UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNUEVA UUCA • — TEUSFON: 81-22, 31-23, 31-24, 31-29 tO 51-2« — labrnja vsak dan opoldne — Meeečn a naročnina 10.— Ur, sa Inozemstvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglaae u Kraljevine Italije m inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed
UTVIONE PUBBLICITA ITALIANA d. A., MILAWO Ljubljana atev. 10-351 CStera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Distruzioni a Malta
Un incroeiatore e on mercantile centrali a La VaUetta Bombe su Hal Far, Micabba e Sudia
H Quarrler Generale defle Fone Armate eomunica In da ta di 26 maržo 11 aeguente bo I le* ti no dl guerra n. 663;
R>parti taharlani, «pintt*l in rirocnlrio-ne nella zona desertica del nad libim, han-no arrertato la totale assenza di elementi nemiri.
Porti anlta aeree germanlche han no cen-trato on incrociatore Icggero e on mer-car. t lic  Del  porto di  La VaUetta, colpito
ripetotamente at t rez zature © dejali aerodromi di Hal Far, Micabba e Sudia, aobattuto In combattlmento due Spltfire e distrutto aJ »uolo dne altri ve-
UvolL
Apparecchi Ingle*! hamio sorvolato que-sta notte airtme localita deli'I tal ia setten-trionale tra le quali M lano e Torino senca effettuar* lancio di bombe. AJcnne bat-t«-ri(- deila oontraerea so no entrate In ar.lo-ne.
Razdejanje na Malti
Ena krllarka in ena tovorna lad*a zadeti v Valetl —
na Hal Far, Mlkaba in Sudljo
Glavn: atan italijanskih Oboroženih Sil
je obi avli 26. marca naslednje 663 vojno
poročilo
Saharski oddelki kf so se v Izvidnice namene o*>dali daleč na podravsko področje v fužni Libiji niso mogli nikjer izslediti   sovražnih sil
Močne nemške letalske edlnlre so Zadele neko lahko križanko in neki trgovski parnih v pristanima l-a Val** t ta ter ponomo Dogodite opremo in naprave letališč Halfar. Nikaha in Sudija Obenem so sestrelile v borbah v trakn dve letali
tipa  Spitfire.  na   tleh  pa  dvr druei letali Anslpska   letala   so   preteklo   nor priletela  nad  nekatere  kraje   aeverne Italije med drugim nad Milan In Turin. ne da
bi metala bombe. Ponekod so protiletalske baterije stopile v akcijo.
Odlikovanje generala Hommla
Berlin, 27. marca. s. Lisu poročajo, da je Hitler v svojem glavnem stanu sprejel ar-
mjjskega generala Rummia, poveljnik* nemikega  ekspedicijskega   zbora v Afriki.
Izročil mu je odlikovanje železnega kržca s nrastovim listom in meči Listi objavljajo sliko H.t.erja,  ko  stiska  roko generalu
Rommlu ter utemeljitev visokega odlikovanja Pri tem naglasajo. da je Rommei šest častnik nemških oboroženih sil, ki je prejel tako odlikovanje.
Nemško vojno poročilo
Novi sovjetski neuspehi — Vsi sovjetski napadi odbiti — Pri So 11 umu potopljen angleški mšllec
Iz Hitlerjevega glavnega Mana. 26 mar
ca. Vrnovno povel.mstvo nemSke vojske 'e objavilo danet  aasiecnje poročilo;
ttm polotoku Rereii bo bili odbiti » abej^j
•ovra/tuKovi naperil.
Na Ionskem področja M se sovražnika Vi napadi, ki so jih delno podpirali .»Klop tU vozovi ponesrečili, v ogorčenem ^o>u bližine po trdovratnem odporu nemških -n rumun^kih čet.
V   ra/.nih  odsekih ostale vzhodne fronr* S©  bili  f  nff re«*lan»'m   južnem vremena pra\ tako odhiti sovražnikovi napadi v d*? loma zelo ht:dih bojih. Krajevni napadi *o potekli u«p**<no.
Dne 24. marca »o bojna letala zažgala < neki kavkaski luki trgovsko ladjo ^rednjt velikosti
Nemška podmornica je vzhodno od So In m a  potopila v  moCnio zavaru\anem nn^lr ikem konvoja rušilec in parnik s 500C hr. reg. tonamL
Nemška bojna letala bo * dobrim uspe-
hom nanadlp  nrlstanitče La Valetto n«
Malti  Pred zalivom Marsa Selroreo je bfbi
zadeta r bombo angleška stražna lad*a.
Nočni napadi nemških letal r bombami težkega kalibra so bili usmerjeni na pristaniško področk Dovra m nu vojaško važjie naprave mesta, kjer 90 povzročili veliko 4k<>do. Eno izmed bojnih letal je v izvtdnl-skem poletu sestrelilo podnevi ob 111*110-vzhodni obali Anglijt angle&ko lovsko e-talo.
Sovražnik je metal ▼ pretekli noči runi) ne in ?ažigalne bombe na veC krajev v za-iiatni Nemčiji. IVled civilnim prebivalstvom ■*> bile izgube, mrtvi lr ranjeni. Posamezna sovražna letala »o »vršila vznermrjevaine polete nad pirno nemSko »»zemlje. Noćni lovci m protiletalski topovi so sestrelili o izmed napadajočih brmbnlkov. Pri tem je dosegel nad poročnik Beeker svojo i 5. In 16.  noćno  lovsko zmago.
Stotnik   Ihlefeld   j*   sestrelil   24. marca
svojega 70. do 74. nasprotnika v boju v zraku.
Z invazijo ne bo nič
Angleški general smatra« da bi bil vsak tak poskus obrnjen
na neuspeh
Rim, 27. marca s. Angleški vojaški strokovnjak general Fuller je objavil » batu >Sunday Pictorial« članek, v katerem razpravlja o možnosti vdora na kontinjnt, s
katerim naj b; se oia sai nemški pritisk oj vzhodni fronti   ćlamcar pa od vsega ;>oeet-
ka izključuje možno« vdora na Norves'o
in na Dtnsko. Zemljepisna oblika teh dvjf; dežel, pravi piaec. om^goća Nemcem 'isnefi-no borbo proti takemu poizkusu in jim zato niti ni treba večjih sil. Na ta način bi
se odtegnile večje nemSke oborožene sile z vzhodne fronte Na Danskem tudi ni uiti ene luke. ki bi bila pripravna za mvazijo
in vdor bi bil tam apričo bližine Nemčiie hudo izpostavljen napadom nemSkih e tajskih sil. Tuli vdor v iLallo glede na efektivne italijanske letalske in pomorske oborožene sile ne bi bil mogoč, če se prej ne bi zavzela Sicilija. Predvsem pa tak vdor ne bo mogoč, dokler Angleži ne bodo zavo-Jevali vse Libije.
London je v skrbeh za lastno kozo
Ponovna debata o nevarnosti nemške invazije v Anglijo
Lizbona, 27. marca s. V angleški spodnji zbornici ie včeraj minister John Ander-son podal važne Izjave o zadržanju civilnega prebivalstva v primeru sovražne in-vazije v Anglijo. Izjavil je. da so bili v mnogih krar.h Velike Britanije ustanovljeni posebni odbori, ki bedo skrbeli za vse potrebno. Opozoril J,e na znatne razlike v položaju in obrambnih možnostih posamez. nih delov dežele in nagrlasil da ne gre iz dati povsod enake ukrepe V mnegih primeril bo potrebne sodelovanje civilnega prebivalstva tudi Izven okvira pomožuc službe, v kateri je organizirano, kakor n pr pri preskrbovanju in razde 1 je van u živil, zasipanju bombnih lijakov, gradnji stre'.skih jarkov, urejevanju kanovalisč '~a čete in brezdomce Vse zdravo in močno prebivalstvo bo se ob pravem času obveščeno o svojih nalogah. Obrambni odbori bodo merab tako v mestih kakor po vasen poskrbeti za obrambno organizacijo na na_ čin. da bo zmogla vse težave, ki bi se pojavile Splošna navodila so vlada in okrai-nl komisarM ljudem že dali toda tekalne probleme bo treba refevati kar na mestu Ce bo sovražnik ooskusil vdreti v Anglijo, bi se mora) sleherni Anelež zavedati e ene potrebe da se sovražnik prežene in uniči Minister v nato naglasll da nihie ne bo sme 1 zapustiti -svojega me sta da tv ae tako prepiečll? besan je ljudi ki *e bi1 katastrofalno u Francijo Ce bi iovT*žn,k.: uspelo zavzeti kak kraj bo treba nemudne Bajti sredstva in način, da bodo prejeli prizadeti primerno navodilo Ne bilo bi ps>-metno dajati ta navodila te aedaj.
Parlamentarni poročevalec agenci e Reu-ter je v svojem komentarju o teh Inderso. novih izjavah dejal, da ne kažejo, da bi bila vlada prejela kaksnekoli informacije o kakem bližnjem vdoru, marveč da so se priprave za tak vdor z vladne strani razvile že tako daleč, da nadaljnjih podrobnih navodil ni mogoče več dati. da jih sovražnik ne bi izkoristil. Vlada *e tudi proučila vsa obrambna navodila, ki so bila za take primere izdana v drugih deželah. Taktika razdejanja vseh naprav, ki bi mogle služiti sovražniku, v primeru mepovega vdora v Veliko Britanijo, se je razvila taico, ia bo uničevanje naprav kontrolirano in pod vodstvom centralnih vojaških oblasti.
Vojna na morja
Rim. 27. marca s. Po vesteh iz Washmg-tona znašajo izgub« zavezn ikih pomorskih oboroženih sil v bitki blizu Jave skupno 16 vojnih ladij, med njimi 5 križark.
Kanada ne bo branila Avstralije
Rim. 27. marca  s. Kanadski ministrski oredsednik Mackenzie King je objavil, da Kanada v Avstralijo n« bo poslala nobo nega ekspexlic:jskega zbora.
Obnovite naročnino?
Inflacija, ki bi pomenila razvrednotenje prihrankov, plač in mezđ, bo' z vsemi sredstvi preprečena in za vsako ceno zaščiteni milijoni
vlagateljev
Rim, 27. marca. a. Včeraj popoldne Je Duce sprejel v BeneSkl palači predsednika
in upravni svet centralnega zavoda italijanskih ljudskih posojilnic. Razen profesorja Fantlnija, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo, so bili prisotni tudi podpredsednika zavoda dr. Martini in dr. Marani, italijanska akademika de Štefani in Severi, senator Concini ter zastopniki cele vrste ljudskih posojilnic in hranilnic
Predsednik Odone Fantini je podal poročilo o delovanju zavoda ln je opozoril
na naraščajoči razvoj ljudskih posojilnic, na pomoč, ki so jo prejele od fašistične vlade in na naloge, ki jih čakajo v bodočnosti. Ob zaključku svojega poročila je stavil Duceju na razpolago 200.000 lir. Duce je ta znesek razdelil takole: 160.000
zavodom sirot v vojni padlih, 40.000 lir pa za ustanovo mater in otrok. Duce je izrazil
svojo pohvalo spričo dela. ki ga je opravil zavod ln je nato podal naslednje izjave:
Čeprav je v časa vojne moje pravilo molk, ki dopušča le najnujnejše in kratke
Izjeme, vendar nočem opustiti prilike, ki ml Jo daje naA sestanek, da vam povem nekaj neposredno perečih stvari, pa takih. Id bodo razčistile ideje in osvetlile na£o in vaso pot. Cas Je, trditi In znova naglasiti, da ustvarjata politika postopno in torej neskončno naraščajočih cen ter v zvezi z njo nastala spekulacija slepi krog. katerega končni rezultat Je, kakor Je neovrieno dokazano s tragičnimi izkušnjami iz starih ln modemih časov, inflacijja ln z njo po-
stopno nezadržno razveljavi jen Je denarja in razvrednotenje prihrankov, plač ln mezd. Režim hoče to preprečiti in bo to dosegel, ker ima sredstva za to in je trdno ter neomajno sklenil, da to stori. Treba je resiti nacionalno fitednjo. Treba se je ustaviti na cesti, ki vodi v prepad. Niti koraka ne smemo dalje! Treba je z učinkovitejšimi zdravili  zdraviti  one, ki  so  v dobri ali stabf
veri jemali omamljajoča sredstva. Le tako se bo preprečila denarna Inflacija, spričo katere bi bila vrednost denarja v nasprotnem razmerju z njegovim številom. Italijanskim vlagateljem je treba razglasiti na ves glas, da hi bilo sleherno veliko naraščanje denarnih sredstev usodno, pravim, usodno pomenilo razdrobitev in popolno uničenje njihovih v pota svojega obra/n doseženih prihrankov,  ki pomenijo skoraj
zmerom rezultat trajnih naporov eelih generacij. VHagatelje bo treba sedaj zaščititi,
ker Jih stnatnun za najboljfte državljan**, ker so.    kakor  v  stari   pravljici delovne
mravlje, ki jih imam daleč raje od lenih skrtkov. Z dejanji dokazujejo, da zaupajo
državi, njenemu denarju in verujejo v zmago njenega orožja. Niso taki oni nezavestni in histerični defetisti, Id pokupijo vse mogoče stvari.
Po podatkih, ki mi jih Je Izročil guverner Italijanske banke kot vrhovni inspektor za zaščito vlog ln prihrankov ln ki se nanašajo na SI. december 1941. Je v Italiji kar 6.130.161 ljudi, ki Imajo poštne hranilne knjižice, fte večje število je ljudi, ki imajo svoje vloge pri rednih posojilnicah In za-
stavljalnicah, namreč 6.393.700. Pri drugih rednih kreditnih zavodih ima svoje vloge 1,761.763 ljudi. Vase ljudske posojilnice so zbraJe prihranke 2.102.910 ljudi. Pri bankah nacionalnega značaja so naložene vloge enega milijona 44 tisoč 685 ljudi in končno so natočene pri javnopravnih kreditnih zavodih vio^e 1.6*26.071 ljudi. Skupno je torej v Italiji 19.149.245 posestnikov hranilnih knjižic In vse njihove vloge znašajo 60,738.400 tisoč Ur. To so ogromne številke, ki bi Jih bilo treba Se posebej komentira*!. Omejil pa se bom le na to, da predstavljajo predvsem moralno zdravje iallfanskega naroda In dodal bom. da pripada velika večina vlagnteijev kmečkim množicam. Ne z Iluzornim povišanjem cen, marveč z obrambo prihrankov se Ščitijo pravi In realni Interesi kmečkega prebivalstva. In ta za-
fičita se no izvajala zlepa, če bo motroče,
8 silo, če bo potreba, za vsako ceno pa bo
treba preprečiti razvrednoten je denarja in nazadnje njegovo popolno propast.
Vsi fašistični ItaUjanl se morajo zavedaH svoje glavne nujne naloge ln spremeniti besede v dejanja. Te dolžnosti pa se morate posebej zavedati vi, ki vodite bančne
zavode, ki se ne imenujejo kar tako »ljudski«, vaši sotrudnikl  ln  funkeionarJi, višji
in nižji nameščenci. Vsi morate povsod v vaših dnevnih stikih z občinstvom siriti neovrženo resnico, ki sem vam jo raz!ožiL Niti najmanj ne dvomim, da boste premišljeno, skrbno, inteligentno ln z zaupanjem opravili to delo.
Ardamanski otoki v iaponski oblasti
Angleška posadka se je brez odpora predala — Z zasedbo otokev so d r bili Japonci nadzorstvo nad Bengalskim zalivom
Tokio, 27. marca, s Japonski glavni stan potrjuje, da so se oddelki japonske vojske in mornarice ob zori 23. t. m. izkrcali v Po rt tUairu na južnih Andaxilanskih otolvih. Angleške oboroženo sile se niso mogle upirati japonskemu napadu ter so se Japoncem brezpogojno udale.
Tokio, 27. marca. s. Z okupacijo An-damanskih otokov in posebno Port Blaira, so Japonci dosegli svoj prvi velikj uspeh na področju Indijskega Oceana. Andaman-ski otoki se raztezajo v dolžini 1.400 km od Negraijskega rta v Birmaniji do Kon-tararie na Sumatri ter obdajajo v celoti Pegujski zal v. Otokov je 205 in predstavljajo zemljepisno prednjo postojanko Bengalskega zaliva. Port Blair je bil izgrajen tako. da bi se lahko Angleži posluževali njegove luke v primeru kakih operacij proti Japonski. Japonska vojna mornarica bo lahko sedaj še holj razš rila svoje operacijsko področje. Njena pot proti Ceylonn se je znatno skrajšala.
Nav predor Japoncev
Bangkok, 27. marca. s. Ameiiske brzojavke iz New Delhija pravijo, da je japonskim četam uspel na tunguškem odseku birmanskega bojiSča nov zmagovit prodor. Strle so zavezniški odpor pri K.ngo-nu, med Tungom in Pinmanom na cesti in o"» železnci, ki sta speljani po dolini Si tanga proti Mandalayu. Oba boka zavezn ških postojank pri Tungu sta resno ogrožena. Zelo verjetno je, da bodo Angleži spričo japonskega obkoljevalnega manevra prisiljeni umakniti se na oddaljenejše postojanke.
Panika v Birmi
Stockholm. 27. marca s. »Stockjolms Tid-ningen« objavljajo v poročilu iz Londona, da je pričelo birmansko prebivalstvo v velikih množicah bežati proti indijski meji. Angleškim funkcionarjem in njihovim družinam je bilo za beg rezerviranih nekaj vojaških letal Domače prebivalstvo pa pes bež proti severu in zspadu. Mnogo žena in otrok, ki ne prenesejo velikih naporov, jfs med potjo umrlo Pojavile so se tudi epidemije in zlasti kolera.
Velik plen na Sumatri
Tokio, 27. marca. a. Japonska vojska, ki operira na severnem delu Sumatre, je v zadnjih dneh dosegla nove uspehe. 2975 zavezniških vojakov je bilo ujetih. Med njimi je nad 2000 Nizozemcev, ostali so Angleži V bojih je obležalo na bojiacu 143 zavezniških vojakov in ofieirjev. Ostanek zaveznisk'h oboroženih sil se je v popolnem neredu umaknil. Japonci so zaplenili 7 težkih topov, več Jrugih ia±jih topov. 2 možnarja, 69 motornih vozil, 3 tanke in 92 000 ton premoga. Zaplenili so tudi 13 ladij različne tonaže.
Vofni svet na Ceylono
27. marca a Na Cevi orna se H ustanovil vojni svet v katerem so zastopniku na j vil j h vojaških oblasti ter nekateri (lani sedanje vlade na otoku. Cevlonskl r»**™«nt je zavrnil predlog zakona a o4>
vezni vojaški službi na otoku z 22 proti 17 glasovom.
Vedno novi vojni sveti
Rim, 27. marca. s. Kar se tiče tolikoga opevanja enotnega zavezniškega poveljstva, velja navesti poročilo agencije Reu-ter. ki naglasa, da se pacifiški vojni svet
redno sestaja v Londonu. Obenem pa opozarja na možnost, da se bo enak pacifiški vojni svet v kratkem se.stal v Washtng-tonu. V tem svetu bodo tudi zastopniki Avstralije, Nove Zelandije, Nizozemske in Kitajske. Njegove sklepe bo najbrž sporočil angleški vladi ameriški poslanik v Londonu.
Churchillova bilanca
beleži same poraze in napoveduje Se nova presenečenja in
neuspehe
Rim, 27. marca s. Churchill je včeraj govoril   na  občnem   zboru konservativne
stranke. na katerem sc volili novega predsednika. V svojem govoru je podal obširen pregled vojaškega in političnega položa-a Velike Britanije, glede na neprestane porabe, ki jih je doživela na vseh frontah. Skliceval *e je na svoje prejšnje napovedi in dejal, da je moral z obžalovanjem ugotovit*., da so se v resnici izpolnile in da je položaj sedaj za Veliko Britanijo kaj maio ugoden. V takih trenutkih, je dejal, predstavljata močan duh in pogum edino možnost rešitve. Sedaj smo v smrtni borbi s silno oboroženimi nasprotniki. Borbo smo pričeli slabo pripravljeni in ko smo pričeli izražati vse svoje rezerve za vojno proti Nemčiji ln Italiji, se je pojavila še tretja velika oborožena si1 a in se vrgla na naša posestva na vzhodu, ki smo ji jih morali prepustiti, ker je bila njihova obramba ne-
zadostna zaradi nujnih potreb na zapadu. V teh okoliščinah je treba pričakovati fte
nadaljnje hude udarce. Kljub temu pa vam pravim, kakor sem vas opozarjal že proteklo leto pred nadaml o uspehu brez žrtev, da ni nujno potrebno, da bi tudi v letu 1942 doživljali same poraze. Odgovar. jai je nato na očitke in govorice, ki se v
vedno večji meri pojavljajo v tisku in javnem mnenju proti delu vlade ter je izjavil,
da ima svoboda besede vendarle svoje meje in da ne bo dopustil, da bi se te meie prekoračUe. Ne morem dopustiti, je dejal, da bi neprimerna propaganda povzročila zmešnjavo v vojski, oslabila zaupanje dežele in oboroženih sil v lastno moč. Prišel bo dan, ko bo mogoče presojati vse, kar se sedaj dogaja, toda sedaj morajo biti vsa naše misli in vsa naša volja posvečeni le temu, kar se pravkar dogaja okrog naa ln kar je še pred nami.
Kralj Boris pri Hitlerju
Berun, 'Zi. marca. s. Olasilo nemških oborožen.'h sil >B6rsenz««itung< razpravlja o sestanku Hitlerja in kralja Borisa ter mu pripisuje posebej pomen in naglasa, da sta tudi ob tej priliki prišli nedvomno do izraza prisrčno prijateljstvo in bratstvo, ki veže oba naroda v sedanji vojni. List opozarja, kako se je zadnja vojna tako za Nemčijo kakor tudi za B3lgarijo končala z dramatičnimi posle licami, ki so povzročile bolgarskemu narodu v času po vojni veliko trpljenje. Kakor pa se je dvignil nemški narod, tako s. je Bolgarija postopno spet pridobila svojo svobodo in gospodarsko varnost. List opozarja na prispevek Bolgarije, ki ga je doslej dala za ostvaritev novega reda v Evropi, kakor se zanj zavzemata osni velesili v borbi proti •vropsklm sovražnikom, ki bi hoteli tudi Bolgarijo pognati v vojno razdejanje, kakor so druge balkanske države. Kralj Boris, zaključuje list, je znal z železno roko ln premišljeno politiko povesti svojo Ježelo skozi težke čase. Spričo tega bodo vse odločitve, ki jih bo sprejel v sedanji vojni, ki naj bi ločila evropske narode, sprejete z zaupanjem in popolnim odobravanjem vsega bolgarskega naroda.
»Volkischer Beobachter« ugotavlja, da je Bolgarija postala velika in močna država, kakor ie nikoli v svoji zgodovini, da pa se tudi zaveda svoje odgovornosti kot aotrudnica pri gra !njI novega reda v Kvropi, Med nem*klm to Mavrskim »■>
rodom vlada globok čut priarčnega prijateljstva in njuno sodelovanje je pršlo do izraza že na mnogih področjih in tudi na gospodarskem ter kulumem. To pomeni jamstvo, da ae bodo prijateljski odnosa jI med njima v bo loče še bolj utrdili,
»Deutsche AllgemeJne Zeitung« opozarja, da je bil to že tretji sestanek kralja Borisa to Hitlerja. Ti sestanki so vedno značili pričetek nove etape v ojačevanju prijateljskih odnošajev med obema narodoma, ki sta gojila že od nekdaj globoko naravno simpatijo in spoštovanje med seboj, kar je omogočilo, da sta se *ndi medsebojno polpirala v borbi proti skupnim sovražnikom. To je tudi osnova logičnega in neizbežnega priključka Bolgarije k ajitikominteriLskemu paktu.
Monakovo, 27. marca. s. Obisk kralja Borisa pri Hitlerju je vzbudil veliko pozornost v nemški javnosti ln tukajšnji tisk objavlja hkratu s službenim komunikejem o sestanku tudi komentarje, ki so navdahnjeni s prisrčnim prijateljstvom Jo> Bolgarije. >Munchener Neuste Nachrich-ten« pravijo, da je bolgarski narod med najbolj preizkušenimi prijatelji Nemčije. Ni si mogoče misliti drugačne bolgarske politike, kakor je sedanja. Ta politika je obrodila Bolgariji razveljavi jen je neuUlvj-ske pogodbe, že ponovno se je kralj Bori« sestal s Hitlerjem in naravno je, da se bas v času vojne taki stiki od časa do čaaa ponavljajo. Oba naroda Caka sijajna bodočnost
6
10
Letos opeka in les
namestit betona
Letos bo uporaba že^ezobetooa rroejena, kar pa ne bo oviralo manjši!} stavbnih del
Ljubljana, 27 marca
V zadnjih desetlfcLjJi  se  jt  za^e. tudi
pri nas uveljawjau novi t»Lavbni siog. č*;
amemo tako unčuov&u novi nacjl Ll .fiLija
ki je  ka^aJ  srvc-je  zn.a>ćiIaos>C4  tu<li  v ara: tak Lun;  žeJezobelati je pogia^  skoraj najpomembnejši ćiruleij v si Lvbaimtvti  z -e-aobeton je zacci lzpoarivaii drugo gradivo
"v vseb sča1.'Imfll kv-^^st* uk'jijaJi. 1'a.KO de j€ jekJo začcjo umJcatl 2€lez</betonu ceio p. l konsll'UiCCijah mostov, kjer mu je že najdalje Kljubovalo. IiKazalo se je. oa je ol
žeJezo^r-^n v mnogtfa primerih cene^Sj iT* da je bJo tudi de-io prej Jmnfn nu Kakor bi   bilo.   Če   bi   uporaodi  JeKiene, odnosno
železne konstruKcije. Vendar bodo jeklene
konstrukcije najbrž ona anlie svojo veljavo vsaj delno za rnosi&ve m morda tudi pn ostrejših z veLkima razpetina.ra.
V marsikaterih drugih stavbnih konstrukcijah se najn z« i; zelezoDeton nenado-mesLljjv, brez tekmeca. To velja predv^ein Z-i iLiopne KuniUoRcije, oktnsKe ui di-uge nosilce tprekiuJe) z vei_kirm razpetinarm in vsaj pri vei:kih stavbah tudi za obodno nosilno zldovje (ogrouje). Vsekakor si pa brez Zelezobetona aandanes ne moremo veC misliti večjJi jezov m podobnih vodnih Stavb.
Ko se je prejšnja leta pri nas prt tako zvajuh mov-errun, večjih poslopjih za-eel uveljavljati Zelezobeton, za ogrodja tako da  je  pos>tai   LaAu zva-m  skeitiiu al.
ogrodni i^ltin ze popalaien, smo pa vendar gie^aa nekoiiko preveč prlstiansko na
moderno stavbno graolvo :n nove Konstrukcije — videli smo samo njihove d b. e Strani, a slabe smo omalovaževali. Račun je pokazal, da kaže Z-dati v skeletnem sistemu le visoka poslopja. Preunost ogrod-nega sisiema, uporabe Zelezobetona tudi Za nosilne zidove, je zlasti v tem, da je Zidov je v spodnjih etažah sorazmerno tanko, tako da ne zavzema mnogo prostora omogočene so pa tudi večje okenske m vratne odprtine. Ce bi uporabJi za tako velika posiopja, opeko namestu zelezobetona, bi veliki oboki — stropni, okenski ln vratni — zavzeli mnogo kubature. Poraba graliva bi bila sorazmerno večja, delo bi počasneje napredovalo in vse poslopje bi dob-Jo drugo lice. Pri manjših poslopjih pa železo betonske ogroane konstrukcije niso bile več tako priporočljive, kajti že le zobe-ton ni bil nič cenejši od opečnega zidu, kjer niso potrebni debeli opečni nosilni zi-erovL Pri manjših poslopjih delo  tudi ne
nap^eouje   mnoeu   ni tre je,    Ce    Zfeiajo 1
:t.ićn b
IVA&JI aj MUttl puueor.tj, ^a ^ sizvpov. Ze
lezjueLon&K; Leseni suopovl Li.ajo Ae ce
Lj& »jgrv«-Liii  »»leni  m  posebno priporoC-
p..  m.j.^js^n  m  lii_ ndi^ici^i  -1 ^ .nje
veiu\.n :      pij ter ^a in^^ Oftttai a__»vi
nff\a*.cic picdiuau, je poduuo za-onja lej
nen; —lani^  so   pu«uia.e   utr-t-itere nupa.-
Ke, i'itsdv «da je Ltua aaiofliovatf. ^ ji 2eiezooetoaa*ta sitna s^uji   toyu>Lni Ji
zvočna izolator KaKor opečna, ^.c-tz^oeton-s*te fccMMti u_K.cje je Lreua izoii. aa v stano-
vanjadtJi prostorih, stene in sbvpove. k*JJ s.cer se »znoje«. zeiezooetu;i je riujmec mrzel in na njem se KoncCiizira Viae«i. Ce pa n^ct:i.o 2ejc2ooeton dobi o izolirati, to stavbne strosxe precej pooraii. Ze^j^e-tonsaa konstrukcija ze*o doo o prer.asa zvok in v vet.ivih oUnovar.jsiUii aiSd.ii, K.ei iJoeu-ntKc kousuukcije niso p.i.i.emj iasollranc, ^e s^ano. a.c; p: itcZujcjo. ^a se Si ki ; ^pot lz pritličja ceio v najvišjih nadstropjih KaKor rečeno, ogrovjii tisi ni tu .i cenejši prt ntij.h poo*opjin. taKO ua ga opeCiie kunstri-kcje lahko bolje i^ado-meste. Upoštevati je treba tudi, da so adaptacije poslopij z železooetonsKimj konstrukcijami mnogo težje kako* v ajpatof) jih, ki unajo opečne zidove m lesene bt.o-
pove Opeoii zidovi so dober top.oinl in zvočni izolator sam na st-l»i, ta^.o       jih ru
lieba se posebej izolirati. Zalo so se zadnja leta opečne Konstrukcije začele z pet
... j.avijau tudi pn nekaterdi novejših sreemje  velilcin stavoan.
Zaradi tega smemo soditi, da omejitev up^iabe žejezouetona ne bo vplivala posebno na letošnjo stavbno delavnost Kjer so ze zabeli uporaoijati Zelezobe.on pred novo odre 1 bo in se dela n.so bna pred zimo končana, bouo pa tudi v novi stavbni sezoni lahko uporabljali železooeton Takšnih stavb je pa v Ljubljana le nekaj, naj omenimo le zapornico pri cukrarn. in poslopje rudarskega instituta v Aškerčevi ulici. Pn manjših stanovanjskih h.šah bodo uporabljali predvsem opeko in les na-mestu zelezobetona; to pa ne pomeni nobene bistvene spremembe. Skratka, stavbna delavnost zaradi novih preup.sov letos ne bo trpela Upoštevati je pa treba, da na razvoj stavbne delavnosti vpliva mnogo činite'jev, ne pa samo predpisi o uporabi gradiva.
Ivana Albrehta prvi bralni večer v LJubljani
Drevi bo v dvorani Pokrajinske delavske zveze zanimiv
umi niski večer
Ljubljana, 27. marca V ponedeljek ob 11. ari bo v dvorani I>elavske zbornice na Miklošičevi cesti zanimiva umetm*tna prireditev Priznam kn;i ževnik Ivan Albreht ki ea širša lavno«* ie dobro pozna bo t mol sivoj prv« bralni večer ▼ našem mestu. Na Albrtbtovem >ečeru bodo sodelovali tud: unrverzitetn proteMvr dr. Veber ga. §ančeva ki je naša vokalno-te Z1 kovno na i bol i ša umetnic*   n e Bratma
Dr. Veber bo najprej podal kratko filozof
sko studijo o pis«ateijeven.' deiu in n.egovem življenju s svojega stališča Ga Šarice\-a m g. Bratina pa bosta recitirala njegove petvm: in prozo Režija umetnostnega večera bo nckai posebnega. G Bratina vi zamišlja tako. da bo vsa pnrtditev uprizorjena na <xlru. kakor da bi dr. Veber. ga Samčeva in g. Bratina obiskali pisatelja Albrehta na domu m potem se vsa stvar v tem duhu razvija. Današnji bralni večer Ivana Albrehta bo. kakor rečeno prvi v Ljubljani m njegov drugi sfploh Leta 1930 je priredil svoj prvi literarni večer v Brežicah s pokojnim Domi-jamčem takratnim predsednikom hrvatskega Penkluba.
Ivan Albreht izhaja *z zelo starega kmečkega rodu z Notrarrske   Njegovi predniki «o bili tako po očetu kakor po materi srilno *rdoživi.  Očetova   mati   ]t   umrla naravne imrti 109 let stara Materini sc.n<iniki pred nikn so bili Lamneti tn C'C^ eti Lampe Fran čišek ie ustanovil »Dom in svet« Cigale pa ie bi! znan jezikoslovec in pravnik Albreh tov rod od vsega početka drž, kulturna tra-d.cija. Hden njegovih prastncev Blaž K'/rče Lamp und Schwarzenberg je bi1 stolni žup nik v  Celovcu   Tamkai   ie ttstanovvl ceio vrsto štipendij   iz  svo'ega   premoženja za iaše dnake  Po teh prednikih ie  kakor re :tno. v Albrehtov- družin   žHtla ku'turn« rradicija   Pisateljeva mat:  je kot preprosta ^met'ca poteg slovenščine govorua fur'an^kf1 n češko Bila ie pra\-a zakladnica ljudskega t>!aga   Pravljice   šege.  stare pesmi  ^td e Mbreht črpal tako rekoč iz n;en;h pc^mi :n se mu to nedvomno pozna v vsem njegovem ielu.
KonSsti
Krvavo rdeče se je dvignilo sonce lz valov Cote d'Azur. žvraljevske palme na svetlem, prostranem kolodvorskem trgu v Nizzi so metaJe dolge, pahljačam podobne sence. Na or^ 4zmed klopi je sedel potrt mož in zrl otožno predse.
Mirno je prišel eleganten tz^>rehajalec in se pre^- ntAtaao uštavj. — Kaj vidim! Ti tu, Vittorio? Kakšen pa si?
Moi na kiopici je komaj viino pok_rnaJ z glavo.
— MisLJ sem, da si najsrečnejši človek na svetu. Saj te je vendar Lauretta uslišala. Ali ti smem česti tati k zaroki?
Vittorio Nen je srdito brcnil svoj popotni kovčeg kraj sebe. — Ne! Tega ne sir.es! — je vzkliknil. — Ničesar ne smeš' Vse je končano! Nobene zaroke, nobene poroke, nobene Laurette: Ničesar! Vse je končano!
Prijatelj ga je pogleial Izpod čela, potem je pa potegni iz žepa cigaretno dozo. — Ali bi rru ne odkrJ svojega srca?
— Ah boze mo:! — Je vzdlhnil Vittono — saj ved. kaxc zelo sem ljubil Lauretto. odkar sem jo iani pole a spoznai. Po cele tedne sem capijal kakor nor po ooaJi v Osti ji za njo m ko se je odpeljala potem domov k svojim staršem v N-zzo sem jI pisal dan za onem najneznejSa pisma. Pisal £ niaerr. samo v besedah. te.v.veC ladi v barvah pisemsKega pap.rja secn skusai izražati sveja čustva Na rdečem in roža pisemskem papirju sem p p.sai o svoji plaznteCi tjubezru Z mo .r.m papirjem aem Ji. namigavaJ na svojo večno zvestobo, tu pa tam serr. jI pa piaaJ lud: ca be.em papirju, da bi spomaJa fcatoat moje ijubez-bL In će sem Imel kdaj razlog ta ljubosumnost sem ji — pisal na rumenem papirju. Zadnja dVa tadna, ko je bilo *• j členjeno. <la se bova ob koncu tega me-
seca zaročila, sem ji pisai se na zelenem papir;u, kajti zelena je bar\a upanja.
Oolo^ila sva bila tudi dan zaaoke. ZačeJ naj bi se z velik.in kams.valom v N-zzi. ki sem obljubil priti točno najij. Močno uLr-pajočega srca sem se   otipe.jal sem.
L-auretta je stala s svojima rou.leijema na kolodvora. Svidenje je bJo zelo prisjčn^. Se uanes mi utripije srce na vso moč. če pomrsim na to.
Zvečer,  pied začetkom vcike maškera-de, je bil ze prip.avljcn zame k^siu Na aaca .o sva aia *toi Bcjsli^i m Bj^-U-anka.  V avojem       • -        .u... . .c o..o L^vulIeiia laja kakor Sx. n-ivoli. V ic.tc. je v~ž-ala  »e:iftO,  z : ^jčulo p^mp«
Taku sva sLopia v avečano lazsvetljeno d\x>rano. Pie^a-i« sva. uiL. =e:i; «~ » naročju ji splavala sva v i u<~l.^&-
ftajanje je postaja-j veoi.o razpo-sajei.-., j>rve zia^ic Ji«tče sc je*e SvigaU na voc str tal Tu pa lam so oe vnele o.l.-.e s ji tedaj je posegla tud- Lau. eita v svoju poiiipaouro, nap^uijeno ^o viha 6 konlet-. Smeje je v.gia pisane papučke na plesalce. Tudi jaz sem jih vzel polno prgišče . . toda v na-»iednjem trenu Jv-sem se zdrznil. Le z največjo težavo aem se oLv*aaai. V meni sta se bor Ji bridko razočaranje in -ivja jeza, Ne da b: črhnil le še eno besedico, sem obrnil Laui etli hrbet in od tistega trenutka je nisem več videl.
— Toda kaj se je bilo zgodilo. VittorjO? Nadaljuj, po..j hitro!
— KonieU . ..
— No?
— To niso bili kupljeni konfeti, temveč" narejen: doma.
— In zaraoi tega ai zapuatJ dek eta? — j« vpraša., prijatelj začudeno. Daketa, k. si jc tako vroče ljubil? Samo zato. ker je sama naredila konfet??
Vittorio Nen je g-oboko vzdihnil. — Ne ne zaradi tega Pač pa zato. ker jih je bila nastrigla lz mojih rde&h, modrih, rumenih, roza, belih tn zelenih ljubavnih piaem.
N«a -»vojem r>r\-ern t>ra.nen. voceru v L/ub-
!j£ni nam bo skuša! Ivan Albreht podat ^c*cn prcg.ou svojtjsa nad 3U iet trajajoče
deia m ker bo njegov nastop nedvomne 1^>C MBBK «m sJvleni! r>o»i.sJ<_ari ha da bi m-, kaj povedal o svojem umetnostnem udei-
-rvmoTiru, svoj h ciljih -n namenih m pred
*»crr     današnjem nastopu — y i braln- večer som zbraJ množico s»vx> lih  deL  S tem  !zbr<rom  bi  rad  v**aj ma'o
US<|ifaJ §vo;p udejs.t\wan'e L^hkc^a pre* orosreca !iud.skc^a s'oga se nisem m<<oe\ m *e tud- ni^rm želel ctresti Izhaam iz gene-
mdjm k; ie ži-.-e'a \r preomm dobi Vsa Mkratna akaJem*Jca mladim,      zdai «jvn-
na Tem polju Mnfe. ;e v tistih dobah živeU Dunaju ;n v Pngi medtem ko sem «7
-Tudira-t v G-adcu. T ko Jem o&tai nekako •^m   'n   Uer  jc  p.>5«j»!a  s*roJ   Studi;a  vc> na
Mnes (!ets 19141 *mo s* ce'o t*-t Id <™ prei b«. v DTijate ^kih srtik-h drua dru0-nu "   *?   -u-    v rem v:d:m vzrok da ho
dim slci^ življenje kot človek  in pisoielj
»am   to.  Z*u    otniftm   ne  za   organizacijo ne
za &»kupnos*t simisla   MisJim   <ia je prav to
trpljtiijc. ki me je 2ad"elo sredi mojejja razvoja naredilo iz mene rjantcističnega misti-
k-a. Brez kak nc<zn «»vetože!;a &e mi smtli ^"^e kar trpi  hkrati pa smatram trpljenje za o«5i-
-čenje. Nastopati sem pr:če! v »\ rtcu« m •An^čkti«. kakor w, ostali. Cankar me je vpcijal v »Ljubljanski zvon« B a yva ^ri atclja 'n imam najboljše sp nrvne nanj. "Slaj novem pripeti ja jček. k- s<m ca "me! z nj.m \cko6 ko som se vrni! & fronte pono5i v
Ljub.jant ni&era imei kje prenočit* m t»JB v kavarno Union Tam je sede! Can\rr
v družbi st!o\ cnsik.h intolcktu-ilnih čđstni-lco-v. K.o me ,;e 2.55 c.Lil. me je kar čez »n
l* t.jn.l k. seb' ;n vesa .» savp41: »Kun kaj si ^ ltv?a Fo'eo eiovfjDSkti m<xJemc «»o mi-
I s<- no name vpliva;li najboj Tol&IOJ. socialno umetn ško  pa   Dostoj e % sik 1
Bra ni  ve5or pisatelja Ivana AJbrehta bo
v dvoran. PoJtrtimke ddavsitt zvez. danes ob 18. m zosp.uži v&o pozomoet.     —mir.
Predpisi o prsizvcdsi]! in razdeljevanju
tehničnega lesa
Viso!d komisar za ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX It glede na prejšnje naredbe s predpisi o trgovanju z lesom in smatrajoč za potrebno, da se enotno organzirata proizvodnja in poraz-del^evanje tehn čr»ega  lesa. odreja:
Člen l Kdor koli ima tehničnega lesa več ko 10 m\ ga mora prijavti preko občine Pokrajinski zvezi delodajalcev. Sindikalno ne včlanjene ustanove morajo vložiti prijavo na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Za tehnični les se šteje les, ki je pri-klnden za kakršno koli rabo. izvzemSi drva in bukov les za celulozo ln za oglje
Člen 2 Prijave se morajo sestavljati na nosebnh obrazcih, ki jih izda odbor iz člena 9 M naredbe in jih razdeli Pokrajinska zveza điLluduJaf 111 i', nredložiti pa se morajo do 5   aprila 1942-XX
Prjave moreno navajati količino z dne 31  marca 1942-XX.
Člen 3. Pri določanju najmanjše količine, ki je zavezana prijavi, se upoSteva ves les. ki ga kdo ima, najsi na raznih krajih.
Člen 4. Ves prijavi zavezani tehnični les po členu 1. se postavlja z dnem. ko stopi ta naredba v veljavo, pod zaporo na razpolago Visokega komi^ariata in se ne sme ne odsvojiti ne ukoriSčaH. rudi ne za lastno rabo. brez predhodne odobritve Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dovoljena ie pa brez posebne odobritve odsvojitev med gozdnimi lastniki, indu-s^rialci ln trgovci, bivaioo;mi v Linbllanski pokrajini, ki so redno protokolirane rvTdke za proizvodnlo lesa ali za trgovino z nj'm in zavezane voditi ore^emne in oddajne kn<;ge po sledečem členu 5.
Giode ukorščanja lesa po industrijskih tvTdkah. kolikor ga že imajo, velja zano-ra samo za tfste količine ki presegajo potrebo za mesec anril 1942-XX.
Člen 5 Z dnem. ko stopi ta naredba v veljavo, so dolžni osnovati preiemno in oddajno knj'go. kakršno določi odbor iz člena 9. in jo vidira in razdeli Pokrajinska zveza delodajalcev:
a) vsi. ki izvršujejo lesno trgovino ali industrijo;
b) prevzemniki gordne sečnje za proizvodnjo tehn'čnega lesa;
c) lastniki gozdov z več ko 10 ha površine, ki sami izkoriščajo svoje zemljišče.
Člen 6. Preiemna in oddalna knjiga mora izkazovati po dnevih prelete in oddane količine, vrsto in izdelavo tehničnega lesa z imenom prodajalca ali kupca.
Iz preiemne in oddajne knjige morajo nadalje biti razvidni zaloga lesa. promet in «:hran;.šča posameznih količin.
C^en 7. Nekvarno prijavni obve^no^H piede zalog na dan 31 marca 1942-XX morajo tvrtke, ki so na podstavi člena 5 te naredbe zavezane voditi preiemno m oddajno knjigo. Pokrajinski zvezi delo-daialrev na nosebnem obrazcu, ki ga izda odbor iz Bem 9 te naredbe, prijavljati rpe^e^nn tudi preiemni in oddajni oromet in zalogo na zadali dan meseca, ločeno po vf'*ft. izdelavi in kakovosti.
Priiave °e moraio vložiti do 5 dne meseca, sle^^čega mpcPi] na katerega se n^i-,-,^ n-rjava in 1ih le treba se*tavi*i Trčeno za vsak in-qj. podjetje ali shrani-5^<^   ir^t^T «o za^ge.
Cle*i R V 10 dnph od oh^v* te narobe jtr.-ri■'o l^ctr«;V^ ffn-rlov z vp? ko 10 ha nrv
vršine. lesni trgovci ln industrialci kakor
Zatemnitev
Ljub'jana, 27. marca Vi*f>k? Kom*«ar za Ljubljansko pokraj no odreja dede na svoji naredbi z dne G. jn-a#Ja inn-XIX št. 42 z dne 2. marca 1912-XX št. 3fi. da se morajo do nove odredbe apo^«va*i predpisi o zatemnitvi od ?0-3» do S..?0. nrnci predpis, ki Tk obsega na-r dra z dne H. jun ja 1Ml-XfX. št. 4? o*=ta-npjo ne«!prprr»*»riipn» T« naredba stopi v veljavo 28. marca 1942-XX-
iz Spodnje štajerske
— Predavanje natlporočnika Trenka v Mar Horu. Poročali smo že. da prireja nad poročnik Trenk na Spod. Štajerskem s ski optičnimi slikami spremljana predavanja o svojih vojnih doživljajih Na njih dobi irebivalstvo vpoeled v junaštvo nemške vojske na vseh bojiščih. V sredo je pre-oaval Trenk v Mariboru o svojih doživljajih, ko se ie mudil kot vojni slikar z eeneralom Dietlom na Norveškem, Finskem tn v Rusiji.
— Nova gTobova. V Mariboru sta umrli odvetnikova vdova Roza Ulrich. stara 81 let ln zasebnica Ne£a Stuhec. stara 74 let
— otročki vrtec v Žalcu. Vodstvo otros-keea vrtca v žaicu Je povabilo 20 marca matere v ta vrtec sprejetih otrok na materinski večer Matere so se prepričale, da so njihovi otroci zelo d^bro postreženl
— Prometna nesreča. Pred svojo niso v Mariboru je 53-letn1 parketar Rudolf Novak tako naarecno padel z bicikla, da al je zlomil desno nogo
— Dva otročka vrtca v vsaki občini. V celjskem okrožju je zdai 21 otro#kih vrt-rev, v kafri* se vzgaja 700 otrok V kratkom bo otvorjenfh Se 6 otrofMb vrtcev ra 270 otrok. Spomladi bo otvorjenih 7 novih
( tudi zakupniki sečenj prijaviti Zbornici za j trgovino in industrijo vse na tehn:čni les se namšajoče kupoprodajne in dobavne pogodbe in pogodbe s/ede zakupa ^čnje
ki naj se izvrže ali se že izvršujejo
O pozneje sklenjenih pogodbah se morajo vložiti prijave v osmih dneh po sklenitvi pogodbe.
Prijavam iz prednjih odstavkov morajo biti priložene pogodbe v izvirniku in morajo prijave poleg tega navajati sledeče podatke:
L ime in naslov prodajalca in kupca:
2. nadrobni popis prodanega blaga, po trgovinsk:h uzancah;
3. kraj, kjer je blago;
4. stanje obdelave blaga;
5. dobavni rok;
6. plačilne pogoje;
7. nakladalno in predajno postajo;
8. morebitne posebne določbe glede prodajne pogodbe oziroma dobave
Po priloženih listinah preskusi Zbornica za trgovino in industrijo navedbe v prijavah in jih vpiše, vidira njih priloge Ln vrne te prijavitelju.
Morebitne spremembe prijavljenih pogodb in njih izvršitev z dobavami se morajo naznaniti Zborruci za trgovino m industrijo.
Člen 9 Pri Zbornici za trgovino Ln industrijo v Ljubljani se ustanavlja odbor, ki mu predseduje ravnatelj te zborn.ee in ki sestoji iz po enega odposlanca vsakega izmed naslednjih uradov in ustanov:
VIII. oddelek Visokega komisariata,
gozdni odsek Visokega komisariata,
Gozdna milica,
Pokrajinsko združenje trgovcev, Pokrajinsko združenje industrialcev, Pokrajinsko  združenje kmetovalcev. Odbor ima nalogo predlagati Visokemu komisarju odredbe, nanašajoče se na enotno ureditev proizvodnje in prodaje tehničnega   lesa  in  na   morebitno določitev Kontingentov    proizvodnje. dodeljevanje posameznih kakovosti tehničnega lesa kakor tudi na oddajne cene.
Člen 10. Prijavi so zavezani tudi tisti, ki so spolnili obveznost iz naredbe z dne 4. februarja 1942-XX št. 19.
Člen 11. Ce ni dejanje huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 lir, v hujših primerih pa tudi z zaporom do dveh mesecev, kdor:
a) ne predloži, dasi je zavezan v to, prijave iz členov 1., 7. In 8. ali da nepopolne ali netočne podatke;
b) odsvoji ali ukoristi tehnični les, ki je po prednjih določbah pod zaporo;
c) ne vodi. da si je v to zavezan, pre-jemne Ln oddajne knjige iz člena 5. ali jo vod: drugače nego je predpisano.
Poleg teh kazni se vselej odredi ?aplem ba blaga in se poleg tega lahko odredi začasni in trajni   vivem obrtne pravice.
Prekrški se ugotavljajo in sodijo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št 8.
Za izvrševanje kazenskega zakona veljajo v členu 5. predpisane knjige kot javne listine Opustitev vpisa ali netočni vpis vanje se kaznujeta s kaznimi, določenimi za ponaredbo javne listine.
Člen 12 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljanico pokrajino.
L;    liana dne 25. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
otroških vrtcev za 410 otrok. V načrtu je pa še 19 otroških vrtcev za 1000 otrok. Tako bo Imelo celjsko okrožje 44 otroških vrtcev približno za 2.400 otrok. Končni cilj je pa dva otroška vrtca v vsaki občini.
— Preskrba Maribora z mlekom. Zadružna mlekarna v Mariboru je sklicala voditelje vseh zbiralnic mleka na posvetovanje v hotel Meran Prišli so malone vsi. Taka zborovanja se bodo od časa a o časa ponovila. Na prvem so se obravnavala vsa vprašanja, zadevajoča preskrbo mariborskemu prebivalstva z mlekom. Mariboru je zadostna količina mleka zagotovljena in poskrbljeno je tudi. da bo mleko odgovarjalo vsem higijenskim predpisom.
Rasla Ljuhlfana
SO POTA, 28. MARCA 1942-XX 7.30: Poro lila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba  —  v odmeru napoved časa. 8.15 Poročila v Italijanščini. 12.15: Poje tenorLr Anton  Sladoljev.   na   kitari ga spremL-i Stanko Prek. 12.40: Trio Emona. 13: Na poved časa — poročila v italijanščini. 13.1 i: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborož<jnth Sil v slovenščini.   13.20: Orkester Cetre vodi dirigent Barzlzza. 14: Poročila v italijanščini. 14 15: Radi. ski orkester, vodi d: rigent D. M sijanoc — orkestralna glasba. 14.45:  Poročila  v  slovenščini.   17.10: Pre nos Lz Kr  Opere: prvo m drugo de anje: Otmar Gcrster: Evnuh Arden — v cd.nopi predavanje v slovenščini  18 30: Dr. širne*..: Zdravje gospodinje — gospodinjsko pn=d* vanje v slovenščini. 1&.30: Poročila v slovenščini 19 45  Simfonična glasba 20 Si-poved čas* - poročila v italijanščini 20 20 Komeritt' dnevnih dogodkov v slovenščuii-20 40   P -*.ml volnega časa   21   Preno« Iz gledališč*  >La Fenl.?e« iz Benetk: Ver U Travtata — tretje ji četrto dejanje — v odmoru predavanje  v slovenščini. 22.10' Adamičev orkester Igra. 22 45: Poročila v italijanščini.
KOLEUAK Dane«:   Petek,   27.   marca:   Marija" sedem žalosti. Rupert. Lidija.
DANAftVJB PRIREDITVE Kino Matica: Pepelka Kino Union. Mlada ljubezen. R.nvi Sloga. PoroCno potovanje in Ponarejevalci.
DEŽIR.VE LEKARNE Dane«:  Mr. Su5nik.  Marijin trgr 5. Kuralt,
Gosposvetska   cesta 10,   Bohinec ded..
Cesta 29. oktobra 31.
Ob grobu gaspe Berte Kiiakar-Čebrcnove
Tcžtco  s/o\~o je  od živijo nya, Ico sonce i cd no višje gre.
v por/iaJ so misli Ti hitele, fo v zdravje klicalo srce.
Zave!: bodo topli dihi
in s cvetjem se odel bo vri. a Tebe in vsi že/;e vroče zagrnil je mrtvaški prt.
Spokojno v jrvežem grobu spavaš
izmučena od bolečin,
za Tabo žalost je ostala
in z njo preblag in zla1 spomin
M. J   Tavčozycrv»
Športni P£ggled
Spored XXII. kola italijanskega
nogometnega prvenstva
Tekme pretekle nedelje niso bile tako, da bi pognale zanimanje nogometnih športnikov v Italiji do viška. Že v naprej se Je zdelo, da je vse odločeno, kdo bo zmagal in kdo bo premagan. Računi so biLi jasni in taki 30 se kasneje v resnici pokazali tudi na igrišču. Vsaj v diviziiji A so vse tekme potekle, kakor se Je predvidevalo.
Drugačen je položaj to nedeljo. Vodeči Torino ln močna Venazija morata na tuji igrišči ln m povsem gotovo, da bosta prinesla domov ves možni izkupiček. Nasprotniki so močni: Torino r>o Imel opravka s Bologno, Venezija pa z Genovo. Kaže, da se bo v Bol ogni in Genovi razvila med zadevnimi dvojicami huda borba in glede na moči tekmecev je težko napovedati v naprej karkoli. Toda če je v vrstah obeh gostujočih moštev kaj solidncvsti, popolnoma nas v njo zadnje tekme sicer niso mogle prepričati bi oba gosta ne smela odhajati praznik .ok.
Med ostalimi tekmami, ki sicer niso trenutno odločilne važnosti, se zde zanimivi zlasti še one v Napoliju. Torinu in Milanu. Podrobno pa je nedeljski spored naslednji:
v Modeni: Modena-Lazio, v Romi: Roma-Atalanta, v Livornu: Uvorno-Ambroslana, v Napoliju: Napoli-Uguria, v Bologni: Bo-logna-Torino, v Torinu: Juventus-Triesti-na, v Genovi: Genova-Venezia, v Milanu: Mllano-Fiorentina.
V diviziji B kaže, da je vodstvo Bariju zagotovljeno še naprej, med tem ko lina med vsemi vodeči mi klubi najtežjo nalogo Padova, ki mora po točke na Fiume. Vln-cenza in Novara nastopita doma proti šibkejšim nasprotnikom in ni verjetno, da bi jima izpodrsnilo. Tekme so razdeljene takole:
v Bariju: Bari-Savona, v Pratu: Prato-Alessandria. v Vicenzi: Vicenza-Pro Patrla, v Udinu: Udi nese-Pešca ra, na Fiuml: Flu-mana-Padova, v Luccl: Lucchese-Reggiana, v Novari: Novara-Pisa, v Sieni: Siena-Fan-fulla, v Brescli: Brescia-Spezia,
Pred finalnimi tekmami za
nemško nogometno prvenstvo
Kakor znano so nemški nogometni klubi v borbi za velikonemško nogometno prvenstvo razdeljeni po okrožjih. Okrožna tekmovanja, ki so sedaj v teku ln se bodo že kmalu odločilno približala h koncu, bodo dala okrožne prvake, ki bodo nato tekmovali med seboj do konca. Rok za dokončanje okrežnih tekmovanj je 19. april.
Vendar pa so v nekaterih skupinah tekmovanja že sedaj toliko napredovala, da se je usoda nekaterih moštev že odločila. Kot moštva, ki so se že definitivno kvalificirala za sodelovanje v končnem tekmovanju veljajo: VFB iz Konigsberga (Vzhod-noprusko okrožje), Blau-Weiss 90 lz Berlina (Berlinsko brandenburško okrožje), Sportg. 02 iz Vratislave (Spodnješlezljsko okrožje), Germania iz Konigshdtte (Zgor-nješlczijsko okrožje), SV 05 iz Dessaua (Okrožje »Mittec), VFL 99 iz Koma (Koln-sko-aachensko okrožje), Stuttgarter Kl-ckers (VVurtemberško okrožje) HUS Ma-rienvverder (Gdansko-Zapadnoprusko okrož je), LSV Olmiitz (Sudetsko okrožje) ln LSV Bolke lz Krakova (Poljska generalna gubernija).
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 27. marca: ob 15.: Lepa pustolovščina. Izven. Zelo znižane cene od 10 Ur navzdol
Sobota. 28 marca: ob 17 30: človek, ki -|e videl smrt Izven. Zelo znižane cene Jd 12 lir navzdol
Nedelja. 29. marca: ob 14. uri: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene, od 12 lir navzdol
Ponedeljek. 30. marca: zaprto
Vlctor F.fttmlu: »Človek, ki ]e videl smrt«. Romunska komedha v treh delanjih. Godi se v polpretekli dobi v hiši bo-eratega vinskega trgrovca Filimona. Delanje se plete okrog neznanega ootepuha, ki ga Je rešil Filimon pred skokom v vodo. Odločilni vpliv, ki ga zadobl potepuh v rodbini svojega rešitelja, povzroči razne konflikte, a vzbudi tudi dejavnost ln prinese zadovoljstvo. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica.
OPERA
Petek 27 marca: zaorto (generalka) Sobota. 28 marca: ob 17 uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja. 29 marca: ob 11. url: Indija Ko~ romandiia Premiera Mladinska opereta Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol
Nedelfa v Drami. Ob 14. ori bo ponovitev P. Golieve mladinske Igre »Jurček«. Pestra, zabavna ln vesela Igra ima scensko glasbo B. Adamiča ln pokaže Jurčkove dogodivščine ■ čarobnimi Ve'rovimi darovi. — Zvečer oh 17.30 bodo Igrali Cenzatovo komedijo »Zaljnblfena žena« no znižanih cenah od 12 lir navzdol v običajni zasedbi.
mm. 71
»SLOVENSKI N A ROD«.patek, 27. marca 1B4J-XX
9tns 9
Izpred okrožnega sodišča
Razprava o prometni nesreči, ko fe ioler moblla za vozil med Grosupljem in
Ljubljana. 27. mar ;a
V ieirtek dopoldn* )e sodnik ^.tanec okrožnega ■ d.£Ca razpravljat o zanimivi obtožnici. ki jo je dižavm tožilec jvi^nJ proti AC.or.L, Travniku iz Ljubljane, oc p^ klicu i- terju oženjenemu in doslej nekaznovanemu Razprava ki Je trajala precej časa ni oiie zaki uccna, ker se je sooniK odidi, da bo zaradi razći^Cenja obtožen-ćeve   Krivde   zasliSai   Se izvedenca.
Obt ieMC je 12  decembra lani   — tako
pripoveduje obtožnica — iofiral lovora avto  ki ie last »plesne boin^aice v Ljuj-
lja.ni Med postajama Grosupljem in Srna--jem   Sapom  je  pri   prelazu   čez Železniško
progo pr. km 134 836 zavozil v teiezniake zapornice ki so bile spuščene, Ker H oU najav; en izredni vlan Obtožnica gn bremeni 'la je zaradi tega povzročil, ia se je težje ponesrečil in poškodoval sopotnik Rudolf Kadunc tn da so se močno poškodovale zapornice m njihovo stojalo Škode je bilo na zapornicah 362.37 lir, S takim ravna, njem   da  je ogrozi! ti malomarnosti Va' -
nosi Želez, prun.eta istočasno pa da le :       z      . rr.arn- -ti povzročil telesno p°-
ikodbo 'ežkega zna(aja, kakrSno predvide, va S 180 k. z. Zagrešil, da je tako dva prestopka: in sicer pc S 206-II k. z., po katerem se kaznu.e tisti. Ki iz malomarno-?ii spravi v nevarnost varnost železnt&kj-. ramvaj^kega ai: brodarskega prometa ali prometa z zrakoplovom, s strogim zaporom ah v denarju de 50 000 din, ter po § 183.-I k. z,, ki pravi da naj se kaznuje storilec, ki je zagrešil poškodbo. KakrSna je doletela tmesiovanega Kadunca, će ve je stonia iz malomarnosti, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 din
Obt.-žpnec krivdo zanika. Kritičnega dne _e iel kakcr pripoveduje po nalogu ekonoma sploSne bolnišnice v Grosuplje po korenje. Z d im sta se peljala tudi tajnik sploSne bolnišnice Kebe in uradnik Anton nupnik Ko so delo s korenjem končali, so 3B v Rusovo gostilno Pridružil se jim je :udi Rudolf Kadunc. V gostilni so popili večjo koićino vina, pri čemer zatrjuje ob-* ženec. da je pil zelo malo. največ Atlri kozarce Trdi tudi. da je vedno silil k odhodu, ker je bila ura že pozna, jeboj na Bd imel verig za kolesa, čeprav je bila C3-Fta zaledeneia. Drugi pa niso bili njegovim robudam naklonjeni. Se celo se je pred od. r.odom z enim izmed članov družbe spri.
Eto, da je bil, ko je sedel v šofersko kabino, mcčno razburjen. Z njim se >e peljal rroti Ljubljani edinote Kadunc. Obtoženec -e zagovarja, da ie vozil zelo previdno in p -čaoi: do 30 km na uro Prižgani je tmei obe svetiljki. Pred zapornico da Je pritisnil
h 30 m prej na ročno in nežno zavoro j ter menjal brzino s četrte na tretjo prestavo Ker pa ni Imel verig na ko lesih. Je prišlo do trčenja, pri čemer zatrjuje obtoženec, da je imel avtomobil takrat brzine le Se 4 do 5 km. Zanika tudi, da bi mu bil dajal železniški čuvaj znake s svetilko.
Pr.če so pa izpovedale drugače. Železniški čuvaj Janez Hafner je izrecno potrdil, da je dajal zrtake. ko Je opazil, da se bliža omobil   Hafner trdi tudi. da je obtoženec vozil z nezmanjšano brzino in da je za-
vori! v zapornice z vso silo, tako da je obs\a sele prt drugi zapornici Le slučaju je treba pripisati, da le bilo mogoče *pn»v1t: avtomobil s proge Se pravočasno prej kol je pri vozil napovedani vlak. Druge priče trde. da je bil obtoženec tistega večera delno vinjen ter da je bil on tisti, ki je na opetovano prigovarjanje odlašal z odho dom iz Grosuplja.
Izvedenec ki bo z&j'lisan pri nadaljevanju razprave, se mora izjaviti predvsem o
vplivu, ki ga je Imela na nesrečo zaiede-neia. cena
Na stara leta ie iztiril
Lam jeseni in pozimi se je v Ljubljan: marsikoga polastila zelja, da bi se poslu 2ii živilskih prekupčevalcev, ki so se neka časa  množili  kot gobe is zavaali  .^udi ■ čudovitimi ponudbami   Ni Jih malo   ki *r bili prt takih prepovedanih ln kaznivih po slih Kaznovani ze prej  preden je poeegis
vmes oblast Prekupčevanja so se u*_mroc polastili mnegokrat kriminalni elementi, ki
so obljubljali vse m o p oče dobave. *pre1e mali »zarad; nevarnosti« denar v naprej
nato pa ga porabili za, svoje potrebe, svojt naročnike pa  puščali na cedilu.
V četrtek Je sodnik poedinec sodil v dveh takih trZbah. Prva razprava je bila po po-Jasnitvl dejanskega stanu in zasi sanju priče preložena, ker se obtoženec, ki stanu.ie izven Ljubljane ni javil V drugem primeru pa Je bil M. J obsojen na 20 dni <rog«gn zapora. 45.60 lir kazni in 1 leto izgube častnih pravic.
Sodnik je pri tem očitno imel z obtožen cem. ki Je odkrito priznal in se le kesa', veliko urmiljenje. 61o Je namreč za moža. ki je nekoč živel v zelo ugodnih gmotnih razmerah in je bil splošno znan ln spoštovan. Takoj ko Je prestopil 50 leto, ga je začela tepsti nesreča za nesrečo. Najhujša Je bila, ko je pri polomu Slavenske banxa izgubil okoli pol milijona din, obenem pa so mu v kratki dobi umrli štirje otroci, ki so bili že v uglednih položajih in ki bi mu mogli biti vsaj danes v oporo. Njegovo podjetje je Slo v konkurz in mož Je bil ni cesti.
Danes se preživlja z redno mes. podporo 78.20 lir. ki jo dobiva od neke dobrodelne ustanove, nekaj malega mu vsak mesec primaknejo njegovi stanovski tovariši pri tem pa ima ženo bolno, da Jo mora streii kakor otroka Seveda mu dohodki zadostujejo komaj za najnujne se. Mestna občina ga Je sprejela v cukrarno. hrano pa si dobiva zdaj tu zdaj tam. kakor so mu naklonjeni dobri ljudje. Bridko 'e potožil zlasti, ker Je 3* let kot član ugledne podporne ustanove plačeval redne mesečne prispevke, dan?s pa je ustanova ustavila dajanje vseh podpor Za pedporo pa Je prosil že po vseh instancah, toda mnogo si z njimi ne more pomagati ker mu le tu in tam kane po kakih 20 do 30 lir.
Ko ga Je sodnik vprašal, kaj pravi na predlog državnega tožilca, da ga naj kaznuje, je resignirano odvrnil: »Gospod sodnik, do 52 leta sem bil posten, kar sem pa zadnja leta zagrešil, pa sem pod pritiskom življenja.«
DNEVNE VESTI
— Na Kkof  MargottJ med nagrajenim L
V nedei.o 29. t. m. bo v Gorizii svečano obdarovanje vseh enih. ki so se udeležili natečaja za zmago v žitni bitki pokrajine Go-rizia. M»d nagrajenimi, ki bodo prejeli raz. pisane nagrade iz rok prefekta v Gorizii, je tudi tamošnji nadškof mmns. Karol Mar-gotti. Njegova nagrada Je 5000 lir. Nagrajeni bodo med drugim še de Finetti Edvard is Grad:sce. ki bo prejel 10.000 lir, Seba-stiano Gobet iz Romansa ob Isonzu 112.004» lir>. Josip Drekonja iz Prevacine 300 Ur, Donda Massimo iz Ccrone 300 lir. Josip Carlotto iz Gorizie 20C lir, Anton Suesso". iz Fare ob Isonzu 200 lir, Orest Grion iz Caprine 200 lir.
— Pogoji za sprejem bolnikov v ljubljansko bolnico. Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine v Ljubljanski pokrajini, naj obveste svoje občane, da se sprejemajo v bolnišnico bolniki le pod sledečimi pogoji: 1. S seboj morajo prinesti predp=ano bolniško nakaznico — člani bolniških blagajn; 2. rx>trdilo o zaposlitvi
— javn: nameščenci; 3. plačila nezmožni
— ubožno spričevalo z izrecno pripombo, da je plačilo-zavezanec (oče, mati. užitko-dajaJec) nezmožen plačati oskrbne stroške: 4. vsi ostali pa morajo položiti primeren depozit (za dan L. 15).
— Revijska skupina A. B. C. It. t bo gos!ova'a od 10 aprla dalje v Verdijevem gledališču v Gorizii Sodeloval bo tudi velik orkester pod vodstvom maestra L Avi-tabila Prva revijska predstava bo prirejena v re?:j: M Galdierja.
— Odkritje tajne tvornice mlečnih Izdelkov. Pr: N p '.'-ju so odkrili organi javne varnosti n reda in sicer v ulici Somma v naselbini S Anastasia tajno izdelovalnico mlečnih potrebščin predvsem masla, sira in skrite Večja količina mleka in skute je b la zaples prav tako tud- razne prpra-ve V zvez- s Tem odkritjem je bil aretiran Htetnj Rafael Lamura iz Grazuana
_ zidar   poštenjak   Kmetovalec Vito
dTAlena z Castellane pri Bariju si je bil v teku le* -"hranil 14.000 !ir k' i^h je spravil v majhno pramino b1'?n1eea obz^dka. Te dni na |i Rarotfl lastnik hiše rdariu Anpeta Rucc^a da poruš- obz'dek in da ea pozida na novo V času ko je bil Alena giučajne pmt dni nd=r*en. je zidar Ruccia oprav! svoie delo Nemalo pa le bilo presenečenje Vita d'AIene ko se ie vrnil rl->-mov in 73£1ednl na nnvo urejeno obzidje. Brž ft pr * idstiailjceitl iDMMn za kamnom d kler - r^01 s\-oie Selezne «katl1e. v ka+eri ie bTo točno 14 000 lir Pošteni zidar Ruccia j h je bil na«el. pa jih spet vzidal
_ Vojaki-hirmanei   Včeral 1e podelil ▼
Tor'ru laOMiitiii kard*>a1 nadškof ob nav-2t>čro?t «»ov:n h vo1a*V h ter dmffih odlič* nikrv zrk^^ment «v b rme 42 vojakom pr-ve^- ---fKkcfi r^7ka
_ TS rretr«V*h «tote^r mfls f«i|>leiilVBni
V đalsniik.1 m^h^^'Vn RH%^Mi Bu^ehero-nja v ul;ci l>wa%sf^HH v *^ns«u 1e ry4kr,'l specialen wMe1<k iMMinli kve«t"re to nabojev, v ks+er*h le bi1 o ts merr*kh stn+mr mila. k1 je b:io oč*\Tdr«o namenjeno za prodajo po več ko maksimalnih cenah. V zve-
zi s tem odkritjem Je bilo aretirarrh oseb   M.Io je bilo zaplenjeno in stav.jeno na razpolago pokrajinskemu korporacijske-mu svetu.
— Ljubezenska iafoigra. Na posestvu Cre-scenzi v bližini dveh mostov v Romi Je ustrel'1 291etni Dante Marcelb iz Terama svojo 191etno zaročenko Claro Saggio iz Cosenze ki Je bila pn prići mrtva. Mar-celh je nato zbežal, vendar pa je med begom padel. Pri tem se je sprožil samokres in je smrtonosen strel končal tud; njegovo življenje V ozadju pretresljive ljubezenske žaloigre Je ljubosumnost ki je v zadnjem času rahljala odnosa je med obema zaročencema.
— 24 pekarij je zaprtih za 30 dni v Genovi zaradi kršenja odredb o racioniran; prodaji kruha.
— Osemnajsti sin ▼ 20 letih zakona Kmetovalcu Karlu Ven turi iz Lesna pr. Milanu se Je rodil 18. sin Mati in oče, ki sta 20 let poročena, sta prejela številna voščJa in darila od sosedov in sovasčanov.
— japonski poslanik v Berlinu pose ti Hrvatsko. Dopisnik »Nove Hrvatske« v Bratislavi poroča o svojem razgovoru z Japonskim poslanikom v Berlinu generalom Ošimo, ki se je mudil nedavno v Bratislavi. Poslank je izjavil, da že dolgo pozna Hrvate kot narod vrlih pomorščakov. V kratkem namerava posetiti Hrvatsko, da bi se osebno seznanil z njenim prebivalstvom.
— Bolgarska mladina v Zagreba. Na povratku iz Italije je pr spelo te dni v Zagr?b odposlanstvo bolgarske mladinske organizacije »Branik« in se udeležilo velike manifestacije hrvatske ustaške delav=?ke rr^a-dine. Bolgarska mladina je položila v Zagrebu venec na grof dr Ante Starčevića to na greb hrvatskih mučenikov.
— NemiUd kovanci tudi v Srbiji tzgnbill veljavo.  Nemški  bakreni kovanci po dva
in en Rpf?. 2 ln 1 rentnl pfenl* 2 ln i Rpfg 200 in 100 kron (arstrrski) kakor
tudi po 2 ln 1 grooeha (avstrijski) so prenehali biti s 1 marcem  zakonito plrčilno
sredstvo na ozemlju vojaškega poveljstva v Srbiji. V zvezi s tem poroča srbska Narodna banka, da bo zamenjevala centrala ln njene podružnice te nemške kovance do 15 aprila do 30 aprila jih bosta zamenjavali nemška kreditna blagajna v Beogradu ln men lamica v NISu.
— Hrvatska po« pesa je kmetijstvo. Ns Hrvatskem Imajo zdaj kmeti-ski delavci prosto vožnjo po železnici od bivališča do kraja zaposlitve Od kmetovalcev, pri katerih delajo lahko zahtevajo nekaj plačila v obliki žita ali drugih poljskih pridelkov Za prevoz poljskih pridelkov, Id jih dobe namesto plače, imajo na železnici 50% popust
— Izgledi ca reje prašite* nm AMIIjl.
Prašičereja z njenimi pridelki mesa tn m\. sčob predsta\]ja danes najhitrejše tn naj-goapodarnejse sredstv ms zadovoljitev *> veznih potreb države Pred časom kc Sici ti j s ai Mls se otok brst gozdov, so njen: prebivalci redili izvrstne prašiče domačega plemena. Po gozd ovil m pašnikih se te paslo ogromno prašičjih čred. ki so skupno tule do 150.000 glav. Prašič Je ostal &a
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ot  delavnikih ob  16 le
18.15   ob   neaeljah  m  p razni Idr ob 10 30   14.30.  16 30 to 18.30
KINU MAlitA ' rtLthON £2-4J ^ekrasen pniTlHeeo  fTra —  oajlrpli  abivs to
Vlita   -   Shau   J+chw>   — Pmom
iflMO   inJsMMl    •    TELEFON 22-21
Mlada l}ubezen
rVm »eprfi *turlrntT«keg» tirl.oija VtBM Vamti,  SoiTTti Vosd
KiAO   SLOGA    •    1'ElEFON 27-30 Dro.tr «twrerf!
POROČNO POTOVANJE
Cecilij« Partar.   Erffc Lmdtr
PONAREJEVALCI Jaut Newili Rayf) fcllrt 1o<tnt iM\ filmov  pooddantž« {vH «tit» rocoo ob i«, tri
Siciliji gozda žival, dokler ni kultiviranje
zemlje gozdove uničilo Kmetje so prič/ii odtlej rediti prašiče doma v zvezi s svoj,-
mi gospodarstvi K znatnemu padcu števi_ ia prašičev na Siciliji so mnego doprinesu
pogoste kužne bolezni, ki jim niso vedno na*!i učinkovitejera zdravila. Na podlagi podatkov, ki se nanašajc na število prašičev na Siciliji, objavlja* kakor poroča Agit. neka vest v mesečnem vestniku Sicilisk** banke, da je število prašičev na Siciliji >2 L 1918 do 1941 padlo skoro za 50 odstotkov, in sicer od 91.295 na 47.597. V razmerju do poljedelske površine ln naselil nosti pomeni to, da pride na vsakih 100 prebivalcev po 1.6 prašiča in 2.5 na kv. m. Največ prašičev rede v Messinski pokr^ jini. V veliki razdalji po gostoti se uvrščajo za njo pokrajini Catanija ln Rignsa. Danes ko moramo stremeti, da pridelamo čim več mesa in mnsti. bodo morali tudi na SiciU-'i Izrabiti vse možnosti, da prašU-jerejo zopet dvignejo čim višje, da se po -nežnosti vrnejo zopet na nekdanje količine.
— Iz »Službenega IHtac. >Službenl list za Ljubljansko pokrajino« st. 24. z dne 25 marca 1942-XX. objavlja določitev časa za zatemnitev, predpise za kolesarski promet oredpise o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa in cenik za zelenjavo in sadje St. 12.
— Iz odvetniške slnžbe. Advokat v Ljubljani dr. Josip Cepuder je 15. t. m. umrl Za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne je postavil odbor Advokatske zbornice v Ljubljani advokata v Ljubljani g. dr. Ernesta kalana.
— Srbska Narodna banka bo znižala kon-tokorentne obresti. Z 10. aprilom bo znižana pasivna obrestna mera za žive in tekoče račune pri srbski Narodni banki takole: pri vlogah do 1.000.000 din od 1.50 na 0.75, pri vlogah nad 1,000.000 din pa od 1 na 0.509r. Ta ukrep je bil storjen v zvezi z Izdajo državnih bonov, ki bo omogočila bankam in zasebnikom naložiti odvisna likvidna sredstva pod ugodnejšimi pogoji kakor doslej.
— Sporazumi glede grške zunanje trgovine. Kakor poroča Agit iz Rome, je prišlo med italijanskimi ln nemškimi oblastmi do sporazuma, po katerem se bo gršKa zunanja trgovina v bodoče razvijala preko p-oebnega italijanskega kompezacl skega urada. Pri grškem gospodarskem ministrstvu so bili imenovani kot sodelavci italijanski ln nemški odposlanci, katerih naloga bo pospeševati trgovino med Grčijo n državami osi ln zagotoviti živež in sirovine za Grčijo. Kolikor se tiče trgovinskih odnosov med Grčijo ln Rumunijo je prišlo na pogajanjih posebnega italijansko-ru-munskega odbora do sporazuma, da se bodo plačila med Grčijo in Rumunl;o v bodoče vršila v skladu s kompenzacijskim sporazumom med Italijo ln Rumunijo.
— Prehrana je danes glavna skrb gospodinje. Ako ste v zadregi in rabite svetovalca, vzemite v roko knjigo: »Kaj naj danes kuham?«, ki jo dobite v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, feelenburgova ul. 3 za Lit 8.50. Ne bo vam žal.
— Nesreče. Včeraj so prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnice zopet po večeni mlajše ponesrečence, žrtve raznih nesreč. Ivana Novak, 8 letna hči posestnika iz Brezovice je zvrnila nase lonec vrelega luga n se nevarno oparila po levici. — Anton Pire, 91etni sin krojača z Vrhnke, ima ranjeno desno oko Neki otrok ga je po nesreči zadel s polenom — Miroslav Kodelja. 24 letni delavec z Rakeka, je padel na cesti in se ranil na levici. — Marija Magister, 56'etna vdova po mestnem uradniku iz Ljubljane, je doma pad'a ^ stola, ko je popravljala zaveso in si zlomila levico. — Janez Drobec, 18 letni sin čuvaja^s Smar-tinske ceste, se je ranil na levem očesu.
Iz LJubljane
—I] Lepo vreme najbrž ne bo vec trajalo dolgo. Včeraj nno lahko uživali krasno, prijetno vreme Tud. včeraj je ostalo nebo brez oblačka. Popoldne so pa že kazali nekateri zraki, da se pripravlja sprememba. Začel je pihat: močen jug in davi » nebo začeli preprezati oblaki. Popoldne najbrž ne bo več solr-.čno in prihodnje dnj smemo pričakovati dež.
—lj Ribji ir«. Danes je bilo naprodaj samo nekaj rib Severnega morja. Svežih morskih rb ni. ker je zadnje dn ribolov ovirala burja Naprodaj je bila sveža pole— navita po 28 lir kg. Losos je bil po 32 lir
—lj Ve* opremljenih sob rla ti sredi mesta
z eno. dvema aH tremi oostellaml ter s souporabo kopalnice še vedno nujno potre-buie mestno poglavarstvo za oficirfe n uradništvo Zato snet orosimo, na i vsi. ki tmajo primerne sobe upoštevajo veliko potrebo ter lih takol naznanilo mestnem »i erlavnemu vložišču na M°stnem trgu št 27 v sobi na levi strani veže torej v nisi za vodniakom.
—lj Javno cepljenje proti koram se bo
vršilo ▼ bJgijenskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater ir otrok (lečjl dom) dne 7., 10. In 14. aprila 1942 od 15.—18 ure.
—lj Vraćanje vre* za moko. Vsi trgovci tn zavodi mora i o vse vreče ki so od 5 marca dalle dobili v nllh moko od mestnega nre^trrbovalneea urada zaneslUvo vrniti od SO t m do 1 aprila, drueaee tlm bodo vreče zaračunane »o nižji ceni V po ~e**ellek SO t m na* v Vidmarlevem skla dtSču v Gradišču vmelo vreče trgovci m zavod! t začetnimi črksmi od A—J ~ torek SI. t. m. oni od K—O na veliko sredo 1 aprila pa asi od P—£. Nadalje bo pa mas:
oi preskrboval m urad sprejemal vreče v
navedenem skladišču samo vsak torek od 14. do 17. ure od strank z začetnicami A—L* ji samo vsak petek od 14. do 17. ure od
irke M—2.
—lj c mrli so v LJubljani od 20. do 26.
L m. Baje Venceslav, 13 let, sin kočarja, Vidov danska cesta 9; Baš in Andrej, 63 iet, tel. ualužJjenec v pokoju. MilĆLaškega c. 62; DeZman Marija, rojena MarkoviC, 78 let, vdova po žel. nadrevidentu, Šolar-oka steza 2; Makse Leopold, 26 let, kur-'ač drž. Žel., Trnovski pristan 14a; Weihs Jožefa roj. Žibert, 80 let, zasebmea, Tolstojeva uJJca 3; Zaje Franc, 67 let, hišni posestnik, 2ibertova ul. 25; Trampuž Vin-ko, 32 let, mehanik-šofer, Rožna dolina, C. XVTJ-6; Žužek Marija roj Klan Čar, 78 let. zasebni ca. Cesta dveh cesarjev 145: Eržen Jos:p Norbert, 81 let, posrtrelček, Vidovdanaka c. 9; Jerman Ivana roj. Bc^-
£ina, 73 let, vdeva finančnega usluZ-oenca, Vidovdan ska   cesta   9;   Svetek   Andrej, 76
let, uslužbenec dri. žel. v p. in posestnik, OD Ljubljanici 8; Porenta Ljudmila, 39 let, sivdja, Hradeckega vas 5; Tepež Leo-poldlna roj. VVaneck, 75 let, žena majorja v p.. Knafljeva ul. 3; Kane Marija roj. Mustar, 79 let. viova trgovca ln posestnika, Linhartova ul. 3; Skrbeč Alojzij, 24
let, delavec. Tovarniška ul. 9; Derglin Er-nest, 16 let. dijak. Kodeljevo 3. V ljubljanski bolnici so umrli: Elatnik Jože, 64 let, posestnik, Mlescevo 14, obč. Stična;
ZdeSar Katarina, 63 let, žena čuvaja, Vrhnika:  Bizjak Jože, 9 let, stri delavca, VoS-
njakova ul. 18: Jager fetefan. 30 let, strojni graver, Detel jeva ul. 6; Kikelj Ja-roslav, 23 let, stud. med., VVolfova ul. 12; Leiner Herbert. 4S let, kurat, Glinška ul. 15; Mikec Jožef. 44 let. natakar, Fugner-jeva ulica 3; Terhljan Rado, 21 let, mehanik. Zaloška cesta 13; Tekavec Karol. 81 let, železničar v p., Cerkvena ul. 17; Jer-mol Josip, 72 let, železniški prožni mojster v p., Ločnikarjeva ul. 6; Rozman Terezija roj. Knez. 43 let, žena radio tehnika. Kavskova ul. 13; Brajer Anton, 17 let, čevljarski vajenec. Ižanska cesta, baraka; Pintarič Janez, 20 let, hiralec, Vidovdan-ska c. 9; Predlkaka Jože, 20 let, razna-3alec časopisov, Nove Jarše 77; Tekavec Rafael. 10 let. hiralec. Vidovdartska c. 9: Pušier Miroslav, 20 let. Hudo 15, obč. Stična; Setnikar Janez, 43 let, posestnik, Bevke 65 pri Vrhniki.
—lj Umetnostna razstava »Sloven^kcijn <Ika« v Obersnelovl galeriji na Go?po«rv^T-skl cesti je podaljšana, nakar opozarjamo orne, ki si je še niso ogledali. Zaključena bo nepreklicno v nedeljo.
—lj Literarni večer Ivana Albrochta bo v ponedeljek 30 t. m. ob 18. v dvorani Po-'crajlnske delavske zveze na Miklošičevi cesti in ne jutri kakor Je bilo po pomoti objavljeno.
—lj Sprememba naziva pošt Moste pH Ljubljani ln Vič. S 1. aprilom t. 1. se spremeni naziv pošte Moste pri LJubljani v LJubljana 10. poste Vič pa v LJubljana 11.
Z Gorenfskega
— Okrožna hranilnica ▼ Radovljici. Deželni svetnik dr. Hinteregger je povabil oni dan člane upravnega odbora okrožne hranilnice v Radovljici na prvo sejo, na kateri se je odbor konstituiral. Sejo je vodil namestnik deželnega svetnika dr. Marchart, ker je bil on sam zadržan. Za člane upravnega odbora so bili imenovani trgovec v Radovljici Vincenc Savnik, zdravnik v Radovljici dr. Johann Scharz. gostilničar v Sr>odnJi Lipnici Josip Mu-lej. finančni uradnik v Radovljici Franc 3libar, dipL trgovec na Bledu Ivan Ken-da, in proknrist KID na Jesenicah Emil Klein. Za načelnlkovega svetovalca Je bil imenovan notar dr. Sigurd Christamamis. Po konstituiranju Je spregovoril namestnik ravnatelja Koroške hranilnice v Celovcu dr. Tauss o organizaciji nemške hranilnice vobče ln njenem delovnem oodročju. Obravnaval je rudi pravni položaj Mestne hranilnice v Radovljici v likvidaciji in radovljiške Okrožne hranilnice. Končno so se obravnavala vprašanja posojil, obrestne mere, najvišjih in najnižjih vlog ter razna organ i za t ori čna n personalna vprašanja. Iz poročila načelnika Antona Ottovvitza je razvidno, da uživa radovljiška Okrožna hranilnica s ^voiima podružnicama na Jesenicah Ln v Tržiču med prebivalstvom Gorenjske vedno večje zaupanje.
—Gorenjska »poznava nemško kuhfnjo med vojno. V hotelu »Triglav« na Bledu ;e priredila celovSka gospodarska skupina gostinskih in prenočiščnih obratov tri kuharske tečaje za gorenjske gostinske obrate. Tečaje sta vodila strokovnjaka Alois Wnllner in Josef Hierz. ki ju je poklala po«k-u«ma kuhinja z Dunaja. Tečaj-*vki so imeli pr-'liko seznaniti se teore-1-ično tn praktično z raznimi n^domest-n'mi snovmi in recenti, ki jih zdal pozna in ceni že vsak gostilničar in vsaka go--podinla v Nemčiji.
— 2enske s6 zborovale. 2ene lz Lesc so :mele oni dan prvo popoldansko zborovanje Krajevna voditeljica Marija Zupan ie pozdravila zlasti toplo strankino odposlanko iz Celovca M^rto Forsterlevo, ki ;e pred^v^la zboroval kam o skupni borbi Koroške in Gorenjske proti boljševizmu.
— Ve«el večer v Bohinjski Bistrici. V
iomu koroškega Volksbunda se je vršila nedavno vesela glasbena prireditev. Neka   nevrka  in  Igralska družba   iz §pitala
ob Dravi le naslonila v pestrih narodnih nos>h fer pripravla prebivalcem Bohinjske B^srrice in okolice s plesom, petjem in humor;p*m dve url priletnega razve-^r*]a. Prreditev ?> bila dobro obiskana. Na koncu je izrekel vodja krajevne skupine We^ser»bacher prirediteljem v Imenu poslušalcev toplo zahvalo.
— Poučni tečaj vodij krajevnih skupin. V vzgajališču v Gozd-Martuljku so se sestali 21. in 22. t. m. voditelji krajevnih skupin ln uradni politični voditelji okrožnih vodstev Radovljica, Kranj ln Kamnik z okrožnimi voditelji h kratkemu poučnemu tečaju. Pokrajinski Šolski vodja Sprin-genschmidt iz Salzburga je govoril v soboto popoldne o geopolitični legi Gorenjske in podal zelo zanimiv razgled na^ svetovnim političnim položajem. Izobraževalni vodja Steinacker Je dal udeležencem sestanka navodila o bodočem izobraževanju političnih vodij. Večer Je bil aa-ključen s splošnim razgovor osa T »s-dsljo dopoldne ja okrošni propagandni vodi a Petschauer govoril o propagandisti čnem delu v krajem-h skupinsh. Vedla mladinske skupine Rsuter Je dal navodila za bodoče mladinsko dalo ter sporočil, da se Je prijavilo za kmečko delo aa Koroškem nad 1200 fantov in deklet
Okrožna voditeljica ženstva Goričnikova
je imela kratek referat o delu žen v treh gorenjskih okrožjih. Okrožni vodja dr. Hradetzky je ob zaključku tečaja nagla-šal velik pomen kmečkega dela. Znaten delež h končni zmagi Nemčije bo prispeval kmet s svojim delom.
— Predavanja o davčnem pravu. Nemška delovna fronta je priredila v kamniškem okrožju več predavanj o novem nemškem davčnem pravu.
— Nemško pevsko društvo v Litiji« Pozivu nadučitelja Seppa Pruggerja so se odzvali vsi pevci ln pevke nemške narodnosti in tako je bilo 17. t m. ustanovljeno v Litiji nemSko pevsko društvo.
— V avto se Je zaletel. Pomožni delavec Janez Zaje. star 42 let se je zaletel na cesti pri Litiji v osebni avto, ki
ga Je podrl tn mu zlomil nogo v desnem stegnu.   Zajca  so  prepeljali  v bolnišnico
na Golniku.
— Velik otroSki koncert. V drtisTVesietn
domu »Na skali« v Tržiču se Je vršil nedavno velik otroški koncert v korist nemške zimske pomoči. Organizirala in vodila ga je voditeljica krajevne skupine Ana Klauber. Nastopili so njeni privatni učenci z glasbenimi točkami in želi so zasluženo priznanje.
— NemSki optanti so dobili listine o državljanstvu. V četrtek 19. t m. popoldne
so bili nemški optanti iz Ljubljane v Kraniski gori sprejeti v nemško držav-
tiansrtvo. Listine jim Je svečano izročil names+nik Gauleiterja Thimel. ki le to pot oficijelno posetil Gorenjsko. Na meji okročla so ga spreieli okrožni vodja dr. Hradetzkv, vodja podružnice državnega propagandnega urada na Bledu Petschauer in štabni vod i a pri državnem ko-mtearHi dr. Strarzacher. Od tam 1e nadaljeval vožnjo v Kranjsko goro. kier ga je pozdravil deželni svetnik dr. Hinteregger. Dobrodošlico so mu izreki I fte drugi predstavniki oblasti in stnmke. Namestnik Gauleiterja se je zahvalil za nrl-srčen soreiem in narisat veličino sedanle dobe. Potem je pa možem in ženam Izročil listine o sprejemu v nemško državljanstvo. Vod i?« narodne skupine Torrrdea se mu je v imenu opt^n+ov zahval0 in mu obliubM da bodo zastavil vse sil*» za 7m?>go Np^rr:ie. Na slovesnosti so «odelo-\ vali uči tel j'ščniki iz Gozd-Martuljka.
— Dve noreči. V F>*rn je padla po-f^estn'kova bči  Tvanka  Povšnnr doma na
J dvorišču tako n^r^no. da si le zlomila ; *v>go v gle^niu V Kropi ie nadla na cesti ! proti Rovtam SOletna tovarniška delavka » Antoni la Zupan in si zlomila roko. Oba j nonesrečenca so prepeljali v bolnišnico na j Golniku-
— Kamniški učitelji v otroSkem vrten j v Ihanu. Na zborovanju mlad*h učiteljev
in učiteljic iz Kamnika in Domžal je bilo sklenieno. da bodi prva naloga učiteljskega dela sodelovanje med šolo in otroškimi vrtci. Okrožni šolski svetnik Prasch govoril o ciljih in nalogah vzgoje. Potem je pa okrožna strokovna voditeljica za otroške vrtce Raxa obširno poročala o zgodovinskem razvoju nemškega otroškega vrtca. Popoldne so si zboroval d ogledali otroški vrtec v Ihanu, kjer so videli otroke pri kosilu, prostih igrah, gimnastiki, petju in glasbi. Otroški vrtec v Ihanu je prvi v kamniškem okrožju.
— Kmetje kamnlšlcega okrožja so zborovali. Nedavno so zborovali kmečki zaupniki iz vsega kamniškega okrožja. Okrožni vodja kmetov Burgstaller ter njegova sotrudnika Jurkovitsch in ing. Rei-cher so jim ponovno dali navodila glede pomladne setve ter j*h opozorili na važnost povzdige kmetijstva. Že pozimi je dal prehranjevalni urad po vsem okraju kmetovalcem potrebna navodila za pridelovalno bitko v tekočem letu. Poleg tega je bila pa izdana tudi brošura z vserm potrebnimi nasveti m navodili. Zdaj pa prirejajo po vsem okrožju še filmska predavanja. Za pospeševanje kmetijstva v kamniškem okrožju so dobili kmetovalci znatne podpore. Doslej je bilo dobavljenih s podporami že 770 poliedelskih strojev, 450 je pa še naročenih. Očiščenega ali razkuženega je bilo že okrog 50.000 kilogramov semenskega žita. Nabavi i enih ie bilo 180.000 kg dušikovih gnojil, 360 000 kilogramov tomaževe žlindre ta 560.000 kilogramov kalijevih gnojiL Poleg tega bo po možnosti dobavljeno kmetovalcem sveže seme, zlasti krompir.
Dva ribiča na ledeni gori
Dva mlada ribiča sta se odpeljala ona dan v čolničku z otoka Aerae, ležečega Jugovzhodno od otoka Alsen, na morje lovit ribe. Ker ju dolgo ni bilo nazaj, so ie mislili, da sta utonila in da so ledene gore zdrobile njun čoln. Nekega dne sta se pa naenkrat zopet pojavila na otoku Aerae. Na morju ju je bila res doletela nesreča, toda rešila sta se na ledeno goro. ki Ju je odnesla na morje proti jugu. In slednjič sta prijadrala na nji do Kiela. Tri dni m tri noći sta preživela na ledu. Jedla sta sirove ribe. Končno je morje potisnilo ledeno goro pri Kielu na obalo. Mlada ribiča sta mislila, da ju je zaneslo na sosedni otok. Ko sta pa zvedela, kje sta, sta se seveda začudila. Preko Pattburga sta 9e odpeljala potem z vlakom domov.
Apanska razstava v Berlimi
V Berlinu vzbuja veliko pozornost stava, »Španska umetnost naših dni«. Razstava nudi zanimiv in poučen pogled v sodobno ustvarjanje Španskih upodabljajočih umetnikov. Razstavljenih je nad 200 skk, skulptur in grafik španskih umetnikov zadnjih 50 let. Razstavili so starejši in mladi umetniki Razstavljenih je tudi nekaj del že umrlih umetnikov. Sodobno špansko slikarstvo kaže vseskozi evropsko solo. Španski slikarji obravnavajo od akta do pokrajine, od notranjosti do ljudskega odra, od tihožitja do portreta vse, kar se da slikati.
PREMOG
DRVA L Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
DANAŠNJA HRANA
is odgovorja in pothranjuje ljudi. Da dobi tale hranilne snovi ln vitaminov v radostma, kalorijah — pljta rsdao Ambroževo ms— dieo, ki jo dobite pristno le v Medarai, Ljubljana, židovska ulica št. 6.
Strmu 4
»SLOVENSKI N A RO D c.petek. 27 marea 194z-X3L
Naši zdravstveni domovi
Pomen njihovega delovanja za zdravstvo podeželja — Zdravstveni dom v črirtrmlfn
Ljubljana, 27 marca
Doslej  smo opisovali delo ljubljanskih
zdravstvenih usianov, ki delujejo pod okriljem H. g i enakega zavoda. Deio teh ustanov je namenjeno predvsem LjuDljani. čeprav nekater; oddeJc. Hg enakega zavoda opravljajo pomembne na.oge za potrebo znanstvene služoe vse pokrajine Nekateri teh zdravstvenih ustanov .majo značaj osrednjih zavodov, ki imajo sicer sedež v Ljubljani, njihov delokrog se pa razteza na vso pokraj no. Toda delo in na.oge. ki ga na deželi prevzemajo za podeželsko prebi v Lst v o zdravs*ven. domovi, je razdeljeno ▼ Ljubljani z de.okrogom za mestno ozemlje, na posamezne zavode, t; zavod, so le v službi zdravstvenih potreb mesta. Na deželi je to delo organizirano malo drugače.
Zdravstveni domovi kot središča
Kot sred sca socialno zdravstvenega delovanja na deželi aeiujejo zdravstveni donio.. .   s.stem zdravstvene
organizacije H.g.enskega zavoda Toda s tem je prtmaio povedano. Vedeti morate predvsem, da zdravstveni domovi poslujejo na ozemiju zdravstven.h obč n ter so tako rekoč županstva teb občin, če jih smemo tako imenovati. Kjer ni zdravstven.h občin, ni tudi zdravstvenih domov Teritorij zdravstven h občin je navadno precej večji kakor posameznih političnih občin. Govorimo o »združen.h zdravstvenih občinah« ker je v en; zdrastveni občini združeno več pol ličnih občin Na-eljenosi na dežel: je redka občine niso bogate in razumljivo je, da se zdravstvena občina lahko ustanovi le. če se združi več političn.h občin Številne združene zdravstvene občine so do-ble zdravstvene domove, bod :si nova poslopja ali so se zdravstvene ustanove. k* delujejo pod oknliem zdravstvenih domov, naselile v cfar h manj primernih po-lopjih začasno Zdravstveni dom je sedež več zdrav<*venih ustanov, zatn ie središče zdravstvenega delovanja na deželi. Delokrog zdravstvenega doma je zelo obsežen;
v zdrav--4verem domu je koneentr rano vse tisto socialno zdravstvene delo. ki ga pozna moderna socia'.no zdravstvena služba. Zdravstveni domov-; so središča zdravstvene propagande. b: rekli ljudske zdravstvene univerze Toda niso le žar šča zdravstvene prosvete. temveč tudi prav- ljudski ambu'atoriji ali poliklinike Skratka brez zdravstvenih domov bi ne b lo mogoče organizirati z^ravstvene službe tako temeljito in uspešno in v marš katerem pogledu bi bilo zdravstveno delo na deželi sploh nemoffoče. Prav b: ♦orej b lo, da bi povečali deVtvnniu zdravstvenih domov vso do-
Mrral '''ato nai kratko Se op šemo njihovo delovanje v preteklem letu.
9 zdravstvenih domov
V Ljubljansk. pokrajini deluje 9 zdravstvenih domov in 6 prot.tuberkuloznih dispanzerjev Zdravstven domovi so: v Cerknici. Crnom'ju. Logatcu. Ložu. Metliki. Novem mestu. Rakeku St Jerneju in RibncL Protituberkulozni  dispanzerji  deluiejo ra-
zen dveh Ljubljanski (za Ljubljano n ljubljansko okolico) v Cerknici. Kočevju. Metlikj in Novem mestu Ze iz tega je razvidno, da je zdravstvena služba na Dolenjskem in Notranjskem precej dobro organizirana. To nam kažejo rudi letna poroči a o delovanju posameznih zdravstvenih domov.
Zdravstveno delo v Beli Krajini
Zdravstvena služba v Beli Krajini je poverjena črnomeljskemu in metliškemu domu. Ob tej pni.k. navajamo podatke o delovanju črnomeljskega zdravstvenega doma. Njegovo področje ob?ega ozemlja naslednjih občini črnomeljske mestne. Črnomelj ?ke okoliške. Adlešičev. Vinice. Draga-tusa, delno pa tudi. kakor je pokazala praksa. Starega trga. Na tem področju je okrog 16.500 prebivalcev. Delo v zdravstvenem domu vod; okrajni sanitetn referent.
V splošnem ambulatoriju je ordiniral banovinski zdravnik. V domu je bila zaposlena zaščitna sestra dnevničarka.
Skromni dohodki
Da posamezni, zdravstveni domovi delujejo z zelo skromnimi sredstvi, je razvidno iz seznama dohodkov črnomeljskega zdravstvenega doma. Pri tem je treba sicer upoštevati, da je zdravn.k prejemal plačo iz drugih dohodkov in da tudi vodja ustanove nj zaposlen na račun sredstev zdravstvenega doma. Dom je lam dob 1 iz proračuna Higienskega zavoda 3.169 5 din m razen tega še iz istega naslova posebej za tako zvano mlečno akcijo :n šolsko kuhinjo po 1000 din. Občine so prispevale 3.548 din Skupno so dohodki znašal 8 718 din. kar nedvomno ni mnogo. Te dohodke so porabili za kritje stvarnih izdatkov. Pri vsem tem
je treba Se upoštevati, da zdravstveni dom
.ima posebnih dohodkov
Zdravstveni dom ima 6 oddelkov
De^o v črnomeij^kem zdravstvenem domu je razdeljeno na naslednje odde.kei šOiSko pol.ki.n ko. otroški dispanzer, pd-svetovaln.co za matere posve to va.mco za noseče žene. posvetovalnico za tuberkulozne m sp.ošni ambulatonj. Mnogo dela je imela zlasti šolska po.iklimka. V nji so lasa pregledal 1370 šolarjev Najbolj pogosto so otroci oboleval- za kožnim, boleznimi. Precej razširjene so bile med otroci garje, pač zaradi pomanjkanja Čuta za snago v posameznih družina.-! -cveda pa tudi zaradi pomanjkanja perila n slabih stanovanj. Garje so bile razs.rjene tudi med odraslimi, ne le med otroci. Izboljšanje razmer v osebni higieni je pričakovati, ko bodo izročil svojemu namenu ljudsko kopa kakor nameravajo Kopal ^če je projektirano v novem poslopju zdravstvenega doma. Precej obolenj je pa bio tud. na d -halnih in prebavn h organih. To je treba pripisovati predvsem temu. da otroci poz:-m pr hajajo v šolo pogosto neprimerno »biečen; :n v s'abi obutvi Tudi kmečki rtrod imajo s!abe zobe. Zdravnik sodi da «o zebne bo>7n-; počnete zarad; nep"av;:ne -ane z'a^t: «p0miadi — V ambulant: e poliklinike so razde';! ^io>"n po-~b 1: prece4 ntarezfllMSJS mater4«-!1-? rVega olja in o»nei.«'h zdrav;I — S stem*t~kih :n knntroff*** pregledov je bilo v šolsk polikliniki 270. '
Za zaščito mater in otrok
V otroškem dispanzerju je bilo lani pregledanih 505 dojencev in otrok v predšolski dobi Tudi med tem; pacienti je b 'o največ obo'enj za kožnim: b~>leznimi in mo-titve v prebav . odnosno prehrani. Najrev-"e;*e cr» podpirali z b^eznlačn m efravilL Naglasa jo da matere iščeln pomoč v t&TBV* -"venem domu le v največji sili. Ljudstvo
je še veono konservativno m mnogi še ne vedo cen. ti pomoči zdravstvenih ustanov, pa tudi ne zaupajo j.m vselej dovolj. Razen tega je pa treba upošievati. da so posamezne vas. zeiO oddaljene od zdravstvenega doma. celo do 32 km Ze.ezmce se lahko poslužujejo le prebivalci ene obč.ne, ko potujejo v zdravstveni dom. Lz drugih občin se voz.jo s poštnim vozom, ki je pa pogosto prenapolnjen. — Zaščl; m?*er in otrok je posvečeno tudi delovanje posvetovalnice za matere in posvetovalnice za noseče žene. Obisk obeh posvetovalnic je bii še precej številen. V posvetovalnici za matere je bilo 252 pregledov. Po več.ni so pr.hajale v po-svetovaln co matere z otrok- iz mesta in bližnje okolice.
Obolenj za malarijo manj
Na pooručju črnomeljskega zdravstvenega doma so tudi nekateri kraji z endemično malarijo. V lanskem letnem poročilu pa navajajo da je bilo manj obolenj za malarijo. Zdravljenje malančnih spada v delokrog okrajnega sanitetnega referenta, k: daje boln kom navodila in zdravila, ter vodi zdravljenje. — V splošnem ambulatoriju zdrnvs4vrnera doma je bilo lani 933 | pregledov Zdravstveni dom je sodeloval pr. boja proti tuberku'ozi vzajemno s pro-tituberkuloznim dispanzerjem v MeM'ki. — prerei de'a je oprav la lani tudi zaščitna sestra. ObiFkala je 511 dojencev. 32 bolnikov, razen teh še 20 jetičnh. zaradi materinstva je napravla 47 obiskov v družinah, zarad] splošno socialnih problemov 73 obokov, a rar^n tega je imela še 1*7 sV*o-nih potov. Napravila je skupno 820 obiskov.
Te š'evilke. čeprav suhe vendar kareio delovanje in pomen zdravstvenega doma v
dovolj iasn luči. da ni treba se visoko do-nečlh besed, v primeri s ckromninv sredstvi ie to delo vprav nenreren'jivo. Upanie je. da  bo zdravstven; dom lahko poglobil
^voio dp'o ter deloval uspešneje v novem poslopju.
Tirana dobiva sne Jemo lice
Z italijansko pomoči o bo albanska prest a lica izpre-menjena v lepo, snažno vrtno mesto
Jrogicu na bazar v Hrani
Bell fesi. športne čepice, v vozičke vpre-ženi osli. muezin in tango, siromašne koče in mar.nornate palače, to je Tirana naših dni, mesto na prelomu svojega razvoja, kjer se križata vzhod ln zapad bolj kakor kjer koli na Balkanu ali Bližnjem vzhodu Tirana, ki jo je LzbraJ kralj Z >pu za piestolico Albanije, ni bila največji albanski kraj, pa tudi najlepš. ne K.aJj Zogu ni bil posebno varčen ln to se je pokazalo tudi pri modemizac ji Tirane Delalo se je brez pravega načita z edin m priza le van jem čim već porušit.. Porušili so tudi več lepih poslopij. Tirana leži v kotlini med gorami, in nudi naiavn^st Idealno možnost 'zgraditve p j enotnem načrtu, tako da bi ne odpad'a nobena naravna lepota.
Nova Albanija, kl žal ni mcg'a popraviti Zogovih napak, je pa   u^raa čislo
drugačna pota. Z  italijansko pomočjo j«
bil izdelan načrt izgraditve in preureditve Tirane, ki naj postane lepo, snažno vrtno mesto. Ne da bi bili ustvarili kak nov mestni okraj, kar bi zahtevalo sk. čenje nekater.h delov mesla, je bilo zgrajeno 2e obstoječe sie-.i'švle in pudaJ^šano tja, kjer je bi kolikor toliko na razpolago prostor. Tu boio ostala reprezentativna poslopja albanske prestolice, ki bi bila večinoma te dograjena, če bi ne bila vojna ustavila g. ix .Ltn h del.
Častno me^to v novem mo^mem delu Ti. ine bo zavzemal Dom fas jev. Njegovi megočni marrnornati kvadri 'zražajo obenem voljo FaS zrna napraviti iz AiLanije trdnjavo Imperija. V neposredni bližini Doma faš jev bo v kratkem dograjen novi sta.;on. kjer bo prostora za 15 000 gledalcev. Ob via deli Impero tja proti Skan-
derbegovem trgu pa raslo iz tal moderna p»&iu^ja, lZiUbd^uva btisLvo nove Ao ocuiije-Zfei-ajc^ia so v siio^u, spamuijajočem močilo na »inove iviku-, ki je pa v inai^lce.n aiugacuo. a čuko je novi kiuo zelo pos. ece-na povezanost meu ooma^uu SLavoa^^tvom in iiovuii aio^"oin. iVi po^u^pje ayoui_nja na italijanska poslopja v L^ulJi in v^i.v.ni Ajci i-ru. v p. lUicju u na svoje prosto, e al-bansKi DopoiavoiTo s svojon ^le^auiš^em, daj je je lu bom aioan^Ke naadine. po-aiopje ougani^injije, ki akto* za matere rn ouoKe tei la^na upravna poslopja in ata-novan>s#ve h.ae. V noveiu mestnem okraju je it^.ajen tudi vena modemi hotel. To ponie^.i venko pridoo.tev za Tu*ano, ki doslej gostov ni mogla spiejeinau, ker ni Ui.ua iiiozaiosu splaviti j.n pou streho. Pa tu i i skromna pienočLŠča, kar jih je bilo v Tutam. so Oi^a nje čase veono zasedena, tako ua je rnoiai človek iskati pre-a v za3tuji.ii hišah, če ni imel pose onega priporočila.
Na &iicu oo cesti vodeči proti E i bacanu stoji taKo zvana Kraljeva vua, kjer je stanoval Kiaij jx Ceaar Viktor Einanu-ei ul., ko je lani spon nadi p^aetil ^vi Danijo. Od tu je krase*i i-azgieu po vsem mestu m oAi.-i.Ci.. in a zunaj enostavno pa vendar ucuiAovito atoji io posiopje vrh z oiivaim in cipresami zaiascenega hriba in je prava mujstiovina ltaujansKe notranje arhitekture, ki je prekosila tu samo aeoe. Pod poslopjem se razprostira krasen park, Ki ui piav lanKo apaciai tudi k poljubnemu toskaiiskemu grauu, tako skrbno negovana so tu drevesa, gnn.ći rn gredice. Ce p^ezuvi cioveK tu toplo poletno noč, ko migi^a-jo na nebu zvezae in ko vili doU pou oeuoj speče belo mesto, mu ostanejo te naravne lepote neizbrisno v spominu.
To je nova 1'uana, kjer kipi ueio Ze tri leta, in ki se dostojno postavlja ob stran staiih razK^šndi poslopij iz turSkih časov. Najlepše med njuni so stare moseje m mavzolej ustanovitelja mesta, ki ga je nazva] na podlagi svoje v svojstvu cuid<\4,a generala izvojevane zmage v Turčiji Teheran, iz česar je postalo pozneje ime Tirana.
V neposredni bližini Skanderbegovega trga je oazar s svojimi značdnirni šotori in delavnicami, kričeče nasprotje mu nega prostranega trga z njegovimi c ve Učnimi gredicami. Tu vidi človek marsikaj zanimivega. Tu delajo obrtniki kar javno, da lahko sproti prodajajo svoje izdelke. Pri njJi naletiš na orouje, ki ba ga pri naa niti v muzeju ne našel več, in ven i ar so izdelki tiranskih obrtnikov na višku. Posebno lepi so ustniki, ki gredo zelo dobio v denar, ker so Albanci strastni kadilci. Albanec kadi ko jaha svojega osliča na trg, ko sedi v senci in se pomenkuje s prijatelji, ko dela, skratka vedno hi povsod kakor je pač splošna navada.
Razdelitev premoženja bivše ČSR
Pn razdelitvi premoženja bivše Češkoslovaške republike so ostala odprta razna vprašanja, ki so bila urejena na pogajanjih med zastopniki Nemčije in Slovaške. Pooblaščeni zastopniki Hrvatske prevzamejo v   Pragi   Slovaški pripadajoče
delnice podjetij, nahajajočih se na Slovaškem ozemlju. Delnice Madžarski pripadlih podjetij bodo izročene zastopnikom Madžarske. Zastopniki Slovaške so zahtevali, naj bi dobila Slovaška pripadajoči del denarja češkoslovaške Narodne banke. Zastopniki Nemčije so pa iziavili. da morajo dobiti glede tega vpraSanja še navodila svoje vlade Zato je bilo vprašanje razdelitve denarja Češkoslovaške Narodne banke odgođeno.
Razdeljeno je bilo tudi premoženje bivše češkoslovaške radijske družbe Radio-Journal. Češkoslovaški je bila priznana načelna odločitev. Premoženje radijske družbe se bo razdelilo po številu prebivalstva. Slovaška ima po tem ključu 2,450.095 prebivalcev, bfvša Češkoslovaška jih je pa imela 14,729.530.
Navodila za nego bolnikov
Bolnik ne želi biti postrežen samo z zdravili in snago, temveč tudi s prijaz-nosMc in ljubezn jo.
Ne govon pri bolniški postelji o boleznih, če začne govoriti o njih bolnik sam, napelji  pogovor drugam.
Bodi potrpežljiv in ne razburjaj se, če je bolnik slabe volje Ce se jezi in sitnari, ne jemlji njegove sitnosti preresno. Bolnemu človeku ne smemo zameriti, če je nervozen.
Ce je bil poklican zdravnik, pazi na to, da bodo njegova navodila točno izpolnjena.
Bodi pri bolniški postelji vesten ln natančen. 2e ope'ovano so povzročila na-p^č^o uporabljena zdravila nepopravljivo Škodo.
Ne pokaži nikoli bolniku, da povzroča v hiš; izredno delo in skrbi. To ga vzno-mirja m ovira zdravljenje.
Ne pretiravaj v sočutju. Bolnikovih želja, ki bi utegnile ovirati zdravljenje, ni treba izpolnjevati.
Bodi vedno do skrajnosti snažen. Pogosto se izkaže, da so bolezni, ki jih v začetku ni bilo mogoče prav opredeliti, nalezljive. Ravnaj vedno tako. kakor da ja tudi lahka bolezen nalezljiva.
Drži se točno zdravnikovih navodil, kajti tudi bogate izkušnje ob boln.ški postelji ne morejo nadomestiti zdravnikovega zdravja.
Ne bodi preveč zgovoren. Pri negi bolnikov se govori marsikaj, kar ni namenjeno tujim ušesom.
Dr. Josip čer in 75 letnik
Ljubljana, 27. marca V nedeljo bo praznoval 75-letnico svojega plodnega življenja znani slovenski glasbenik dr. Josip Cerfn.
Rojen je bU 29. marca 1S67 v Komendi pri Kamniku. Leta 1S86 je dovršil v Ljubljani gimnazijo, potem je pa študiral na dunajski univerzi pravo ln obenem glasbene vede. Toda glasba ga je mikala bolj in če* nekaj let je že imel v rokah izpričevalo dunajskega konservatorija, ki ga je dovršil z odliko. Leta 1902. je bil takrat že aktivni ln priznani glasbenik promoviran za doktorja muzikologije. V domovino se je vrnil 1. 1896 kot artistični vodja Glasbene Matice v Ljubljani. Pozneje je postal vojaški kapelnik. Služil je na Dunaju, Budimpešti in Pragi. Leta 1919. se je pa zopet v-mll v domovino ln ji dal na razpolago svoja najboljše sile.
Po dolgoletnem ln uspešnem delu na glasbenem polju je stopil pred leti v pokoj, ki ga preživlja v Ljubljani. Uglednemu jubilantu želimo ob lepem življenjskem pravniku fte mnogo zdravih in zadovoljnih let.
„Cyrano de Eergeracu
kot opera
Franco Alfano. ki si je pridobil z lastnimi deli in z dovršitvijo Puccinijeve partiture za opero »Turandot« v Nemčiji velik sloves, se je predstavil nedavno nemilu javnosti v Leipzigu z novo opero »Cy-rano de Bergerac«, ki je dosegla njena
premiera velik uspeh. Istoimenska komedija Eduarda Rostanda, v kateri se obravnava pustolovsko življenje gaskonske-ga plemiča in pesnika, je dala primemo skrajšana dokaj prikladen libreto za opero. S tem novim delom je Franco Aliano v Nemčiji še bolj zasloveL
Erlch Karschies padel
Vzhodnopruski pesnik Erich Karschies je padel na vzhodnem bojišču. Med litovskim konfliktom je igral v memelskem pokretu vodilno vlogo. V Nemčiji je bii znan po svoji knjigi »Der Fischmeister«. Zadnji njegov roman »Dahinter ist immer die Sonne« obravnava borbo na Poljskem živečih Nemcev proti Poljakom tik pred Izbruhom sedanje vojne.
Dr. Robert Basch umrl
Po kratki bolezni je umrl te dni v Stutt-gartu po vsem svetu znani nemški industrijalec in ustanovitelj podjetja Bosch dr. inž. in med. h. c. Robert Bosch, star 80 let. Pokojni je bil rojen leta 1861. v Albecku pri Ulmu kot kmečki sin. Po vojaški službi je delal v Niirnbergu kot mehanik, v prostem času je pa pridno študiral. Na podlagi svojih privatnih študij je lahko posečal tehnično visoko šo'o v Stuttgartu in pozneje je postal njen častni ravnatelj. Gottlieb Daimler mu ie dal leta 1878. pobudo za izdelovanje vžigalnikov za bencinske motorje. Tako so nastali svetovno znani Boschevi proizvodi in iz skromnih začetkov se je razvilo veliko podjetje Robert Bosch.
B Perowne:
.0
Dr. Torridon igra za vse
Roman
Rov Torridon je začutil, da ga pošteno zebe. Nič Teč ni vedel, koliko časa se že tu ogleduje in vohuni in vleče na uho vsak najmanjši glas, k: pride iz hiše. S težavo se je zganil in pogledal kvišku, iščoč lune na nebu. A ta je bila zašla in pustila za seboj le nedoločno, daljno svetlikanje in nekaj zvezd, razkropljenih po širnem oboku.
To je bila tema, ki napoveduje zarjo. Tdaj se ni moglo nič več zgoditi. Roy je krenil nazaj.
Ko je prišel do kavarne, jo je našel zaprto in pogreznjeno v temo. Žarometa pri Buicku sta se gorela, čeprav le z medlo, rdečkasto »vetlobo. Rov je moral vžerati motor s kotačem: ves drhteč v "»voji večerni obleki, brez površnika in klobuka: samega aebe je preklel, zakaj ni pred odhodom iz Marseilla pogledal, kako je z bateriio.
Ulične svetilke ob širokem loku Promenade < Anglais so bile še prižeane: vozilo je nekaj tovornih avtomobilov, naloženih z živili; za las je manjkalo, pa bi bil avto nodrl orožniVq. vse<m zahomo-tanega v plašč. Morie je komai dihalo in po svetlo-Bivem nebu na vzhodu se je že črtala nedoločna proga rožnate svetlobe.
Roy je ustavil Buicka, stopil v hotel in si naročil velik obroK močne črne kave.
Drugič je zajtrkal opoldne, prigriztijoč krhke zlate ,croissants', ko je še v spalni obleki sedel pri oknu svoje sobe, od koder je bil razgled po vsej promenadi.
Minula noč se mu je zdela zdaj takisto neverjetna, prazna in pošastna kakor mesečina, ki mu je bila za vodnico po nji. Vse je bilo kakor sen, in težko je bilo verjeti, da se je res zgoiilo. Sicer je bilo pa vse ostalo enako sanjsko: Gouverne. njegova neverjetna ponudba, pet in dvajset tiso* frankov ki jih je bil dal Rovu, in biseri, ki so bili vredni dva tisoč funtov šterlingov.
Ko se je mahoma spomnil svojega nesmiselnega bogastva, ga je zamrazilo. Ves čas, odkar se je sno-či namenil, da pojde iskat Soleil et Ombre, ni bil več pomislil na to.
Pustil je polovico »eroispanta«. ki ga je pravkar jedel, in šel brskat po suknjiču večerne obleke Izvlekel je nabito listnico in utipal v zadnjem hlačnem žepu vse tri toke z biseri.
»Z vsem tem sem se snoči klatil po parku!« je pomislil, grozeč se nad svojo neizmerno lahkomiselnost io "Niti malo se nisem izpremenil. odkar mi je tisti senegalski pogan kakor otroku iztrgal instrumente.«
Nu prav... Gouverne ie bil rekel, da ie zndovo lien. da ie denar njegov in da so biseri njegovi. In za«dran Marije. ..
Da, da, zlagala se je bila. ko ga ie hotela prepričati, da ni pri >Soleil et Ombre« nič narobe; s tem
ga je le še bolj utrdila v njegovi domnevi.
A vendar je bil pustil, da je odšla. Proti svojemu lastnemu prepričanju ji je dal, da se je vrnila v hišo, nato pa je v svojem strastnem kesanju ostal do zore skrit v parku, izgovarja je se samemu sebi. da dela to iz previdnosti, češ, morda bo kaj slišal ali videl ...
Toda ničesar ni bilo. Očitno se je lahko neovirano vrnila v svojo soto.
Rov se je v zadregi premaknil na stolu. Marija pride popoldne k njemu. Za njegovo nestrpnost je bilo to vse prepozno. Ta mah si ni maral beliti glave z vprašanjem, kdo je tisti, ki je imela snoči snidenje z njim. Niti tega mu ni bilo mar, zakaj je tolikanj želela, da si on, Roy, ne bi vtepel zastran »Soleil et Ombre« tega ali onega v glavo. Za zdaj ni hotel nič drugega kakor videti jo.
Prve popoldanske ure so se vlekle kakor večnosti. Rov bi bil moral iti v mesto, iskat vile, da jo vzame v najem, kot sta bila dogovorjena z Emilom Gouver-nom; a ni se mogel odločiti, da bi zapustil gostilno boječ se, da bi Marija prišla, pa ga ne bi dobila
doma.
Ob štirih je jela igrati v plesni dvorani godba, in hotel se je polagoma napolnil z ljudmi. Marije ni bilo videti. Rovevo Čakanje je postalo tesnobno O poli ?tirih že ni več vedel kod ne kam. Mahoma se ie odločil in telefoniral v »Soleil et Ombre«. Odgovor, ki ie prišel z onepa konca žice. je bil francoski, toda glas je bil glaa Lionela Brookbvja.
Rov je rekel:
»Ali je gospodična Brookbyjeva tam?«
»Kdo govori?«
Roy je za trenutek pomolčal, nato pa odvrnil po angleško:
»O, vi ste, Brookby? Tukaj Torridon. Se me spominjate? Spoznala sva se na ,Ranporu\c
»Torridon ? ... Oh da, seveda, seveda! Zdravnik, kaj ne? Kje ste, prijatelj?«
Roy mu je povedal.
»Zakaj nam niste rekli, da mislite priti v Nizzo? Ste oddani?« »Ne.«
»Pridite k nam na večerjo. Saj ni daleč. Vsak vam lahko pokaže pot. Ne, počakajte: obljubil sem dekletom, da jih drevi popeljem v Monte Carlo; ves dan smo imeli skušnje, in po otvoritvi lokala nam ne bo več ostajalo mnogo časa za potep... Cujte, napraviva takole: ako ne veste kaj početi, pojdite z nami. Cez... recimo, poldrugo uro se oglasimo po vas.« In ne da bi dal Rovu časa za odgovor, je zmagoslavno nadaljeval: »Hočete govoriti z Marijo takoj ali rajši počakate do večera? Ako ne, stopim ponjo, če vam je baš do tega. Mislim, da je nekjo blizu.«
»Oh, nič važnega ni,« je hitro odvrnil Rov. Gotovost, da bo Manja drevi z njimi, mu je zadostovala, »Spomnil sem se, da bi ji telefoniral, pa sem tako in tako šele prišel v Nizzo Srečen bom, da smem biti drevi z vami Najlepša hvala!«
»In jaz bom presrečen, da vas imam s seboj, dečko stari! Torej čez poldrugo uro? Do svidenja!t
Urejuje Josip Zupančič — Z* Narodno tiskarno Fran Jeraa — Za inscrmuii del lista; Ljubomlr Volčič — Vsi ? Ljubljani