev Sodnik: Glanz (precej napak) Strelci: Galo (27.), Šmid (59.) in Blažej (76.) Boroveljčani so morali biti s tem rezultatom celo zadovoljni, kajti SAK bi lahko brez nadaljnjega zmagal tudi s 6:0 ali 7:0; toda Stanisavljevič, Kräusler, M. Sadjak, Lipusch in Blažej mnogih lepih priložnosti niso izkoristili. Zelo dobro je iz ozadja igro režiral igralec-trener dr. Ivan Ramšak; Walter Kräusler pa je v sredini skrbel za potrebno napadalno moč. Ker je bila Erwinu Galu dodeljena igra v sredini, je bilo prisotnih tudi več svežih idej. Trener dr. Ramšak je tokrat jasno razdelil vloge med Stanisavljevičem in Galom, ki naj bi bil tudi v prihodnje režiser v sredini. Ostali rezultati: Wietersdorf — Trg 1:1, A. Wolfsberg — Klopinj 3:1, Breže — Lienz 0:0, VSV — Šentvid 5:0, Pliberk — Matrei 2:1, ASK — Mölltal 3:2 Naslednje kolo: Borovlje — Lienz, Matrei — SAK, Trg — ASK, Breže — Wietersdorf; Mölltal — A. Wolfsberg, Šentvid — Pliberk, Klopinj - VSV Proti Velikovcu boli zbrani Rožek — Bilčovs 1:0 (0:0) Bilćovs: Kattnig 4, Stojilkovsky 4, Parti 4, Schlemitz 3, Weichboth 3, Hobel 0 (33. Rauter 3), Hartl 3, W. Kuess 3, Kogelnig 3, Quantschnig 3, J. Kuess 3; Rožek, 300 gledalcev Sodnik: Kreutz (povprečen) Strelec: Willitsch (80.) Šele v 80. minuti je bil Bilčovs poražen, in to popolnoma nepotrebno. Moštvo trenerja Kattniga je bilo ves čas enakovredno, remi bi bil pravilni rezultat. Willitsch pa je v 80. minuti poslal prosti strel v gol in Egon Kattnig ni imel prav nobene možnosti več. Proti Velikovcu: začeti previdno Proti Velikovcu bodo morali Bilčovščani posebno paziti. Novinec v ligi je namreč izredno dober in je tudi v gosteh zelo močan. Zato bi moral biti Bilčovs zadovoljen tudi s točko in tako spet začeli zbirati točke. Podliga vzhod: 1. Treibach 10 6 4 027:1016 2. Vetrinj 10 5 5 0 22:4 15 3. Velikovec 10 5 4 1 26:1214 4. Žrelec 10 5 4 1 24:1114 5. Oberglan 10 6 2 2 25:21 14 6. Žitara vas 10 3 S 2 12:9 11 7. Bilčovs 10 3 3 4 12:14 9 8. Rožek 10 3 3 4 13:17 9 9. Liebenfels 10 3 2 5 17:19 8 10. ASV 10 2 4 4 14:19 8 11. Šentandraž 10 3 1 6 13:31 7 12. Ruda 10 1 4 5 10:26 6 13. Šentlenart 10 1 3 6 10:15 5 14. Mostič 10 1 2 7 15:31 4 Koroška liga: 1 . Trg 10 6 4 0 10:1 16 2. Breže 10 6 1 3 17:7 13 3. Pliberk 10 5 2 3 14:7 12 4. SAK 10 4 4 2 10:6 12 5. Matrei 10 4 3 3 13:9 11 6. ASK 10 4 3 3 12:12 11 7. Lienz 10 2 6 2 6:6 10 8. Wolfsberg 1 O 3 4 3 16:1 7 10 9. Wietersd. 10 3 4 3 12:13 10 10. Klopinj 10 4 2 4 11:13 10 1 1 . VSV 10 3 2 5 14:14 8 12. Mölltal 10 3 1 6 12:1 7 7 13. Šentvid 10 2 2 6 5:13 6 14. Borovlje 10 0 4 6 7:24 4 Igra naraščaja SAK: Pliberk — SAK mlad. 0:3 Buchwald, Tratar in Jagodič SAK — Weitensfeld šol. 6:0 Müller 2, Čertov, Rassinger, Nu6-baumer SAK — Donau dečki 10:0 Oraže 5, Nußbaumer 3, Buchwald 2 Srečanje med Olimpijo in SAK SAK in ljubljanska Olimpija sta pobratena kluba in odigrata vsako leto po eno tekmo v Celovcu in po eno v Ljubljani. 10. oktobra je SAK igral v Ljubljani in po dolgem času spet enkrat visoko izgubil. SAK je podlegel Olimpiji kar z 0:8, še lani pa je bil izid srečanja na Koroškem 0:0. Po tekmi je sledilo družabno srečanje med igralci in funkcionarji obeh klubov. Gut aufgehoben Stanko VERHNJAK Granr Wechselseitige Versicherung 9143 St. Michael/Šmihel. Hof/Dvor 23. Tel. (04235) 3260 Z Našim tednikom na oddih na otok HVAR V petek, 28. sept. 1990, nas je zjutraj navsezgodaj odpeljal Sienčnikov avtobus v Ljubljano. Iz zamegljene Ljubljane smo poleteli z letalom v Split. Marsikdo se je tako kot jaz prvič podal v letalo z negotovim občutkom. Vendar je bil strah odveč. Vse se je izteklo dobro. Iz Splita smo z ladjo odpotovali na otok Hvar. V velikem, modernem hotelu „AMFORA“ so nas pričakali. Hotel je sodoben in nudi dopustnikom vse možnosti športnega udejstvovanja in zabave. V hotelu je tudi velik bazen. Za večerno razvedrilo so na razpolago kavarna, bar in seveda tudi casino. Hotel ima 500 postelj, tako da vlada v avli vedno velik živ-žav. Vsi udeleženci so ugotovili, da je Hvar „raj na zemlji" in da se ne imenuje zaman „sončni Hvar", saj nas je sonce spremljalo vseh 8 dni. Hvar ima dišeče gaje, poraščene z rožmarinom, sivko, oljčnimi nasadi in drugim južnim rastjem. Postrežba v hotelu je bila izborna. Zabave nam ni manjkalo: čez dan kopanje in sprehodi, zvečer kavarna, bar in seveda casino. Poudariti bi hotela, da je marsikdo poskusil svojo srečo v casinu. Kar se tiče družbe, in tu je mišljena naša koroška, je bila „kot da bi jo ptice skupaj nanosile" — izvrstna kot pravimo. V času našega oddiha smo seveda napravili nekaj izletov. Enkrat smo se z rednim avtobusom podali čez strmine Hvara na drugo stran otoka, v Stari grad in Jelšo. Stari grad je bil sezidan na temeljih grškega Pharosa, ki je bil najstarejša naselbina na otoku. Tudi v Jelši smo se ustavili. Ta kraj je bil nekoč mala ribiška vasica, ki pa se je raz- vila v lep turistični kraj. Na sporedu je bil tudi skupni izlet na otoček Mlina, ki spada pod Hvar. Naselje je prekrasno. Tu smo poskusili izvrstno vino in seveda dalmatinski pršut. Kot običajno, kjer smo Slovenci skupaj, ne manjka tudi petja. Prehitro je minilo popoldne in zvečer smo se prepevaje vračali spet v Amforo. Nedeljo smo izkoristili tudi za obisk sv. maše (hrvaške) v mestu Hva- ru. Ogledali smo si tudi benediktinski samostan, kjer redovnice izdelujejo iz niti, ki jih potegnejo iz rastline aga-ve, lepe kvačkane prtičke. Tudi staro orodje in posodo ter veliko slik iz 16. in 17. stoletja si lahko tam ogledate. Dan pred odhodom domov je bila v hotelu gala večerja. Večer so nam olepšali znani pevci iz Hvara, katere bi lahko primerjali edino s Slovenskim oktetom. Seveda je pri tej večerji sodeloval tudi hišni barski orkester. Težko je bilo slovo od prekrasne sončne pokrajine; vendar čas je potekel in morali smo se vrniti na manj sončno Koroško. Po tej poti se zahvaljujem „Našemu tedniku", ki nam je omogočil ta oddih. Seveda ne smem pozabiti našega vodiča Marjana Fere in vodiča Saše iz Ljubljane, katera sta veliko prispevala k našemu dobremu počutju. Upam, da bo „Naš tednik" tudi prihodnje leto svojim bralcem organiziral tako lep oddih. Z našim tednikom na martinovanje na grad Mokrice Tudi letos Naš tednik prireja martinovanje v Čateških Toplicah v Sloveniji. Že v preteklih letih je bilo martinovanje izredno uspel izlet in doživetje za vse udeležence; zato se bomo tokrat peljali kar z dvema avtobusoma. Odpeljali se bomo v soboto, 10. novembra, domov pa se bomo vrnili v nedeljo, 11. novembra. Bivanje smo organizirali v hotelu Terme-Čatež, martinovanje pa bo na gradu Mokrice, kjer je poskrbljeno za obilo jedače, pijače in zabave. S Koroške pa bomo pripeljali domačo glasbeno skupino. Natančen program bomo objavili prihodnji teden. Že danes pa Vas prisrčno vabimo! Izvrstno so se zabavali udeleženci lanskoletnega martinovanja. Tudi letos bo poskrbljeno za obilo zabave.