220 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 Mojmir Mosbruker , u~itelj zgodovine in geografi je, IV. osnovna {ola Celje; e-naslov: mojmir .mosbruker@ guest.arnes.si Povzetek: Pri u~enju z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije sta u~itelj in u~enec lahko prostorsko ali tudi ~asovno lo~ena. U~enje s tak{no tehnologijo je otroku prilagojeno in temelji na specifi ~nem odnosu u~itelj – u~enec ter aktivnem samostojnem pridobivanju znanja. V prvem delu je predstavljena sistematika dela s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) pri pouku geografi je v osmem razredu osnovne {ole na primeru izdelanih spletnih u~nih predlog o Avstraliji, osrednji del pa predstavljata izpeljano prakti~no u~enje z uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije in evalvacija dela. Izvedba in evalvacija u~enja z uporabo ra~unalnika sta pokazali, da je uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije za u~ence zanimiva in priro~na, da omogo~a aktivno pridobivanje znanja in spretnosti, spodbuja dejavnosti, ki vodijo k ve~jemu interesu in ustvarjalnosti, omogo~a visoko motivacijo, sprotno aktualizacijo in u~no diferenciacijo. Klju~ne besede: e-u~enje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, didaktika, evalvacija. UDK: 371:371.68 Strokovni prispevek [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka z uporabo sodobne informacijsko- komunikacijske tehnologije Mojmir Mosbruker SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007, 220–236 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd220 220 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd220 220 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 221 1 Uvod Hiter razvoj informacijske dru`be prina{a specifi ~ne spremembe med~lo- ve{kih odnosov v vsakdanjem `ivljenju in delu. Trendom se prilagaja tudi vzgoj- no-izobra`evalni sistem. Sodobni pouk je zasnovan ustvarjalno, dejavno in temelji na problemski situaciji, ki izzove miselne procese pri u~encih. Informacij- sko-komunikacijska tehnologija je nepogre{ljiva, saj postaja sredstvo tak{nih metod, tehnik in oblik timskega dela, ki nujno zahtevajo konsenz, dejavnost in interaktivnost ter funkcionalno pismenost. Oblike in metode izobra`evalnega dela z uporabo sodobne tehnologije ne pomenijo nadomestka tradicionalnih oblik pouka, temve~ so vzporedna in dobrodo{la mo`nost v vse`ivljenjskem izobra`evanju, ~e sta posameznik ali skupina dlje ~asa odsotna od rednega pou- ka, ali pa so nosilke hitre in sprotne izmenjave oblik dela, znanja in informacij. V prispevku je predstavljena {tudija primera priprave, izvedbe in evalvaci- je pouka z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. V prvem delu sestavka je predstavljena sistematika priprave dela za upo- rabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografi je v osmem razredu osnovne {ole in izdelava spletne u~ne predloge. Izdelano u~no gradivo je namenjeno e-u~enju v osmem razredu osnovne {ole. Lahko se uporablja v modelu razpr{enega razreda, kjer dela naenkrat ve~ja skupina (bolni{ni~ne {ole, u~enci v {olah v naravi ipd.), ali v modelu neodvisnega u~enja, kjer si vsakdo prilagodi tempo in na~in dela. Osrednji del sestavka predstavljata izpeljava prakti~nega u~enja z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in evalvacija dela. Pri izvedbi u~enja z uporabo IKT sta v {tudiji primera uporabljena ra~unalni{ko podprt scenarij, pri katerem je u~enec povsem samostojen pri obdelavi gradiva, in skupinsko podprt scenarij, v katerem so u~enci povezani med seboj in z u~iteljem. Pri evalvaciji dela je s pomo~jo opazovanja in anketiranja u~encev analizirana sistematika SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd221 221 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd221 221 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 222 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker dela v spremenjenih pogojih u~nega okolja, s spremenjenimi oblikami in meto- dami dela, v spremenjenem odnosu med u~iteljem in u~encem ter s specifi ~nimi u~nimi sredstvi in u~ili. 2 Pojem in osnove e-izobra`evanja E-izobra`evanje 1 pomeni izobra`evanje, usposabljanje in izpopolnjevanje z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, t. i. »tehnolo{ko podprto izobra`evanje« (Anderson 2004). Za tovrstno izobra`evanje so zna~ilni novi prenosi znanja s pomo~jo ra~unalni{kih omre`ij, ve~predstavnostnih ap- likacij, z digitalnimi knji`nicami ter virtualnimi u~ilnicami in interaktivnost. Danes so `e na voljo avtomatsko prilagodljivi odzivi na selektivne potrebe u~e~ih se. Zna~ilna je interaktivna ve~predstavnost in ra~unalni{ko podprta ko- munikacija z uporabo avtomatiziranih povratnih sistemov (Anderson 2004). Ve- likokrat sta tudi pri tej vrsti izobra`evanja u~enec in u~itelj krajevno in ~asovno lo~ena, med obema je vzpostavljena specifi ~na oblika komunikacije, to pa je tudi bistvo izobra`evanja na daljavo 2 . »V Sloveniji je Ministrstvo za {olstvo in {port leta 1994 ustanovilo Nacional- no projektno enoto za {tudij na daljavo, nacionalnega koordinatorja na podro~ju {tudija na daljavo (Splo{ni podatki ..., 2005). Februarja 1999 je senat Univerze v Mariboru sprejel ustanovitveni akt Centra za razvoj {tudija na daljavo pri Univerzi v Mariboru, ki vklju~uje strokovnjake s pedago{kega, tehni{kega in or- ganizacijskega podro~ja in daje logisti~no, izvajalsko in tehni{ko podporo vsem ~lanicam Univerze v Mariboru za razvoj {tudija na daljavo (Ger{ak 2002). Z osnovno{olskim e-izobra`evanjem in izobra`evanjem na daljavo se pri nas ukvarjata Zavod Republike Slovenije za {olstvo in Zavod za projektno in raziskovalno delo na internetu. Prednostna naloga obeh zavodov je v vzgoj- no-izobra`evalnem procesu verifi cirati mo`nosti izobra`evanja na daljavo po omre`ju in u~encem, dijakom, {tudentom, u~iteljem, profesorjem in star{em omogo~iti, da bodo obvladali tehniko dela z novimi tehnologijami (Izobra`evanje na daljavo, 2005). V okviru raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2001–2006 je nastal portal e-izobra`evanja kot del projekta o celostni uvedbi e-izobra`evanja na nacionalni ravni. Pri njem sodeluje petnajst ustanov iz vse 1 Nekateri avtorji (Debevec, Gerli~, [mitek, Taylor) predstavljajo e-u~enje kot komponento u~enja na daljavo, nekateri (Anderson, Dinevski) ga posplo{ujejo na vsakr{no uporabo sodobne IKT v izobra`evanju, vezane na t. i. »~etrto in peto generacijo« u~enja na daljavo, za kateri so zna~ilni interaktivnost, ve~predstavnost in avtomatizirani povratni sistemi, v vsakem primeru pa obstaja ve~ definicij e-u~enja. 2 U~enje na daljavo je u~enje, za katero so zna~ilni ~asovna in prostorska lo~enost u~itelja in u~enca, uporaba razli~nih medijev in dvosmerno komuniciranje. Je del izobra`evanja ali izobra`evalnega procesa, katerega namen je za~asno nadomestiti oziroma izvesti del vsesplo{nega vzgojno-izobra`evalnega procesa (npr. u~na ura; del snovi, npr. gradivo, namenjeno v VIZ namene med boleznijo posameznega u~enca, ipd.). Izobra`evanje na daljavo pa je zasnovano {ir{e, z namenom ponuditi dokon~no stopnjo formalne izobrazbe in predstavlja kompleksen sistem pridobivanja in veri- ficiranja znanja oziroma spretnosti (Gerli~, Debevec, Dobnik, [mitek in Kor`e 2002). SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd222 222 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd222 222 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 223 Slovenije, njegovi nosilci pa so Andrago{ki center, Ekonomska fakulteta Uni- verze v Ljubljani in Laboratorij za telekomunikacije na Fakulteti za elektroniko v Ljubljani. Portal zajema osrednje informacije o ponudbi e-izobra`evanja v Slo- veniji. Sodobni trendi narekujejo, naj se na stopnji osnovne {ole u~enci navajajo na samostojno zbiranje informacij in usvajanje novega znanja, v srednji {oli pa znanje nadgradijo. Sodobna tehnologija naj omogo~a u~encem u~enje z lastnim tempom, ponavljanje in utrjevanje gradiva ter njegovo ponazoritev. Sodobne tehnologije samostojno u~enje tudi ponazorijo in dopolnijo, saj dajejo mo`nost razli~nih oblik povezovanja posameznikov ali skupin, vpletenih v izobra`evanje. Bistveno lahko odpravijo pomanjkljivost, ki jo v izobra`evanje vnese fi zi~na odsotnost u~iteljev , saj s povezavo razli~nih tipov podatkov , kot so besedila, slike, avdio in video, pove~ajo u~inkovitost pri komuniciranju. Povezanost v omre`ja omogo~a tudi aplikacije, ki jih ne moremo dose~i z drugimi tehnologijami. [iro- ka paleta komunikacijskega podro~ja sega od elektronske po{te prek uporabe orodij za skupinsko delo do zmogljivih videokonferen~nih sistemov (Gerli~ in Kra{na 2004). 3 Na~rtovanje e-u~enja V na~rtu e-u~enja predvidimo ciljne in vsebinske zahteve, uskladimo didakti~no-pedago{ke vidike u~enja na daljavo, upo{tevamo tehni~ne posebnosti izdelave, na~rtujemo komunikacijo, izberemo vsebino, opredelimo u~no gradivo, dolo~imo na~rt preverjanja znanja in verifi kacijo u~nega gradiva. Pri na~rtovanju dela najprej oblikujemo vsebinski okvir ter poi{~emo vire in literaturo. Izhajamo iz u~nih ciljev in nalog vzgojno-izobra`evalnega procesa. Glede na u~ne cilje izbiramo vsebino, vir znanja, oblike in metode pou~evanja ter tehnike vrednotenja. Izhodi{~e na~rtovanja je ciljna skupina. Vedeti mora- mo, ali bo gradivo namenjeno homogeni skupini po prej{njem znanju, interesu ali starosti (elektronski u~benik, multimedijsko gradivo pri frontalnem pouku ipd.), heterogeni skupini (bolni{ni~na {ola, informativna uporaba gradiva, dife- renciacija) ali posamezniku (otroci slovenskih konzularnih predstavnikov, posa- mezni {portniki). Nato moramo opredeliti u~no vsebino glede na u~ni na~rt in na~in predstavitve (Mosbruker 2000). V okviru didakti~no-metodi~nega na~rtovanja dela prilagajamo u~no snov u~encem, na~rtujemo medsebojno sodelovanje, u~enje pribli`amo neformalnim oblikam in pripravimo didakti~no u~inkovito, strokovno neopore~no in vizualno simpati~no gradivo. Individualno delo je prevladujo~a oblika dela pri e-u~enju. Pou~evalne dejavnosti so podane v obliki instrukcij in navodil. Pozorni smo na komunikacijo, ki jo podrobno na~rtujemo vnaprej. Na~rtujemo u~na sredstva in medpredmetno korelacijo. Uspe{no u~enje temelji na uporabi prej{njega znan- ja. Vso snov razdelimo na manj{e, smiselne enote in jih prilagodimo razvoj- ni stopnji in prej{njemu znanju u~e~ih se. Pri tem ne pozabimo na dejavnost, u~en~evo radovednost in »pogovor« v skupinah ali dvojicah (klepetalnice, konfe- SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd223 223 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd223 223 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 224 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker rence, e-po{ta). Pri delu u~encem zastavljamo jasne cilje in podamo podrobna ter nedvoumna navodila za uporabo. Pomembni dejavniki so {e na~rtovanje tempa dela, na~in ter obseg u~enja. Da bi dejstva spremenili v znanje, je potrebno, da so u~e~i se dejavni na ve~ podro~jih. Pri u~enju je bistvena zapomnitev klju~nih vsebin, ki predstavljajo asociacije. U~ence moramo navajati na iskanje bistva. Snov gradimo na konkretnih stvareh, ki so u~encem blizu. Na~rtujemo povezave med predmetnimi podro~ji in aktualizacijo gradiva. Potrebno je dejavno ponav- ljanje. Med podatki zahtevamo iskanje povezav in zvez. Pri utrjevanju pridemo do cilja po razli~nih poteh in na razli~ne na~ine. Pri e-u~enju je nepogre{ljivo na~rtovanje tehni~nih pogojev, dostopnos- ti opreme ter uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Upo{tevajo~ tehni~ne pogoje in dostop do sredstev na~rtujemo vrsto gradiva in dodatne medije, ki jih bomo vklju~ili v gradivo. Izbiramo ustrezne medije za pri- pravo gradiva in za komunikacijo. Pomembno je, da u~e~i se sodobna sredstva znajo uporabljati. Na~rtovanje in priprava ali celo izdelava u~nega gradiva je eno najzamudnej- {ih in najpomembnej{ih opravil pri sistematiki u~enja na daljavo. Program u~enja na daljavo pripravimo v skladu z u~nim na~rtom in z gradivom, ki ga uporabljajo u~enci slovenskih {ol. V spletnih predlogah uporabljamo gradivo, ki je `e na splet- nih straneh ali pa ga sproti pripravljamo. Odlo~iti se moramo, katere dodatne vire in medije bomo vklju~ili v svoje gradivo. Na~rtujemo u~no diferenciacijo in motivacijo. Ne na~rtujemo, ne da bi vedeli, koliko zna posameznik tehnologijo uporabljati ali kak{ne so njegove tehni~ne zmo`nosti. Pri pripravi u~nega gradi- va je pomembno na~rtovanje ~asa. Pri pripravljanju novega gradiva upo{tevamo potrebe, izku{nje in ciljno skupino (poznavanje osnovnih potreb ciljne skupine, upo{tevanje izku{enj, prej{nje znanje ipd.), dolo~itev u~nih ciljev (kaj se bodo udele`enci nau~ili in kako) in uskladitev z u~nim na~rtom ter izbiro na~ina posre- dovanja gradiva (spletna stran, elektronske prosojnice, interaktivne naloge, tek- stno besedilo, ilustracije, animacije, videoposnetki, videokonferenca ...). Predvidi- mo tudi rezultate dejavnosti. U~enci si snov u~nega gradiva zapisujejo, izpisujejo ipd. Pri ustvarjanju zapiskov jim pomagamo s sprotnim usmerjanjem, najbolj{e lahko objavimo v konferen~nem sistemu, strani si lahko natisnejo, datoteke iz- menjujejo po elektronski po{ti ali si ustvarijo skupinski zapis. Rezultate svojega dela ocenijo po vnaprej podanih kriterijih. Informacija je osrednji del komuniciranja. Za vse faze dela na~rtujemo vrste komuniciranja, vrste komunikacijskih tehnologij in ~as komuniciranja (Gerli~ 1999; Mosbruker 2000). 4 Priprava in verifi kacija u~nega gradiva 4.1 Izdelava u~nega gradiva Zaradi prostorske in lahko tudi ~asovne lo~enosti akterjev e-u~enja mora u~no gradivo pri tovrstnem izobra`evanju vsebovati motivacijo za u~enje, konti- SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd224 224 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd224 224 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 225 nuiteto stare snovi z novo, novo snov , skupaj s pojasnilom in razlago, ponavljanje in utrjevanje, redno svetovanje in spremljanje napredka, navajanje udele`encev na aktiviranje znanja (uporabo v praksi) in preverjanje pridobljenega znanja. Za e-u~enje uporabljamo `e obstoje~e u~no gradivo, sestavimo novo u~no gradivo na podlagi `e obstoje~ega ali pa izdelamo popolnoma novo u~no gradivo. Pri samostojnem delu brez neposrednega nadzora u~itelja je ustrezna mo- tiviranost najpomembnej{i pogoj uspe{nosti. V gradivu na za~etku samostoj- nega izobra`evanja u~encem predstavimo cilje, ki jih z izobra`evanjem `elimo dose~i, kaj bodo po kon~anem u~enju znali in kako bodo to znanje uporabili. Cilji u~encem ne smejo biti oddaljeni, vsebine ne preob{irne. Razdeljene naj bodo na veliko samostojnih enot z vmesnimi cilji. Pomemben dejavnik motivacije je povratna informacija. Komentarji pregle- danih rezultatov nalog morajo biti kratki ter zaradi socialne osame u~encev spodbudni in osebni. O svojem delu, napredku, regresiji ali neustreznosti potrebuje u~enec povratno informacijo. Poskrbimo, da so informacije v gradivu kakovostne, po- goste, sprotne in informativne. V spletnih u~nih predlogah znanje preverjamo procesno in zaklju~no. Pro- cesno preverjanje je vklju~eno med posamezne naloge in dejavnosti ali pa le-tem sledi. Zaklju~no preverjanje je vezano na u~ne cilje. Delo u~encev lahko tudi ocenimo. Izhajamo iz dejstev, da delajo samostojno z uporabo klepetalnic, nalog esejskega tipa ali nalog primerjanja ipd. Ocenju- jemo lahko naloge esejskega tipa, ki smo jih prejeli od u~enca v priponki e- po{te ali nam jo po{lje kot spletno stran. Pri skupinskih projektnih nalogah lahko ocenimo skupino, posameznika in izdelek. Ocenjujemo lahko tudi debate v novi~arskih skupinah ali spletnih klepetalnicah. U~ence navajamo na samo- ocenjevanje in spremljanje lastnega uspeha s pomo~jo spremljanja u~nih ciljev. Ocenjevanje poteka po vnaprej znanih kriterijih. V uvodu sestavka je prva stran, ki vsebuje kazalo vsebine s povezavami na posamezne sklope. Posamezni sklop, ki se odpre v posebnem oknu, predstavlja eno u~no enoto. Sestavljajo ga: navodila, u~no gradivo, pomo~, cilji ter naloge za preverjanje. V navodilih opi{emo postopke in na~ine krmiljenja u~nih sestavkov, izhod iz programa, pojasnimo pomen ikon, razlo`imo komunikacijo, pomo~ itn. Na- vedemo tudi opis strojne in programske opreme, ki je potrebna za nemoteno delovanje u~nega gradiva. V u~ni sklop sodijo izpisani klju~ni asociacijski ele- menti, zapisani v obliki alinej, na katere opozarjajo vpra{anja, ki motivirajo upo- rabnika. Ti klju~ni elementi predstavljajo vrstni red obravnave u~nega gradiva in ponujajo vezave nanje. Za la`jo orientacijo se ponovijo v navigacijski vrstici v gradivu. Naslov u~ne enote je priporo~ljivo privla~en in lahko `e sam po sebi motivira. U~no gradivo posameznih sklopov je sestavljeno iz ve~ elementov. Na vrhu je navigacijska vrstica, ki pri delu zagotavlja ustrezno orientacijo. Naslov naj pritegne pozornost. Gradivo je sestavljeno v enakem zaporedju kot pri klasi~nem pouku. Na eni spletni strani je v besedilu najve~ 200 besed, ki so zaradi la`jega in SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd225 225 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd225 225 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 226 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker nazornej{ega pregleda razporejene v ozkih stolpcih. U~no gradivo je razvr{~eno po nivojih, da znanje in zanimanje diferenciramo. Snov je predstavljena z bist- venimi pojasnili, s povezavami pa lahko osnovne vsebine raz{irimo in poglobi- mo. Navigacija je pregledna in lahko razumljiva ter omogo~a dostope do pomo~i in nalog. Posamezna stran se na~eloma odpre v celoti na enem zaslonu, da pri ogledovanju ni zamudnega premikanja z drsnikom. Na straneh so tudi animacije, zvo~ni posnetki in drugi elementi. Animirani znaki in sli~ice so uporabljeni, kadar `elimo pritegniti posebno pozornost; v nas- protnem primeru so lahko mote~i. Interaktivne predloge u~e~im se zagotavljajo dejavno vlogo pri doseganju ciljev in nujno povratno informacijo o uspehu, ki je na voljo v predlogah ali pa jo po{lje u~itelj individualno. Poleg re{itev nalog je didakti~no ustrezno podati tudi kraj{e komentarje, spodbude, opozorila itn. U~no gradivo o Avstraliji omogo~a u~no diferenciacijo, poglabljanje vsebine. Besedila so smotrno opremljena z risbami, slikami, grafi koni itn. Slike in zvo~ne datoteke vedno spremlja besedilo. Z grafi ko je u~no gradivo privla~nej{e `e na prvi pogled. Temeljnega pomena sta uporabnost in sistemati~nost spletnega sestavka. Na splo{no prevladuje tendenca minimalnega oblikovanja, ki je vedno v vlogi uporabnosti. Oblikovno je vse gradivo po podro~jih urejeno enotno. Zahtevane naloge so podane jasno in nedvoumno. Vzvodi preverjanja dose`kov u~e~ega se so njegova kontrola in obenem spodbuda. 4.2 Verifi kacija in korekcija u~ne predloge Dele spletnega sestavka sestavimo v celoto, preverimo ustreznost in ugotovi- mo pravilnost delovanja. Izdelek testiramo in preverimo tako, da ugotavljamo, ali je ciljna skupina ustrezno dolo~ena, ali je spletna predloga v skladu z u~nimi cilji, kako je gradivo usklajeno z u~nim na~rtom, preverimo pa tudi na~in po{iljanja gradiva. Preverimo, ali so vsi novi pojmi razumljivo razlo`eni, ali je u~na vse- bina podprta z ustreznimi dejavnostmi, ali je u~no besedilo napisano v prijaz- nem slogu, ali motivira in spodbuja. Pozorni smo na mo`nosti preverjanja znanja. Ugotavljamo, ali so navodila jasna in uporaba preprosta. Testiramo, ali je gradivo enako vidno z razli~nimi pregledovalniki in ali povezave delujejo (Ger{ak 2002). Verifi kacijo u~nih predlog izvajamo vedno, lahko tudi s pomo~jo eksperi- mentalne skupine. Korekcijo u~nih predlog izpeljemo, ~e je treba odpraviti po- manjkljivosti, skladno z rezultati verifi ciranja. S korekcijami odpravljamo neus- treznosti in izbolj{ujemo pomanjkljivosti. 5 Izvedba in evalvacija e-u~enja na primeru Avstralije v osmem razredu osnovne {ole Pred za~etkom e-u~enja smo preizkusili, kako u~enci obvladajo uporabo sodobnih informacijskih tehnologij. V novembru 2005 smo opravili dveurni uva- jalni ra~unalni{ki te~aj, na katerem smo se seznanili s standardi in tehni~nimi postopki, ki smo jih potrebovali pri nadaljnjem delu. SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd226 226 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd226 226 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 227 Pred za~etkom dela smo sodelujo~e tudi povpra{ali o sodobni informacijsko- komunikacijski tehnologiji, ki jo imajo u~enci na razpolago doma, ter jo posku{ali urediti ~im bolj kompatibilno {olski. Prek Arnesa smo na {oli vsem zainteresira- nim, ki so sodelovali v eksperimentu, zagotovili brezpla~ne e-naslove. 5.1 Izvedba e-u~enja E-u~enje s pomo~jo pripravljenega u~nega gradiva o Avstraliji smo izvedli v treh tednih v decembru 2005 z 22 u~enci 8. a-razreda IV . osnovne {ole Celje. V oddelku je bilo 12 deklet in 10 fantov, starih od 12 do 14 let. Ob koncu sedmega razreda je bilo {est u~enk in u~encev odli~nih, prav dobrih pet, dobrih sedem, {tirje pa so dosegli zadostni u~ni uspeh. Delo smo izvedli med rednimi urami geografi je v petih {olskih urah. Za povezovanje uporabnikov in za posredovanje izobra`evalnega gradiva smo uporabljali internet. Pri delu so imeli u~enci na voljo svoj osebni ra~unalnik. Vsi sodelujo~i so imeli elektronski naslov – svo- jega ali pa so uporabljali naslov katerega izmed star{ev. Zaradi najpogostej{e uporabe smo za klepetalnico izbrali Windows Messenger. Pri pouku je bil priso- ten u~itelj, ki je spremljal in skladno z na~rtom opazovanja analiziral delo in potek e-u~enja. Med izvajanjem dela v {oli je bil u~itelj kljub fi zi~ni navzo~nosti dostopen le po elektronski po{ti in klepetalnici, zve~er {tirikrat na teden je bil dostopen v klepetalnici ali po telefonu ter vedno na elektronskem naslovu. U~no gradivo je obsegalo {tiri u~ne enote, peto pa smo namenili on-line utrjevanju znanja in snovi. Dejavnosti so zajemale {olsko delo in delo doma, s ~imer smo dosegli ve~jo objektivnost e-u~enja ter neodvisnost od kraja in ~asa. U~enci so sami dolo~ali tempo dela in svoj urnik; vnaprej so bili dolo~eni le ~asovni roki izvedbe del, nalog, oddaje izdelkov ipd. 5.2 Evalvacija e-u~enja Ob koncu dela smo podatke iz strukturiranega opazovanja u~itelja ter ana- lize zaklju~nega anketnega vpra{alnika za u~ence kvalitativno in kvantitativno obdelali. Z analizo anketnih odgovorov in rezultatov opazovanj smo ugotavljali specifi ~nosti, ki se pri u~enju na daljavo pojavljajo, ter izlu{~ili tiste elemente, ki jih moramo pri tovrstnem delu nujno upo{tevati. 5.2.1 Evalvacija uporabe u~nih sredstev in pripravljenih specifi ~nih u~il Uporaba specifi ~nih u~nih sredstev Pri e-u~enju smo uporabljali specifi ~na u~na sredstva in u~ila. Ocenili smo ustreznost in uporabnost sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri spletnem delu na daljavo. Za to je bil uporabljen anketni vpra{alnik za u~ence in evalvacijski opazovalni list za ocenjevalca, ki je rabil za poznej{o analizo. U~enci so pri ocenjevanju komunikacijskih orodij v anketnem vpra{alniku z ocenami od 1 do 5 najbolje ocenili spletno klepetalnico Windows Messenger (4,8) ter uporabo mobilnih telefonov (3,9). Izmed uporabljenih sredstev za ko- SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd227 227 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd227 227 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 228 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker munikacijo je bila manj priljubljena e-po{ta (3,1). U~enci so v 95 % primerov upo- rabljali Windows Messenger za medsebojno komunikacijo ter v 82 % primerov za komunikacijo z u~iteljem. Uporabo Internet Explorerja za po{iljanje u~nega gradiva so vsi anketirani ocenili kot ustrezno. Ugotovitve: 1. Sodobne tehnologije so ponudile veliko mo`nosti razli~nih oblik povezovanja posameznikov ali skupin. 2. Znanje o tehni~ni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije je bilo nepogre{ljivo. 3. Na za~etku dela je bilo nujno preveriti obvladovanje in spretnosti dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter nadomestiti primanjkljaje. 4. Izmed komunikacijskih orodij so se najbolj uporabljala tista, ki so nadomestili pomanjkanje socialnega stika s skupino. 5. Interaktivno komuniciranje je kompenziralo odsotnost u~itelja in skupine. 6. Avdi- in videoposnetki so pove~ali nazornost, ~esar pri rednem pouku ne moremo dose~i v enaki meri. Uporaba specifi ~nih u~il U~enci so v zaklju~ni anketi s {olskimi ocenami od 1 do 5 ocenili videz u~nega e-gradiva s srednjo oceno 4,8, ustreznost navigacije in orientacijo s 4,2, pregled- nost s 4,0, delovanje programov s 3,9 in tehni~na navodila ter zapiske s 3,1. Iz evalvacijskega lista je bilo razvidno, da so bili pojasnila in razlaga v za~etni fazi za tretjino u~encev neustrezni in nezadostni ter jih niso dovolj us- merjali v pregledovanje u~nih vsebin. Na za~etku je tehni~na navodila prebrala le slaba petina u~encev. Ve~inoma so hiteli k vsebinam in so se k navodilom vra~ali pozneje po pojasnila. Ve~ina u~encev je menila, da je bilo u~no gradivo ustrezno zahtevno. Dvema u~encema, ki sta tudi pri rednem delu nadpovpre~na, se je zdelo u~no gradivo premalo zahtevno, delo pa jima ni pomenilo izziva, kar zopet ka`e na zahtevnost na~rtovanja u~ne diferenciacije. V u~nih predlogah je na~rtovano enotno izpisovanje u~nega gradiva v ob- liki izpiskov ali prepisov kazal. Individualni zapiski so podani kot u~na dife- renciacija in navajajo na sestavljanje eseja, na skupinsko predstavitev snovi ali ustvarjanje portfelja. Ugotovitve: 1. Za u~ence bi bilo najustreznej{e gradivo s sukcesivno enostransko razporeditvijo u~ne snovi, s tem pa bi izgubili mo`nost individualizacije in dolo~anje lastnega tempa dela ter bi u~no gradivo postalo neuporabno kot priro~nik. Predlagamo tak{no vklju~itev prijaznih klju~ev in ureditev u~nega gradiva, s katerima bi zagotovili prebiranje navodil. 2. Iz analize odgovorov u~e~ih se smo ugotovili, da je bilo u~no gradivo (v primerjavi z u~benikom, delovnim zvezkom in atlasom) zanimivej{e, uporabnej{e in nazornej{e (81 % anketiranih u~encev), so~asno pa zah- tevnej{e zaradi neute~enosti v uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (62 % vpra{anih). SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd228 228 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd228 228 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 229 3. Ob ve~kratni uporabi specifi ~nih u~nih sredstev in u~il so se u~enci nanje navadili. ^eprav je bila ~etrta u~na enota o gospodarstvu Avstralije najobse`nej{a, so jo u~enci uspe{no izpeljali v dogovorjenem ~asu. 4. Iz anketnega vpra{alnika in evalvacijskega lista smo ugotovili, da so u~enci za posamezno u~no enoto potrebovali pribli`no enako ~asa kot pri rednem {olskem pouku, upo{tevajo~ tudi doma~e delo. 5. U~enci so potrebovali izpiske v zvezku. Najustreznej{a je bila oblika portfelja, kjer so si u~enci poleg izpiskov oblikovali in zbrali {tevilne priloge, doma~e naloge, skice in drug material o u~nih vsebinah. 5.2.2 Evalvacija u~nih oblik in metod dela Po izvedbi e-u~enja smo evalvirali u~ne metode in oblike dela, ocenili us- treznost u~nih korakov, analizirali smotrnost motivacije, u~ne diferenciacije, komunikacije ter preverjanja znanja. Podatke smo pridobili z analizo poteka sa- mostojnega dela, z analizo uspe{nosti re{evanja zahtevanih {olskih in doma~ih nalog ter analizo pomo~i, po kateri so spra{evali u~enci. Za samostojno delo smo u~e~im se zastavljali jasne cilje in podali nedvoumna navodila. U~enje na daljavo smo prilagodili razvojni stopnji in njihovemu prej{njemu znanju. V gradivu smo od njih zahtevali aktivno vlogo, jih navajali na komunikacijo v skupinah ali dvojicah ter vzbujali radovednost u~encev. Smotrno in ~im manj opazno smo zastavili povezave med predmeti in aktualizirali u~ne vsebine. V u~nih pred- logah smo zagotovili procesno in zaklju~no preverjanje znanja – procesno za sprem- ljanje razumevanja, zaklju~no preverjanje pa je dosledno izhajalo iz u~nih ciljev. Ugotovitve: 1. Ugotavljamo, da je pomenilo samostojno delo ob ra~unalniku s pripravlje- nimi spletnimi u~nimi predlogami za nevajenega u~enca veliko odgovornost in je zahtevalo ogromno pozornosti. Velika ve~ina u~encev (16) je ocenila, da je delo z u~benikom in atlasom la`je, ker so ga navajeni in jim tehni~na uporaba PC ne odvra~a pozornosti; kljub temu pa so za ve~ino tovrstne vsebine nazornej{e (6), bolj raznolike (11), zanimivej{e (8) in priro~nej{e – vse pri roki na enem mestu (10). 2. Izbira u~nih metod in oblik dela mora biti smotrna. V za~etni fazi se je najbolje obneslo samostojno delo s sprotno kontrolo in redno komunikacijo v tandemu z u~iteljem. Dokazali smo, da je bilo smotrno, da so v za~etku metode in oblike dela, ki zahtevajo kompleksnej{e dejavnosti (skupinsko delo, konferen~ni sistemi, analize, raziskovalno delo, scenariji za igranje vlog ipd.), uporabljali le sposobnej{i u~enci v u~ni diferenciaciji. 3. Kot zelo u~inkovite metode in oblike dela so se izkazale »metoda pogovora« z uporabo klepetalnic ter individualno delo. Menimo, da je bila ustrezna oblika dela skupinsko delo, ~eprav je bilo ote`eno zaradi posredne vloge informacijsko- komunikacijske tehnologije. Glede na analizo evalvacijskega vpra{alnika je bilo ustrezno tudi samostojno delo s statisti~nim gradivom in grafi ~nim materialom, najmanj u~inkovito in skorajda osovra`eno pa je bilo delo z besedilom, predvsem tistim v angle{kem jeziku. SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd229 229 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd229 229 9.10.2007 11:13:15 9.10.2007 11:13:15 230 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker 4. Ugotavljamo, da so bili med osnovnimi pogoji za uspe{no delo vnaprej dolo~eni roki za delo, preverjanje in dosledna kontrola. 5.2.3 Evalvacija postopkov dela Ustreznost motivacije Iz opazovalnega lista je bilo razvidno, da so bili u~enci pred za~etkom dela zelo motivirani, da pa je med delom, ob pojavljanju prvih te`av, volja do dela nekoliko popustila. Desetina sodelujo~ih je bila neprenehoma motivirana. Drugi u~enci so bili najbolj motivirani na za~etku posameznih enot (11) in med obravnavo vsebin (7), nekateri pa v plenarnem delu (2). Zelo motiviranih je bilo 7 u~encev, dodatno spodbudo jih je potrebovalo 11, {tirje pa niso bili motivirani in zainteresirani za delo. Vzrok slab{e motiviranosti za delo smo na{li v slab{em znanju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (4), v neupo{tevanju navodil (2) ali neustreznih metodah in oblikah dela (2). Slednje je ve~inoma povezano z nesa- mostojnostjo u~e~ih se, kajti kakor se je izkazalo ob koncu izvajanja eksperi- menta, so do konca u~enja na daljavo na~in dela `e obvladali. Poleg tega so ob preciznem individualnem vodenju uspe{no re{evali naloge. Ugotovitve: 1. Motivacija je bila nujna v vseh fazah dela. 2. Ohranjanje motivacije je bil eden izmed osrednjih ciljev pri na~rtovanju programa. Ugotavljamo, da je bilo spodbudno, ker smo se izogibali enoli~nim in ponavljajo~im se vajam, in smo ponudili nenavadne izzive. Zelo motivirajo~e je bilo, ker gradivo ni ponujalo logi~nega odgovora, ampak smo u~e~ega se k temu po~asi pripeljali. 3. Predvsem slab{i bralci so se te`ko pripravili k delu in so zato potrebovali diferencirano spodbudo in ve~ kontrole. 4. Motivirajo~i so bili manj formalna komunikacijska sredstva in slogi ko- munikacije. Motivacijski element je bila tudi uporaba spletne klepetalnice, saj je bila komunikacija na za~etku in koncu dela ter doma neobvezujo~a. 5. Spodbudna sta bila lastni tempo dela in ob~utek delovne svobode glede na kraj in ~as. Iz ve~je samostojnosti sta izhajali tudi ve~ja ustvarjalnost in u~inkovitost. Iz analize anketnega vpra{alnika za u~ence je bilo namre~ razvidno, da so u~enci podobno zahtevno delo doma opravili v povpre~ju hitreje (21 minut) kot v {oli (32 minut). Ustreznost u~ne diferenciacije Pri e-u~enju smo zaradi prilagajanja u~encem zagotovili ve~ vrst diferen- ciacije. ^asovna diferenciacija se je kazala v dolo~anju lastnega tempa dela, u~na diferenciacija v spremenjenem obsegu u~nega gradiva, dejavnosti in nalog, »tehni~na« diferenciacija pa v uporabi razli~nih komunikacijskih sredstev. U~no diferenciacijo so ve~inoma uporabljali sposobnej{i u~enci in jim je pomenila dodatni izziv (18 primerov), nekateri pa so jo uporabili kot dodatno pomo~ pri u~enju (6). SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd230 230 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd230 230 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 231 Ugotovitve: 1. U~no gradivo bi bilo treba `e v izhodi{~u lo~iti na zahtevnej{e in manj zahtevno. Manj sposobni u~enci namre~ niso sledili skupnim navodilom enako kot sposobnej{i ali bolj zainteresirani; u~nih navodil niso upo{tevali in jih ne razumeli kljub u~iteljevi pomo~i; v njih so se ve~krat izgubljali in kopnela jim je volja za delo; dejavnosti so opravljali nezanesljivo in zato manj uspe{no. Z diferenciranim u~nim gradivom bi tovrstne probleme zmanj{ali. 2. Med u~nimi aplikacijami je bilo u~encem v pomo~ samopreverjanje ustreznosti njihovega dela. Na vpra{anja so u~e~i se odgovorili z »da«, »delno« in z »ne«. Povpra{ali so se, ali so izdelek izdelali pravo~asno in samostojno in ali so znali odgovoriti na zastavljena ciljna vpra{anja. Defi nirali so, kaj so novega spoznali, ali so razumeli procese, znali pojasniti vzroke in ~esa {e vedno niso razumeli. Samoevalvacija je bila dodatna nadgradnja samostojnega dela in je delo osmislila. Analiza komunikacije Pri analizi komunikacije smo ugotavljali sredstva, pogostost, vrsto ter naslovnika komunikacij. Izmed sredstev komunikacije smo v dveh tretjinah primerov (64 %) uporablja- li klepetalnice, v tretjini primerov (34 %) e-po{to, ki je prevladovala pri po{iljanju doma~ih nalog in zadol`itev, le {tirikrat (2 %) pa smo uporabili mobilne telefone. U~enci so komunicirali na formalni (62 komunikacij) in neformalni (132) ravni. Formalna raven komunikacije je obsegala komunikacijo v u~ne namene, komunikacijo zaradi pojasnjevanja navodil in komunikacijo zaradi motivacije ali u~ne diferenciacije; ni pa vsebovala redne komunikacije, ki je bila predvidena v u~nem gradivu. Neformalna komunikacija je potekala v pogovornem slogu in v spro{~enem ozra~ju med u~enci, med u~enci ter u~iteljem in med u~iteljem in star{i. Najve~ formalne komunikacije (54,9 %) so u~enci navezovali z u~iteljem (34, in sicer 21 med {olskim delom in 13 med delom doma), tretjino komuni- kacije (33,8 %) so navezali s so{olci (21, 6 med {olskim delom in 15 med delom doma) ter desetino (11,3 %) s star{i (7). S star{i so komunicirali samo od doma. Skupinsko komuniciranje v `ivo je uporabljala slaba petina u~encev, ve~inoma za sprostitev (90 %) po napornem delu ali za izmenjavo rezultatov dela (10 %). Zaradi ugotavljanja namena komunikacije je bilo zanimivo primerjati, kdaj je je potekalo najve~. Na za~etku dela je komuniciralo deset u~encev, vedno pa trije u~enci; na za~etku posameznih u~nih enot je komuniciralo pet u~encev, med samim delom pa osem. Najve~ komunikacije je bilo namenjene dajanju pomo~i pri u~enju na daljavo (redna pomo~, pomo~ med delom). Najve~ komunikacije (70 %) izmed vseh je potekalo med so{olci, ~etrtina (23 %) med u~enci in u~iteljem, manj (dobrih 5 %) s star{i in najmanj med star{i in u~itelji (pod 2 %). Ugotovitve: 1. Eden klju~nih pogojev za uspe{no e-u~enje je bila nedvomno pravo~asna, redna, dosegljiva in zadostna komunikacija. SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd231 231 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd231 231 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 232 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker 2. Z ve~ prakse s tovrstnim delom se je vedno manj komuniciralo. Komunikacija je s formalne prehajala na neformalno raven in se od u~itelja preusmerjala na so{olce. 3. Pribli`no tretjini vpra{anim je komunikacija nadome{~ala skupino. 4. Vsi u~enci sami niso poiskali pomo~i. Komunikacija s tak{nimi u~enci je zahtevala nekaj pedago{kih izku{enj in obilo potrpljenja. V tak{nih primerih smo uporabili neformalni slog komunikacije. Obvezna sta bila postopnost v komuniciranju in nevsiljeno vztrajanje, da u~enci defi nirajo in pojasnijo svoj problem; kajti trem u~encem svojih problemov pri delu ni uspelo opredeliti. Re{evanja problema smo se nato lotili skupaj z u~encem. 5. Poznavanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije je bolj vplivalo na pogostost kot na vrsto komunikacije. U~enci z bolj{im znanjem uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije so komunicirali ve~ med seboj in za zabavo, tisti s slab{im poznavanjem pa redkeje in ve~ z u~iteljem o u~nih problemih. 5.2.4 Evalvacija spremenjenega u~nega okolja in u~nega tempa Pri e-u~enju sta spremenjena u~no okolje in u~ni tempo. Pri evalvaci- ji dela smo se posebej poglobili v analizo ~asovne ustreznosti in posebnosti u~nega okolja. Delovni na~rt je predvideval delo doma in v {oli. Obveznosti smo porazdelili tako, da smo dolo~ili le roke za izvedbo del. S tem smo zagotovili last- no na~rtovanje dela in ve~jo odgovornost u~e~ih se. [tirinajst u~encev je najve~ dela opravilo v {oli, osem pa doma (rezultati anket). V {oli so anketirani u~enci delali predvsem zaradi bolj{ega ob~utka varnosti, pri roki pa je bil (vsaj vizualno) tudi u~itelj. Doma so raje delali zaradi mo`nosti lastne izbire ~asa dela, na voljo so jim bili star{i. Tretjina u~encev (37 %) je samostoj- no delo tempirala v dogovorjenem ~asu komunikacije z u~iteljem, kar zopet ka`e na ve~je iskanje socialnih stikov in ob~utka varnosti pri nesamostojnih u~encih. Analiza opazovanja poteka dela je pokazala, da se rezultati dela tistih, ki so ve~inoma delali v {oli, in tistih, ki so ve~inoma delali doma, niso razlikovali. Ve~inoma so vsi uspe{no re{evali naloge in sproti po{iljali zahtevano gradivo. Zaradi dosledne, enotne in redne kontrole ob dogovorjenih rokih je bilo delo sprotno in redno. U~enci pri e-u~enju niso delali kampanjsko. Pri frontalnem pouku in brez sodobne tehnologije se rednosti ne da enakovredno kontrolirati. ^as (minute) Dejavnost 19 {olske in doma~e naloge 14 obravnava nove u~ne snovi 13 sodelovanje s so{olci 6 izdelovanje zapiskov 5 preverjanje znanja 4 sodelovanje z u~iteljem 4 utrjevanje znanja 65 Skupaj Preglednica 1: Povpre~na poraba ~asa za posamezno u~no enoto SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd232 232 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd232 232 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 233 Iz analize anket smo ugotovili, da so u~enci za posamezno u~no enoto po- rabili povpre~no 65 minut oziroma od 58 do 72 minut. Za u~enje so porabili povpre~no 48 minut, za komunikacijo pa 17 minut. Manj ~asa za u~enje so po- rabili u~enci z dobrim in s prav dobrim u~nim uspehom. Le-ti so tudi ve~ nefor- malno komunicirali v klepetalnicah. U~enci s slab{im u~nim uspehom so ve~ ~asa porabili tako za u~enje kakor za formalno komunikacijo. Ve~ ~asa za u~enje so porabili tudi u~enci z odli~nim u~nim uspehom in vsi tisti, ki so se lotili dife- renciranih vsebin. U~enci so povpre~no najve~ ~asa porabili za samostojno delo in re{evanje nalog (19 minut), nekoliko manj pa za spoznavanje nove snovi (14 minut). Pomembno je bilo tudi vzdr`evanje stika s so{olci na formalni in predvsem ne- formalni ravni (13 minut), s ~imer so nadomestili neposredno dru`enje s so{olci pri delu. Desetino ~asa so potrebovali za izdelavo izpiskov ali ustvarjanje port- felja, manj ~asa pa so porabili za preverjanje in utrjevanje znanja ter za sode- lovanje z u~iteljem. V prvih dveh u~nih enotah so u~enci potrebovali ~etrtino ve~ ~asa kot v zadnjih dveh, kar ka`e na pomen ute~enosti in poznavanja druga~nih na~inov dela in u~nih sredstev. Ker so bile v ~as v{tete vse dejavnosti u~nega procesa, smo ocenili, da je bila poraba ~asa u~inkovita. Ve~ini u~encev je vsebinska in ~asovna razporeditev ustrezala. Dve- ma u~encema so bili ~asovni roki prekratki. Problemom bi se la`e izognila z rednej{o komunikacijo, ki pa je omenjena nista poiskala pa tudi do preverjanja razumevanja sta imela neresen in nereden odnos. Iz tega sklepamo, da ni bilo krivo gradivo, temve~ neresnost posameznih u~encev. Ugotovitve: 1. Pri u~encih spremenjeno u~no okolje ({ola – dom) ni vplivalo toliko na izide kot na sam potek dela. 2. Najve~ja problema e-u~enja sta bila nesamostojnost posameznikov in odsotnost socialnega vpliva skupine. Vpeljevanje mo`nosti videokonferen- ~nih sistemov bo delno kompenziralo odsotnost fi zi~nega stika s so{olci ali u~iteljem. 3. Z analiziranjem strukturnega opazovanja smo ugotovili, da so se samostojni u~enci odli~no organizirali in soodgovorno delali, nesamostojnim pa je bilo pri delu neprimerno te`je. 4. Med pozitivne plati e-u~enja smo uvrstili prednosti lastnega na~rtovanja dela in uporabnost sodobne tehnologije. 5.2.5 Evalvacija spremenjenega odnosa med u~iteljem in u~encem Pri e-u~enju je odnos med u~iteljem in u~encem spremenjen. V ospredje stopa cilj dela – rezultat ter znanje, manj pa delo samo. Ob koncu evalvacije smo analizirali ustreznost na~rtovanja u~iteljeve vloge kot organizatorja dela ter zna~ilnosti odnosa. Analizi anketnega vpra{alnika in opazovalnega lista sta pokazali, da je na za~etku dela komunikacija potekala na relaciji u~enci – u~itelj (13-krat ko- SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd233 233 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd233 233 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 munikacija od doma in 26-krat med {olski delom). [tiri petine komunikacije z u~iteljem je potekalo v prvih dveh enotah izvajanja u~enja na daljavo. Pri poznej{em delu se je okrepila medsebojna komunikacija u~encev (25-krat med {olskim delom in 112-krat med delom doma). Prevladovale so komunikacije v tandemu (61 %) ter v skupini (27 %). Z analizo anketnega vpra{alnika in opazovalnega lista smo ugotavljali na- men komunikacije. Najve~ (28-krat) komunikacije je potekalo zaradi potrebne spodbude pri delu, potrditve o pravilnosti postopkov ali iskane pohvale oziroma potrditve. U~enci so pomo~ pri u~enju potrebovali v 21 primerih, dodatno dife- renciacijo dela za bolj zainteresirane u~ence pa v 10 primerih. Zahtev po pomo~i zaradi tehni~nega neznanja je bilo le 6, kar ka`e na solidno prej{nje znanje sodelujo~ih in na solidne vzvode pomo~i v gradivu. Komunikacija med u~itelji in star{i je potekala samo v dveh primerih zgolj na informativni ravni. Ugotovitve: 1. U~enci so pri delu uporabljali pomo~, ki je bila pri roki. Osrednji naslovnik strokovne pomo~i so bili u~itelj (34-krat), so{olci (21-krat) in delno star{i (7-krat). 2. Pri e-u~enju je bilo ve~ sodelovalnega u~enja, saj je tretjina strokovne komunikacije potekala med u~enci, pri delu v {oli pa je bil prevladujo~i moderator in vir informacij {e vedno u~itelj. Pri doma~em delu so pomagali tudi star{i, so{olci pa so bili naslovniki neobveznih komunikacij od doma. 3. Komunikacija je velikokrat kompenzirala fi zi~no odsotnost u~itelja, so{olca ali skupine, kar pri u~enju na daljavo zavezuje k upo{tevanju potrebe po varnosti in ob~utku zaledja skupine. 4. Pri e-u~enju je bil odnos med u~iteljem in u~encem mentorski: u~itelj je ostajal strokovna avtoriteta in mentorska kontrola uspe{nosti dela. Osrednjo vlogo je imel tudi pri motivaciji in u~ni diferenciaciji. Sklep Pri spreminjanju izobra`evalne strategije moramo danes upo{tevati zahteve, ki se ka`ejo v potrebi po izobra`evanju v trenutku, ko znanje potrebu- jemo, in dejstvu, da izobra`evanje vse pogosteje postaja nepretrgan proces. Tovrstno delo ima nekatere prednosti in pomanjkljivosti. Mo`nosti izobra`evanja za slu{atelje iz oddaljenih krajev, slu{atelje ob delu, telesno prizadete in vse, ki se iz razli~nih razlogov tradicionalnih oblik izobra`evanja ne morejo udele`iti, so z e-izobra`evanjem in izobra`evanjem na daljavo ve~je. U~inkovitej{e je podajanje aktualnih u~nih vsebin in redno posodabljanje gradiva. ^as za izobra`evanje se racionalneje izrabi, urnik pa je prepu{~en u~e~emu se. Iz ve~je samostojnosti pri u~enju izhaja poudarjena ust- varjalnost. Ponudba u~nega gradiva je raznovrstnej{a. U~e~i se ohrani dolo~eno anonimnost, zato skoraj ni opaziti diskriminirajo~ih dejavnikov, kot so videz, telesne hibe, barva, starost itn., in je pozornost usmerjena samo na vsebino in 234 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd234 234 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd234 234 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 posameznikovo sposobnost odzivanja na dolo~ene teme. U~enje je prostorsko neodvisno in ~asovno ohlapnej{e ter tako prilagojeno u~en~evim prostorskim in ~asovnim omejitvam. Kot pro`en in prilagajajo~ se sistem se e-izobra`evanje uporablja za dodatno in vse`ivljenjsko izobra`evanje. Nere{ena ostajajo vpra{anja avtorskih pravic, zasebnosti, varnosti in prepre~evanja goljufi j. Nedore~eni so kriteriji in na~ini ocenjevanja znanja ter vpra{anje zagotavljanja objektivnosti ocenjevanja. Nere{ena ostajajo tudi vpra{anja merjenja in vrednotenja vzgojnih ciljev. Problemati~no je vpra{anje istovetnosti u~enca. Dana{nji sistemi preverjanja znanja s pomo~jo ra~unalnikov so pomanjkljivi. Pri tovrstnem izobra`evanju {e vedno ostaja vpra{ljiva usposob- ljenost sodelujo~ih u~iteljev in u~encev za uporabo tehnologije (Batagelj 2000). Neraziskane ostajajo institucije, ki izvajajo izobra`evanje na daljavo, ter njihov register. Neevidentirani so obseg na~rtovanja u~nih te~ajev, njihova vsebinska sestava in rezultati tovrstnega izobra`evanja v primerjavi s tradicionalnimi ob- likami. Neobdelane so okoli{~ine in vplivi na u~inkovitost takega u~enja. Na vsa ta vpra{anja bo treba odgovoriti in jih analizirati do uveljavitve tovrstnega dela v spremenjenih sodobnih izobra`evalnih sistemih. Literatura Anderson, T. in Elloumi, F. (2004). Theory and Practice of Online Learning. Pridobljeno 3. 3. 2007 s spleta: http://www.cde.athabascau.ca/online_book/. Batagelj, V. (2000). Analiza mo`nosti uporabe IKT pri podpori izobra`evanja na daljavo v osnovni in srednji {oli. Pridobljeno 4. 8. 2002 s spleta: http://www.educa.fmf.uni- lj.si/izodel/dela /mirk/MirkAnap.htm. Bregar, L. (1998). [tudij na daljavo in spreminjanje izobra`evalne paradigme. V: Makuc, A. (ur.), Mednarodna izobra`evalna ra~unalni{ka konferenca MIRK ’98 (str. 17–22). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. Gerli~, I., Debevec, M., Dobnik, N., [mitek, B. in Kor`e, D. (2002). Na~rtovanje in priprava {tudijskih gradiv za izobra`evanje na daljavo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko. Gerli~, I. in Kra{na, M. (2004). Didakti~ni vidiki uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta. Ger{ak, S. (2002). Izobra`evanje na daljavo v osnovni {oli. Pridobljeno s spleta 22. 3. 2005: http://www.pfmb.uni-mb.si/didgradiva/2002/ucenje/1/. Mosbruker, M. (2000). Izobra`evanje na daljavo – modna muha ali nujnost?. Vzgoja in izobra`evanje, 30 (6), str. 31–37. Rutar Ilc, Z. (2003). Od nove kulture pou~evanja k novi kulturi preverjanja in ocenjevanja znanja. Ljubljana: ZRS[. Taylor, J. C. (1999). Distance Education – The Fifth Generation. V: Proceedings of the 19th ICDE World Conference on Opening Learning and Distance Education, Vienna. Zgonik, M. (1995). Prispevki v didaktiki geografije. Ljubljana: ZRS[. [tudija primera izvedbe in evalvacije pouka ... 235 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd235 235 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd235 235 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16 MOSBRUKER Mojmir CASE STUDY OF THE CONDUCT AND EVALUATION OF EDUCATION BY MEANS OF CONTEMPORARY INFORMATION-COMMUNICATION TECHNOLOGY Abstract: In education using contemporary information-communication technology the teacher and student can be separated both spatially and in time. Learning by means of such technology is adjusted to the child and based on a specifi c relation between the teacher and the student, and an active independent acquisition of knowledge. The fi rst part presents the system of working with contemporary information-communication technology (ICT) in geography education in the eighth grade of primary school on the basis of web lessons on Australia, while the central part presents the practical education conducted by means of information-communication technology , and an evaluation of the work. The conduct and evaluation of education by means of a computer showed that the use of contemporary information-communication technology is interesting and handy for the students, that it enables the active gaining of knowledge and skills, encourages activities leading to greater interest and creativity, enables high motivation, regular updating and learning differentiation. Key words: e-learning, information-communication technology, didactics, evaluation. 236 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2007 M. Mosbruker SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd236 236 SODOBNA PEDAGOGIKA 3 07 Slo.indd236 236 9.10.2007 11:13:16 9.10.2007 11:13:16