IH. MM. v uaMinu. v nedeiio Z. laiua mm. Uto LV. »——i ^mmmmmm i ypp lahajn Tftk dan popoldan, tsvsenUi nedelja ta prnsalke. rnneratls do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrat i i D 50 p,večji inseraU petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlsfvo „Slov. Naroda11 in „Narodna tlakama" Kaaltava olica si. 5, pHtlićno. — Te l al on it. 30«. mmmmm ■«©¥. Haroda* Baelleva alioa nt 9, I. aodstraafo Tilalnn asov. 34. Baptoo ajapjapja lo podpisane ta eedoeteo freamevnae. MT Rohoaaiav aa aa vraoa. -fjn 9tr Posamezne Številke: ~V8 v Jugoslaviji navada« dni 75 par, nadaaje 1 O v Inozemstvu navadna) dni 1 o, nedelje 1*25 O Poitnina plaSana v gotovini. ■ w ■■■ ' „Slovenski Meso*" vatla e Uaaliaal in po pofifl: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan , D 120-— polletno ..,,.* 4 , 60*— 3 mesečno. •..... 30 — 1....... 10 — V iaoxoo»Mviis celoletno • ^ • • ■ . D 216*— polletno • ." . V . . . 1Ć8-— 3 mesečno .'«/.*. . 54—« i v •••••• v i j *"• Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročrlirta dofflačati. Novi naročniki naj r< ' ejo v prvič naročnino vedno C*T" po nakazn r". Na samo pismena nsjnflh brez poslaive denarja se ne moremo ozirati. St CirkovJč Odnošail z Bolgarsko. Beograd, koncem junnjja. Trebalo je do zaključku svetovne vojne poteka treh let. da so se končno službenim potom obnovili odnošaji med kraljevino SHS in Bolgarsko. Pooblaščeni minister kraljevine SHS v Sofiji g. Rakić je izročil 25. februarja t. L bolgarskemu kralju Borisu v svečani avdijenci svoja akreditivna pisma. V kratkem nagovoru je Rakič rtaglašal za svojo glavno nalogo, da hoče učvrstiti odnosa je dobrega sosedstva in odvrniti ovire, ki stoje na poti zbližan j u obeh bratskih narodov. Na enak način je bil sprejet v svečani avdijenci pri kralju Aleksandru bolgarski pooblaščeni minister v Beogradu g. Kosta Todorov, ki je ob tej priliki izročil svoja akre4Jtivna pisma. Takrat le zavladalo splošno prepričanje, vsaj v Beogradu, da so odnošaji med obema narodoma prispeli na pravo pot, ki obeta, da prinese prej ali slej srečno bodočnost. Jugo-slovenski tisk le skoro ves pozdravil obnovo sluibejiih odnošajev z Bolgarsko. Minisjrski predsednik kraljevine SHS g. Pašič je tudi sam in zadnji čas tudi v parlamentu, kakor ob drugih prilikah, izjavljal: da kraljevina SHS želi. da žjvi v mini ta dobrem prijateljstvu z Bolgarsko, da želi zbližanja in da se zaiedniško življenje razvije samo po sebi po preteku neka! let. Samo z ozirom na vlogo Bolgarske v svetovni voirji m na vse zločine in zverinstva. ki so Ifh za-jrrešili Bolgari nad srbskim narodom v Času okupacije in upoštevajoč čustva srbskeea naroda, le PaSlč s polno pravico zahteval: da se z bolgarske strani z deli in ne z besedami manifestira stvarno in iskreno kesa-nje za izdamiško delo v nedavni preteklosti, kakor tudi dobra volja za novo morda boljše in skupno življenje z ujedinjenim! brati Srbi. Hrvati m Slovenci. Bolgarska vlada se ni hotela okoristiti s takim pomirljivim nastopanjem vlade kraljevine SHS in njenim zagotavljanjem obnove odnošajev dobrega sosedstva in trajnega prijateljstva. Bolgarska vlada in bolgarski vladni politič. krogi so omalo^ važevali Palčeve deklaracije in §1! so preko niih takorekoč prezirltivo, na kar so pričeli na nov način in v novi obliki svojo staro politiko pretvarjanja in izigravanja. Predvsem se Bolgarska, česar kraljevina SHS ne more mirno gledati, odteguje z vsemi možnimi izgovori izpolnitvi obvez nejskega mi- rovnega dogovora, zaključenega še 1919. Pustimo na strani podrobnejše odredbe tega dogovora. Po členu 121. nejskega mirovnega dogovora ie Bolgarska obvezana, da plača zavezniškim in združenim silam 2 mi-ljardi 250 milijonov zlatih frankov, katera vsota predstavlja povrnitev škode, katero Bolgarska, Kakor kaže dogovor, lahko Dlača. Prvo plačilo je imela izvršiti že 1. julija 1920. Med tem pa Bolgarska do danasnjeea dne ni plačala niti para. Še več. Bolgarski so po dolgem moledovanju odložena prva plačila za dve do tri leta pod pogojem, da sprejme zavezniško finančno kontrolo nad državnimi dohodki premogovnikov in carinarnic. Ali zelo značilno je tudi to, da Je bolgarska vlada z nečuveno drznostjo odbila predlo* za zavezniško finančno kontrolo in zahteva Še nada-ljne odložitve reparacijskih plačil. Oškodovanci in upropaščeni srbski narod zahteva povrnitev škode za vsa izgorela sela. za rop in grabež bolgarskih voinih in civilnih uradnikov ter vojakov, za izvršena uboi-stva, mucema in posilstva, za neizplačane rekvizicljske priznalnice iz časa okupacije, in vlada kraljevine SHS mora pri svojih odnošaiih z Bolgarsko upoštevati vse to. Kar najbolj preprečuje pricetek trajnih prijateljskih odnoSaiev dobrega sosedstva in kar te baš te dni privedlo v zelo resno fazo odnošaje med kraljevino SHS in Bolgarsko, ie to, da se na teritoriju Bolgarske organizirajo, favorizirajo in tolerirajo komi taške čete .ki vpadaio v Južno Srbijo, kjer napadajo mirno prebivalstvo m mu uerabljajo imetje. Bolgarska vlada vobče službeno in javno podpira, da bi jej služilo pri njenih šovinističnih revmdikacijah, neko skunino emigrantov iz Dobrud-že, Trakije in Makedonije. Emisrrant-je iz Dobrudže so organizirali na posebno sumljiv način svojo komitaško akcijo v DobrudžL Romunska vlada je bila primorana že večkrat, da le izdala zelo stroge odredbe v sigurnost svoje meje in svojega teritorija. Zbog akcije teh komitaških band v davnem mod Romunijo in Bolgarsko še ni prišlo do lo*"1 "* VoreKtnih odnošajev. Trakiiske emigrantske or-ganzaclje so si postavile tud! nalogo. da ilegalno in z legaln. sredstvi delajo za avtonomijo TrakHc in njeno priključenje k Bolgarski: vmdalo na grški teritorij. nanad^io erške oblasti in grško prebivalstvo, rušijo mostove m njih zveze s Kemalpašo in an-gorsko vlado so znane vsem. kar je priznal tudi Statnbolijski v sobranju. Organizacije emigrantov iz srbske in grške Makedonije so najmočnejše, najštevilnejše in najbolje organizirane. Podpirajo iih z vladne strani materijalno in moralno in tako se jim omogočava njihova razdoma akcija proti mirovnim sMepom, zadeva jočim Balkan. V Bolgarski se dobi ljudi, katerim ie po sami izjavi bolgarskega ministra v Beogradu Tq-dorova postfilo poklic to. da se pečajo z makedonskimi stvarmi. Ti so »makedonstvuiuči«. Svojo akcijo vodijo z bombami, puškami in revolverji, oni so pociali v Bolgarski prava organizirana sila, država v državi, ter delajo, ne da bi jih motile bolgarske oblasti, pa če tudi je sobranje sprejelo zakon proti kornita-škim četam, kar hočejo in kakor ho-čeio, tako da predstavljajo na Balkanu zelo nemireji element. V sami Bolgarski pobijejo vsak dragi ali tretji dar po jednega človeka, ki sz predrzne, da se postavi proti njihovim peklenskim revolucfjonarno-ro-parskim načrtom, Tako so ubili, tudi Aleksandra Dimitrijeva, bivšega volnena ministra v kabinetu Stambolij-skega. k! ie izmed vseh bobratskfh političarjev po vojni prvi moško in odločno nastopil ki pričel izvajati stroge odredbe, da bi v interesu dobrih odnošajev med obema sosednima državama uničil nie m njihovo raz-dorno akcijo. Vo^ja te Ilegalne ma-kedonsko-bolgarske roparske bande je general Protogerov. bivši bolgarski vojni guverner okupirane Srbije in v vojnem času jeden izmed na> večjih tiranov in ubnnlcev srbskega naroda, katerega bolgarske oblasti na mnoge obtožbe pret! njemu m na zahtevo beogradske vlade niso še do današnjega dne snravile pred sodnijo pa čeprav je že bil v rokah bolgarskih oblasti, iz katerih pa ie »pobegnil«. Poslednii mesec je ta makedonska revolnciionarna cr^nizaeiin pričela zelo živo akcijo tudi v nižni Srbili in v Grški. Z bolgarskega teritorija se vrše skoro r^dno vs.atf dan vpadi teh komitaških band oboroženih do zob z bolgarskimi vojnimi puškami, bombami in metel. Dva dni so padale nedolžne žrtve in proti tem skrajno nemirnim elementom, katere podpiralo boćarski službeni kroffi, ki hočejo porušiti z mirovnimj pogodbami utrjeno in s Krvjo stotiso-čev junakov zapečateno stante stvari na Balkanu, .ie morala vlada kraljevine SHS odredit! najenergičnejše korake. Ves narad ođ Bitolia širom vse kraljevin© Je vstal, da izjavi: da le navetfčan hi da ne nore več trnetl dhrflh napadov makedonsko-bdfrar-stffi koinftjSkff} cet. Polecr te fleralne maksdonsko-boljrarske orarp^acije, W ororira z bombami iti pušlcaini, obstoje v So- fiji pred očmi g. Stamliolijske^a in cele bolgarske vlade se tudi takozvane «lekralne» makedonske organizacije: makedonska bratstva, katerim naćeli'.T.ie izvrsevalni komite federativne iTinkedon. cmicrntcije. katerim načelinje > začasna komisiia«; dijaško makedonsko društvo »Vardar«, ki fmak) vsa skopal štiri ali net listov z izzivalno tendenco, kajti v njihovih predalih se nahaja karta neodvisne in avtonomne Makedonije«, Bolgarska vlada podpira vse te makedonske or«:anizaciie, omogoča njihovo eksistenco, ne ustavlja nliho-vih listov. v>3 če tudi vsi skupni, kakor tudi one ileealne organizacije naravnost žaliio suverenost sosednih držav: kraljevine SMS in kraljevine Grške s svojo akcijo, ki meri na to, da se iznremeni po mirovnih pogodbah določeno stanje stvari na Balkanu. Naš zunanji mimster s. Ninčfč je že večkrat opozoril bolgarskega pooblaščenega ministra v Beogradu K« Tpdorova na akcijo komitaških čet v Srbin in Makedoniii in na nosjedice te akciie za odnošaje med otre^rja sosednima državama. Te dni je bil v Sofiji predložen skupni protest vseh treh zainteresiranih drŽav: kraljevine SHS, Romunije m Grške, s katerim se zahteva: da boJjrarska vlada v interesu dobrih sosedstvenih odno-iev m miru na Balkanu prer>re£f akcijo makedonskih dobrudžanskfh in trakffekfh emigrantov in razžene nif-hove orgranizaciie: v nasprotnem shičafu odktenfafo vse trt vlade od sebe odgovornost za re$7te posledice* ki bj utesTiffe nastati vsled tega. Neizpodbitno je to, da se med našo državo in BoIgarsKo na prvem mestu, istotako pa rudi med Romunijo m Grško na jedni in Bolgarsko na dms:i strani ne moreio zsraditl ojjnošaij dobreca sosedstva, orožeti iskrene lojalnosti dotle', doJUer se v Bolgarski ne uniči ta večno nemirni in oeodeovorni q|em*nt, k? vodi vse navedeno orsra-nizacBe. Navzlic vfemu temu smo mi optimisti ht trdno verttfomo, 6a te-< kom časa orel aH sk*i bo trinmfirala v ocfftcšanlt med nami In Botearl vendarle skupna ipcosb>vemka In sokrt? slovanska mfeei Ta misel, ki ic tako lepa, mora biti končni i4et! vseh nas Juwslov^enov fn iiaš radite-«:a ni trefca prefudfCirari pred časom in ne v neusrodnem času. Vse pride ob svojem easn in zato ttrerjustimo za sedaj ta naS ideal rokam starmel-šecra faktorja, t. i. zvoćortonken razTOla. Vodimo napram Bofcrarski politiko realne objektivnosti, teme-Iiečo na mirovnih pocrojdbah brezi vsakih razbwr|ajočih fraes! Pismo iz Prige. 29. j u n t j a. Premasrana netuSa obstrukcifa. — Svrha čcšk?s!ov. kredita Avstrtff. — Ustecko-tenftska železnica, — Nov kabinet v jrilihi. —• Dr. Boxov^ GOletnlca. Poslanska zbomrca te pretek!? tcchrn pokaosab znatne usr>ehe. ne Te. kar se tiče izvršenega dela. mnrveč tudi v političnem oziru, ker se je tx>-srecilo nrerrracati ^iino, sistematično Pripravljeno r*en\£ko ofcstrukcilo, 1H se ic razvila v pravo besnenje nemških poslancev pri razpravi o nalcu-Dti ustecko ^ tcoHške železnico po-fnm državo. Gotovo ie več nejjo 7A-dovoljiva posledica, ako so se r*Acz marviSih pTod'oc dccrnaLo v zbomka" tudi važne in znamenite predk*2*, kakor npr. dovoHonje kredita Avstriji v znesku 500 milijonov Kč, It omenjen? naktrp ustecko - terHišVro železnice, v zdraTstvenem m srvijal-pem pogledu va/n? zakon za pobijanje spolnih bolezni in končno zako« o učiteljskih plačah, zlasti novel*, kf izprecninja zakon z dne 23. mata 1919, s katerim sa obnavlja p"ftrite^% učrtelfstva Mudskih §o4 z državnim uradništvom jednAkei^a staJi&ča ki ta določa normalna mera za poduk rva Hudskih šolah na 2B. oa meičruisfTfh šolah na 26 ur na teden. Nekaflko-' dnevna razorava o krediti? 500 milijonov Kč se ie skončala 20. junija z dovoljenjem kredita. Pozornost ifi n>ei je vzbudrf grovor dr. RaSmrt. ki le razmere v AvstriH ne le kritiziraf rn obsojaj, marveč na to navala! tudi sredstva, kako priti do zboljšanja-, katero vid? v samopomoči. v varčnosti in delu prebivalstva, kt mora kar najhitreje izpremcntti svojo mentaliteta. Z naše strani drnTol}eni kredit. ima služiti tudi politični svrhi. karti naša republika lipče na ta način po-svedociti svoje stremljenje, da bi ^e Avstriia dvignila iz <;voio razorano-sti in napetosti do stabilnosti, katera bi rrmoffo prispevala k mini v Srednji Evropi. Nemški imvomiki se v tej debftti sfcer nfer* strinjali z marsikrJco stvarjo, vsi so pa soetesno Covoril* »a pripojitev* Avstrije k NemOi.ii. čes da samo na ta način jo k nviKoce rešiti. PrecBo^a o MkipH ustecke-ten-fi^ke ž^e^ntce ie firillil v Nemcih sflert odpor, k? se fe po b:rmih prizorih razviF v vr%\ :ati pretep v pta-narni seji, kakrsricffa nas parlament 5e nf videl. Vsrofc za to razburjenje ia nacionalen. Nemcrse namreč bo^f. da ako prevzaine dtzava to železnica, ki vodi na sevey v takozvano ^zarj^to ozcmljo*. bV se tam uveljavil Česld Živeli In čejki' jezik. Prišli bi tako ob jedno svSfS »pozicijo«. Oi-stmkciio so defali že v pripravfial- FR. Ž.: Za bratstvo in sporazum. Mislim, da slepomiSeaie ne M bilo stvari v prid. Mislim, da je naša sveta dolžnost Vi ljubimo majko domovino, da v kali zatremo vsako Besporazumljenle med njenimi sinovi. Zato mislim, da je prav, da povem kar naravnost: bratje tam preko niso zadovoljni s Slovenci Vozil sem se z gospodom Lazarjem Ce-varčićem in Je bil iako ogorčen. Na prostranem posestvu mu raste peitisoč ponosnih sliv, lastnik Je velike fabrike sa etu-važo okusnega tega sadu, posvečuje pa odlične svoje sposobnoatl tirrfl konici hi svinjam in je sploh veleugledno lice* Sedal Je bil namenjen v Uubljano radi vagonov in, kakor rečeno, ogorčen Je bi! jako. Drugače ie izobražen, fin, ljubezniv Človek. Spočetlča sva se nagovarjala o vremen it in sv* bila, kakor pravi peeem. »enega srca, enih misli«, častila me Je njegova druščina. Da mu kratim čas, sem za m- menotn omenil tudi našo valuto — odpravil jo ie z rahlo kretnjo roke; za valuto sem se dotaknil reda na železnicah, kakršen pač je — nagubal je čelo; od nereda som krenil na draginjo poglavitni* živil, tedaj p« je vzrojil hi dejal, da snu vsega krivi Slovenci. Prestraiil sam se. Zastala sla mi srce in sapa, komaj sem spravil iz grla: »Zakaj?« Zato, je dejal, ker da Slovenci toliko tihotapimo. S kriomčarjenjem da kazimo valuto in cene in red in vse. Slovenci« da, da, Slovenci! Hudo mi le bito. Utmjiu* nisem več mogel, da sem Slovenee, izdala me je bfla govorica. Prizadel sem si, da kolikor moči reilm Čast najemu plemenu. Vpraial sani ga. ee sna franeoalL Odgovoril Jt, da bi mL as M hotel Rekel sto, kako Mi—nI m vesti, da |e tale kakor jas in da sen brsta tudi zasrran francoičme. V to hne, sem ga prosil, naj mi blagohotno nakloni par minul svojega dragoeenega posluha, Fiansaafcl pregovor ne pravi: Vse raeeiuel, le eee odeestML Dobrota lega vzvišenega in človekoljubnega reka, sem delal, naj bi bili Mete* to* Slovenci Z siklnrifeiga oče* I som naj bi se Hm motrila zgodovin* m razvoj, v oprsvičbo na) bi se jim Štela starodavna narodna tradicija. Gospoda tam preko, sem dejal, da ima kraljeviča Marka in vernega mu šarca. Lahko je gospodi. Jn-■aSki lik kraljeviča m konja ji Je zaneslMva zvezda vodnica v vsem dejanju m nehaajn. Tudi Slevenei nismo oren narodnega Jana-ka. Ali se na? junaft ne nazivlje kraljevič Marko, nazivlje se Martin Krpan. To Je tisto! Bil Je silen in pogumen človek« da nm tostrsn azbuke nI bilo para. Toda no svojem nagnjenju In noMam le bil ubeea-pec To» prosim, se uvežejl Tako le trao-tapstvo, sem delal, v Slovencih ukoreninjeno že lesa prestare tebe in Jim spada taherekoč med plemensku svejme, katere teto- "** Rmm hi jtgg—I— mb le fMloM Oencni moj sonomtK. Vprašal me Je, Icslm reke) Je ribotap« Krnenv Defnl sem, on sol s tele, nesretne sol Pekel Je, en J* sot manj prikladen predmet za kriomearjenJe in te radi težavne« transpofU to prenizke na^dmvtL Na- rodne naše tradicije seveda rad in broe ugovora vpo^teva in spoštnje, *&l o Martinu Krpanu m njegovih trgovsk* sposobnostih, Je dejal, da ima svoje nacore. Nadaljeval sem in prosil, naj M se slovenskemu plemenu štela v prilog tudi Se izredna prilika, Id da Je združena z njegovim poloiajem In ga stJEorekoČ siti v tihotapstvo. Ta prilika da Je neposredna bližina državnih meji. Veseljne Slovence sploh ni drugoga nego sama mela. »Prenđarite, drejgl gospodin,« sem dejal, •sofaj blaga tik blaga meja, onkraj meje silen novec..« Mno se m] je storilo, ohripefo ml Je grlo, niseinj mogel naprej z besedo, ngfnfl tem si nos. SopotaeV Je epoennl moje slanjnj sree sns nI hAo ss kremene, ssssand Je bral nad •Outolonn, tMd Je. naj ne mnilhn. 'de Slo« ▼mmee ne rmfll Slovenci »g so sen ml sren In Sodi ne nametevn, kar sem nm se* dslle povedal e pologalu bi priBtd. AR le rekH naj preadnrlni sem ni se- ensi enem Im.....j nemve> le smo brate, vel n eeeinml pmvleemi, vat x eonvmi dottSi nosimi. Pa naj imalo enir«iirno prililco eul-nole Slovenci. drugI ne? Kako gorjnp mora bttl občutek dragim, Jm gledajo to ne^nju kost Med brati tale neenakosti ne* b! smelo bih. Kaj naj storimo, sem vprašal. VaS greh, vaša skrb! je odgovoril. —. Tako gospod Lazar Ćevapčić In zdaj Je naloga neSih merodsinib krogov, <** *->.>-tiko spravijo a pota. .Jan mislim, da ie stvar prema leJtastua. da bi ie smel radi nje vneti $i>or mrd brali. Jaz mislim, da bi ie moral nsJ0 na-om, de se ustreže npravičenim željam m panat fudl bratom od dragega plemena do* fe| ed prlHne, Id »o nem nudi naš polni«! qb me**. Kako. si seveda ne u*ojam vedc*i, kaflf nisem strokovnjak. Ali mfeltm, Ja bi ae o stvari bltro mogla sporaxumefl prisa-deta vrnovna obiastva; vesdakov oo mmjjka. Mrjrebtfl bi nmsseo, ds m se brate onnVnJ 5ode tn lam preko sistemiaira In receevira dbločeno Število mest - . . AH kaltoffcol!! V^ Le da se odatrmd spotika m ee Ml atBnafeo nt Veeenen. Jrtvovell bomo kos sveie fcrifeH. io h res: aH kako lep zgkd bomo dali za poravnavo sporov, kadar in koder, J* sy&v/H «»* h«» stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 2. julija i*22. štev. 147 hem odseku, tako da ie morala že tam proti njim nastopiti parlamentarna straža. Razume se satno po sebi, da so tukajSnii nemški listi s svojimi hulskajočimi članki delali »potrebno razpoloženje«. V petek 23. junija se je razpravljala predloga v plenarni seji. ki je bila uajburnejSa, odkar eksistira narodna skupščina. Prvi je govoril nemški narodni socijalist Jung, katerega govor le bil čisto obstrukcijski in v katerem ie žalil vse, kar je češko, in zabavljal na našo državo, pri čemur so mu pomagali njegovi nemški kolegi z različnimi vzkliki. Ni se oziral na poztv predsednika, da ie rok za govoi potekel, in tako je predsednik končno zaključil sejo. Toda Jung se ni ganil z govorniške tribune, marveč je vztrajal na njej do pripetka nove seje, kar je trajalo štiri ure. Predsednik Tomašek ga ie pozval, da naj odide iz zbornice. Temu se ie uprl, na kar je predsednik poklical reditelja poslanca Mašata. da naj. vrši svojo službo in zaključil sejo. Nato ie prišlo do bitke, in pretepa, pri katerem je imela največ opravila parlamentarna straža. Boi se je razvijal okoli govorniške tribune, kier so poslanci dajali in sprejemali udarce; stražniki so med tem odnesli sredi hrušča In trušča posl. Junga iz zbornice. Nemški agrarec Maver je vrgel narodnega socijalista Pelikana s tribune, ta pa se je naglo vzravnal in storil enako z dr. Lodgmanom. Stolice so bile prevrni ene in prva fcton nemških poslancev je padla na tla. Češki in nemški poslanci so se valjali skup v enem samem klopčiču ter se po skupinah pehali in suvali. Izmed 32 stražnikov je bil jeden težko ranjen. 13 lahko, mnogi poslanci pa so bili več ali mani opraskani. Ves prizor ie trajal pet minut. Po dvoumem odmoru se je zopet pričela seja, katero so Nemci po izjavah nemško-socijal-nega demokrata dr. Czennaka in dr. Lodgmana demonstrativno zapustil'. Poslanec StHbrnv je imenom čeških koaličnih strank ob burnem pritrjevanju podal izjavo, na kar ie bil zakon o nakupu ustecko-tepliške železnice v prvem čitanju sprejet. Na koncu zasedanja ie prišel v razpravo še vladni predlog za odgo-ditev občinskih volita za jedno leto in pa predloga o honoriranju vojnih dolgov. Vlada hoče vstrajatl pri predlogu le tedaj, ako se Nemci obvežejo, da se vzdrže obstrukclje. Nemci pa s tem niso zadovoljni in predlog zavračalo tudi narodni demokratje, pa tudj češki socijalisti so povedali, da ne bodo zanj glasovali. ■Ako bi se nemški socijalni demokrat-je odločili, da glasujejo proti osnovi, bi skoro gotovo tako storili tudi češki socijalni demokratje in s tem bi bila osnova pokopana. Bodoče zasedanje poslanske zbornice se Prične prve dni meseca septembra, da spreime državni proračun. Izprememba kabineta se izvede v prvi polovici julija, ko poda dr. Beneš demisijo kot ministrski predsednik. Sestava novega kabineta bo poverjena poslancu Svehli. ki bo načeloval novemu kabinetu. V osebah in resortih pride k izpre-mcmbam. Ni še gotovo, kdo dobi portfelj notranjega ministrstva. Po-tegufcio se za to ministrstvo aerarci in socijalni demokratje. a ni izključeno, da ga ne dobe ne iedni ne drugi* marveč ostane še nadalje notranji minister Čemy, ki bi pa raje odšel v Brno, kakor smo to že povedali. Praški primator dr. Karel Baxa le slavil 24. t. m. svojo 60 letnico v polni moči in svežosti. Dr. Baxa deluje v Pragi od devetdesetih let kot advokat in ie znan *'ot branitelj v dobi »Omladine« in voditejj naT>-*d-nega gibanja, katerega se ie udeleževal. Prvotno ie bil v državnopravni stranki, nato pa je bil leta 1911 prestopil k narodnim sociJalcem. kateri stranki pripada še danes. Bil le deželni in državni poslanec in marljiv manjšinski delavec, ki načeluje Narodni Jednoti Pošumavskl. po prevratu pa je bjl izvoljen za starosto glavnega mesta Prage. Na tem mestu se odlikuie s svojo nepristra-nostjo in pravičnostjo do vseh. Nie-govo globoko narodno, čfsto češko Custvovanie in nastooanle prot! oraz, ni demagogiji mu prinaša spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. J« «v» o. FRANCOSKI SENAT ODOBRIL KONVENCIJO O PLOVBI PO DONAVI. — Pariz, 30. junjja. (Izv.) Senat je odobril mednarodno posrodbo glede plovbe po Donavi. Pogodba le bila sklenjena med Francijo. Belgijo, Or-čijo. Romunsko. Jugoslavijo. Avstrijo., Češkoslovaško, Madžarsko in Nemčijo. Dvanajstimi za loll] v skupščini sprejeto. ODGOVORI ZUNANJEGA MINISTRA NA RAZNE INTERPELACIJE. — ZANIMIVA POUTICNA IZJAVA DR. SlMRAKA. — GLASOVANJE O DVANAJSTINL — Beograd, 1. julija. (Izv.) Narodna skupščina je na včerajšnji seji Po končanih formalnostih na popoldanski seji sprejela zakonski predlog o dvanajstinah za mesec julij. Razprava q proračunu se bo še nadaljevala. Predsednik skupščine dr. Ivan Ribar ie včerajšnjo dopoldansko se-\q ob 9.30 otvoril. Pričetkom je Sto-jan Protič ugovarjal, čel da ni bilo kvoruma pri glasovanju o določitvi dnevnega reda. Podpredsednik poslanec Vuiičič, ki je vodil predvčerajšnje glasovanje o dnevnem redu. je podal izjavo, da nima nikakih pomislekov o veliavnosti sklepa, ker so bile izpolnjene vse formalnosti. Zunanji minister dr. N i n č i ć ie nato pred prehodom na dnevni red odgovarjal raznim poslancem na intervencije, zadevajoče njegov re-sort. Poslanec F r a n j i ć in tovariši so stavili na zunanjega ministra interpelacija o varstvu Jugoslovenov na Reki in o toku pogajanj z Italijo. Zunanji minister je podal kratka pojasnila. Izjavil ie med drugim , da se vlada trudi doseči sporazum, ne vrše pa se nikaki privatni razgovori. Minister kratko poiasnt položaj na Reki in na Sušaku. O obupnem položaju iugoslovenskih rojakov je vlada prelela več poročil. Vlada ie storila vse potrebne korake, da se njih položaj izboljša. Ravno sedanja situ-acita najbolie osvetljuje nujnost sporazuma med nami in kraljevino Italijo. Dalje govori minister o reški državi. Definitivna razmeiitejv Re&e se bo izvršila. Reka postane neodvisna država. Nam pripadejo Sušak in vsi oni kraji na podlagi norazuma. sklenjenega dne 12. novembra 1920 v Rapallu. Poslanec interpelant F r a n j I č je k tej ministrovi izjavi pripomnil: »Zakaj še ni vlada dala rapallske pogodbe registrirati v 2enevi pri Zvezi narodov. Zunanji minister ie kratko odgovoril, da sedanji položal še ni bil oportun za tako registracijo. Vlada Še ni imela tehtnih razlogov za. to, stori pa takoj, čim pride za to ugodni čas. Poslanec Jovan G j o n o v 1 č, rep., je vprašal zunanjega ministra o guvernerju Čaprasikovu. ki je bil za časa bolgarske okupacije guverner v Nišu ter je bil eden elavnih nasil-nikov proti srbskemu narodu. ča-prašikov se je dne 5. novembra 1921 udeležil svečanosti v Sofiji. To svečanost ie priredil francoski poslanik v imenu reparaciiske komisije. Zunanji minister ie iziavil, da naša vlada ne more nikomur predpisovati, koga naj povabi, naglasa! pa ie obenem, da se odnošaji med Bolgarsko in našo državo razvijajo v duhu prija tel is t va. Poslanec MoskovljeviČ je vprašal o akciji za pomoč gladujočim V Rusiji- Zunanji minister ie kratko omenil ,da je sedaj zbranih okoli 4 milijone dinarjev, Zbirka oride v korist gladujočim v Rusiji. Vlada sama se trudi, da pomore po svojih močeh bratskemu ruskemu narodu iz velike katastrofe. Poljedelski minister Ivan P u -celi je odgovarjal na interpelacijo poslanca Vašiča glede razdelitve poljedelske podpore kmetom v beogradskom okraju. Minister je zadevo pojasnil, da razdeljuje podpore predsednik okraja. Ce so se zgodile ne-rednosti, uvede zadevno preiskavo. Narodna skupščina je nato prešla k prvi točki dnevnega reda. Poročevalec finančnega odbora je poročal o zakonskem predlogu £lede dovolitve dvanaistlne za mesec Julij. Na dopoldanski seji so govorili opozicfjonalni poslanci Beni n. dr. H o h n j e c. Vola L a z i č in B r a n d tn e r. Vsi so kritizirali državno finančno politiko. Ob 1.20 ukinjena dopoldanska seia se je nadaljevala popoldne ob 4.30. Bila je razprava o dvanajstim*. Politično zanimivo izjavo Je podal v imenu Jugoslovenskega (klerikalnega) kluba poslanec hrvatske pučke stranke dr. Josip S i m rak. Uvodoma svojega govora Je kritiziral gospodarsko tn finančno politiko vlade in le med drugim porabil priliko, da Je lavno in odkrito ooias-nil stališče hrvatske pučke stranke do vseh onih strank, ki se nahatalo v hrvatskem bloku. Govornik fj**vff«, da se ne more strlnlatt s DOfttfčno taktiko hrvatskega bloka. M| stoflmo na stališča parlamentarne borbe. Vemo In znamo, da ie današnja vlada V sociialnem ožini roakcijonarna in da v gospodarskem pogledu tira državo narob propada. Poslanec Šimrak Je dalje pojasnil stališče napram posamnim hrvatskim separatističnim skupinam. Načeloma se ne more strinjati s politiko hrvatskega bloka. V tem bloku so zastopane tri politične skupine. Prva je bivša hrvatska zajednica. Hrvatska zajednica ie parlamentu pokazala, na kakšen način želi notranjo ureditev države. Nien program o razdelitvi države je več ali manj identičen našemu programu o avtonomiji. Avtonomija je samo druea beseda za federacijo. Vj-deti pa je. da je stvar isra. Govornik na se ie dalje odločno in načelno izjavil proti programu seljačke stranke Stjepana Radića. Ce je program Stjepana Radjča resničen, kakor je Izražen v Radicevi ustavi o organizaciji hrvatske kmetske republike z dne 9. aprila 1921. ki veli, da je stališče stranke tako. da želi ustanovitev hrvatske seliačke republike. ohsesrajoČe 8 župan i! nek-danie hrvatske banovine, ki se pa lahko tudi zmanišaio, potem ie radi teea hrvatska ovčka stranka odioč-na nasprotnica tega programa. Naša notranja vprašania ne smemo razpravljati na zunanjem forumu, temveč le skupno med seboi v narodni skupščini. Mi vemo, mi Hrvatje, mi Srbi in ml Slovenci, da ne smemo nikomur zaupati, razen samemu sebi. Celo oni. ki se kaže za našega Pfilatella. čaka le na priliko, da porine svoj nož v srce Srba, Hrvata in Slovenca. (Zbornica odobrava to izjavo in čuje jo se klici: »Vrlo dobro!«) Govorila sta dalje ie poslanec Etbln Kristan (soc. dem.) in poslanec U z u n o v i Č (radj. Ob 6.30 je bila debata o dvanai-stinl zaključena, zbornica je prešla na glasovanie. Ugotovljen je bil kvorum. Navzočih ie bilo 180 oosjancev. V generalni debati ie bil zakon o dvanafstini sprefet s 166 proti 14 glasovom. Večina opozicije se ie odstranila iz dvorane. Pri specialnem glasovanju ie za iulijsko dvanaistino glasovalo 150 poslancev za in 27 proti. Proti zakonu so glasovali navzoči socialisti in zemljoradniki. Predsednik ie na to ob 7.30 sejo zaključil m določil prihodnjo za ponedeljek ob 4. popoldne. Pravni vestnik. EDINSTVENI KAZENSKOPRAVNI RED Kakor znano, je kazenskopravni odsek stalnega -zakonodajnega sveta Ministrstva Pravde izdelal projekt kazenskopravdn?ga reda lanskega leta v Ljubljani. Ta projekt temelji v bistvu na hrvaškem kazensko-pravdnem redu, ki pa sam ni nič drugega, nego avstrijski zakon z nekimi organizato-ličnimi izpremembami. Člani, ki so projekt izdelali, izdali so ga v tisku (največ zato, da se popularizirajo moderne ideje med srbijanskimi juristi) vendar ne v originalnem tekstu, ampak v obliki sistematične obrazložbe. Originalni tekst projekta pa je bil priposlan v januarja tekočega leta raznim visokim uradom, pravniškim društvom (tudi našemu »Pravniku«) in znanim kriminalistom kot ekspertom, da ga ocenijo. Zal da se niso vsi pozvanci odzvali vabilu za oceno, irak je predlczalo 19 raznih mnenj Ministrstvu Pravde, ki Je sestavilo takoj ožjo komisijo, da preštudira vsa mnenja fn naredi končni tekst projekta. V to komisijo so bili pozvani za srbski pravni okoliš univ. prof. Boža Markovič in sodnik kas. suda v Beogradu Dušan Suboti ć, za hrvatsko-slav. pravni okoliš" predsednik stola sedmorice O g o r e 1 i c a In podpredsednik banskeca stola Hondl, za slovensko - dalmatfnski okoliš referent stofa sedmorice odd. B. Kandila! In pa tmfv. prof. Dolenc Kot priznani ruski strokovnjak fe Ml poklican v kormVJo le hon. prof. Čublnskl. Ta komisija Je pretresala vse ocene od 15. do 26. Junija v Beogradu In na novo redigirala definitivni projekt Načelnih fzprememb nI. Tud! glede perečega vprašanja porote Je ostalo pri starem, t. J. kazenskopravni red predvideva poseben zakon za porota, ki se uvede tam m v toIlM meri, kakor bo to narodna skupščina ustanovila. Reči smemo, do bo kazenskopravni red no novem projektu, k! se predloži v najkrajšem času vladi, na eni strani dobro odgovarjal modernim zahtevam znanosti, po drugi strani pa gotovo vrlo limono prispeval k socialnem ujedinjenju vseh treh plemen našega naroda. Pro-fekt kazenskega zakona Je ravno v tisku tn poide takisto v oceno korooradfam. stro-kovnlakom In nofem v oz*fo posebet sestavljeno komisijo, da «e ti«f*nov1 definitivni telnt. ki s« predloff vlsdi. Weoer*t«kf krogi tmafo. da h* vj# *»f"w**e wrmv*t materf?*Tnn »n forma»nn, naldaMe v enem Dane* ZBAVNT V E C E R društva SOČE V TIVOLUU. (hotel) Politične cesti. ■e Po set zaupnikov JDS pri ministru dr. Žerjavu. Tajništvu Demokratsko strank© nam poroča: Pr^tečeni četrtek, na praznik sv. Petra in Pavla, Je obiskalo veliko število (okoli 100) zaupnikov demokratske stranke iz Ljubljane in od mnogih -strankinih organizacij z dežele, zlasti iz Gorenjske, bolnega ministra dr. Žerjava v Begunjah pri Lescah. Na vrtu vile, kjer stanuje dr. Žerjav, ga je nagovoril imenom ljubljanskih organizacij predalnik ravnatelj Anton Jug, v imenu indeželskih organizacij pa nadučitelj Lnpajne. Dr. Žerjav 3© je zahvalil za poset in za izraze zaupanja in izjavil -svoje iskreno veseli«* nad dejstvom, da so strankini somišljeniki potom trojih organizacij pokazali svojo disciplina in vdanost stranki tako odtočno. OblJubU je, da pe udoic/.i strankinega zborovanja 0. julija v Ljubljani, ker hoče pororati o na-logah stranke za bližnjo bodOOttOOi Na njegovo besedo jo sledila živo Odobravanje. Za tem se je dr. Žerjav raztro-vrtrjnl še s lHaSHUH llflrl. ki ?o mu pnro-£*H iz svojih okoli4«?v in izročali po-sebej pozdrave imenom svojih organizacij. Pred odhodom so sapeJ] »Lapa naša domovi na c in se od dr. Žerjava iskreno poslortli. = Koroški >c!cnemcl proti slovenskim duhovnikom. V Plibcrku se Je osnoval odbor dvanajstih članov, ki Je prevzel nalo-gc| izposlovati pri celovškem škofu od-«tran!tev slovenskih duhovnikov. Iz tozadevnega oklica posnemamo: Velenemci naj se združijo v kmetsko zvezo in s socialnimi demokrati, splrh vsi pristali vseh strank, ki ta ostali zvesti korošlcl domovini, da se končno doseže mir In sprava v deželi. Krščan^ko-socijalna stranka se kot taka, žal ne more pritegniti k akcili. gledali pa bomo, da pridobimo ene nlene pristaše, ki se strinjajo t odstranitvijo slovenskih d'ihovnfkov-1zzivačev. Vsak zvest Korošec, ki ljubi svojo lepo domovino Iz vsega srca, mora želeti, da vladata mir in sprava med Nemci In Slovenci. Kdo Pa ne da miru? Fdino in samo slovenski dnhovnl-kMraMaB! Ce ti trdilo da samo iz ljubezni do svojega naroda in za njegovo pravno zaščito tako nastopajo, je to srola goljufija! Če bi bili v resnic! samo Slovenci in bi slovensko ljudstvo ljubili, bi morali zahvaliti Boga, da le Izpadel plebiscit tako. kakor je. in da je ostala cona A koroška in avstrijska, kair! pri nas: bodo Slovenci še vedno slovensko govorili In v šolah bo slovenščina še vedno rčn! predmet kakor doslej. Dalje so vendar mnogi ?toveneI našli svojo srečo v nemških krajih. Mer so se naselili, kjer Imalo družino — kakor obratno Nemci med Slovenci. V resnici pa ti duhovniki niso Slovenci, temveč prav navadni panslavisti, vsled tega rudi tako besno sovražijo vse, kar je nemško. Kot panslavisti sovražifo vse. kar Je nemškega in skrbe za to, da bi ne bilo mini in sprave med Nemci in Slovenci Ponovili hotelo leti 1919. in 19?0. in vreči deželo v srbsko žrelo! Ti hujskači varajo narod z enaopravnostjo- s pravico do materinega jezika Itd. Kako spcŠrujeJo enakopravnost in pravico do materinega jezika ti ljudje tam, kjer Imajo moč, smo videli dovolj leta 1919. in 1920. In vidmo še danes na ravnanju teh ljudi z Nemci in Nemcem prijaznimi Slovenci v Mežiški dolini, na Štajerskem In na Kranjskem; v Ljubljani jim niso pustili niti kasina in filharmonične družbe; povsod so razpustili vsa društva in prli vse nemške šole. Pri nas pa zahtevajo popolnoma slovenske šole, ne radi tega, da bi se učili otroci slovenski, temveč, da prideio nazaj slovenski nacijonali-stjćni učitelji in hujskači. Naša vlada ni niti najmanj naredno zavedna. Radi tega tudi od vlade ničesar ne moremo pričakovati; ljudstvo s| mora pomagati samo! Obstoja načrt, pobirati v coni od vseh zvestih Korošcev podpise za prošnjo, ki Jo bo posebna deputacija izročila škofu, da odstrani hujskaječe duhovnike. Velenemska s ranka h obljubila pomoč in se bo po svojih poslancih udeležila tudi predaje prošnje škofu. Prid ob: j eni so za to tudi soclfnln: demokrati, v odboru pa se nahajajo tudi člani kmetske zveze. Odbor sestoji iz nastopnih članov: notar Schwarzl, predsednik; višji komisar finančne straže Peterman. namestnik: nadučitelj Huber« tajnik; dr. Hans KuscMan, njegov namestnik: Hugo Fo!a-kowsky, dr. Gustav Herbst Franz Niemetz. Matth^us Hlcbetz, mag, pharm. iMischkou-Iig, okrajni sodnik dr. Josef Raunig. nad-gozdar Hubert Sablatnie, Betđ Glavar, odborniki. — To Je očivldno delo velenemške stranke, W Jo podpira na Koroškem *Hei-matsdlenst«. Z odstranitvijo zadnjih slovenskih duhovnikov hočejo velenemcf doseči obenem odstranitev zadnjih Inteligen-tov v korošld Sloveniji, da bi imeli v ugodnem trenutku združitve Avstrije z Nemčijo le nerazsodno slovensko maso, ki se sama ne zna orijentirati, kar Je usodepolna posledica starih avstrijskih časov. Naši merodajnl činitelji naj store pravočasno primerne korake pri avstrijski vladi, da se ne posrečijo te velenemSke nakane. = Mir v Metohiji. Iz Plovlja porb-čajo, da j© tx> predaji vojsko Bajram Curine, ti Je bila strah Jn trspot v Metohiji, nastal v vsej pokrajini red in mir. Do sfcdaj šs ni bilo javljena nobena razbojniška 6eta, kar je prvi slučaj nd 1. 1919. te Obnodba romunskih komunistov. Is Bukarešte poročajo, da jo sodišče po 125 zasedanju izreklo obet>dbt> v procesu proti komunističnim atentatorjem. Mtfln Goldstein. ki je 1. 1920 izvršil atentat na senat, je obsojen na dosmrtno Ječo, Sfiul Osi as pa na doeet let ječe. Ostali komunisti so bili obsojeni: trije na osem, eden na šest in sedemnajst na 1 mesec do 5 let Ječa. Ved Jih ie bilo oproečanjh. =. Iz pofclnAJa. o strokovnjakih. >JugosJDv#nski li^tc piše na uvoduem mestu: Svet nas Imenujo Balkance, ne jK> našom zemljepisnem iujlozaju, ampak po nameni primitivnem dr.:ivncm in diu-£abnem življenju, po morali, po orijeu-talnem razumevanju dolžnosti, \;j rodbinskem življenju itd. Takr> nas imenuje zunanji svot, tako nas imenuj jo Lulturni prosjaki, politični in narodni anarhisti v driavL Ne bi na* to toliko sjrizfco in muril-\ nko bi nas tako imenovali naši zunnnii neprijatelji, ce nn bi mi sami dajali dokazov o svojom balkanizmu. Lvo dva plistična vzgleda: V" Bec^r&du Redita dva strokovnjaka. Mden za policijo, di"u«^i U monopol. Prvi je Švnnr dr. Reis, profeMf ali docent na univerzi v Lausanm, drugi je su-okovnjak za monopol. Dr. Reis či jo pridobil za časa vOjne gotove llmpatije, ker se je z,ivzcmnl za našo Mvnr. Vrlo plemenito. Siraoatič-en človek, švicarski Nemec, naš prijatelj. Po osvobajanju so prijatelji pripeljali dr. Reisa v Beograd, d* preiiee avstrijsko vojne srhi« %%, da najde ljudi v avstrijski službi, ki *o za r-ajpa v^jne ikodevali najemu ljudstvu, da eruira ljudi, ki so storili več zla neoro so ga morali. Za to delo pre»-jema dr. Reis par deset ti4t>č Iricarskib frankov na leto. Ce bi bilo to veliko d*-lo z velikimi rezultati, bi se človek M nekako pomiril s to veliko postavko v državnem preračunu. Toda delo dr. Reisa ni vredno toliko. Sami imamo na ti-Ebče strokovnjakov, perfektnih v nem->kem jeziku, objektivnih, ki bi sa manjši honorar in vestnejSe vršili ta posel. Kaj je storil dr. Retsf Vse policijske oblasti so organizirane avtono-mnfD, toda beogr^dfcka policija pod or^anizft-tornim delovanjem dr. Rei^a no kaže HObenih aspehov, niti napredka. Dr. Reis jo proskriMrnl mno^o nasib ljudi. Do^ro! Pričakovali smo, da bodo ti ljudje nemudoma pozvani na tideovor-nost za svole del o vam" o v vojnem čaeu. To se ni zcrodilo. Zadevo jo vzelo v r*> ko časopisje. Zakrivila so jo službena Indiskretnoat. Mesto, da sodi te ljiull kompetentni forum, jih i o pričela soditi ulic* z batinam! Bilo pa jih |* mnocro. ki so sn-m sahtevali sodUta, ker so *e hoteli rešiti Tečnega sovraštva. Zakaj dr. Reis še do dan^ ni izročil teh ljudi sodišču? Zakr»| no ukažejo nj^cvi ministrski prijatelji, ki so pra pozvali /a mastno franke, naj TrU dr. Rej* svojo dolžnost, ta katero je plačan, občim re_ dueirajo nafte uradni S t vo, sposobno in pripravljeno za delo? Po tem vsgledu smo r*^s Balkanci! Prupi strokovnjak je n?ki Rave, Francoz, epeeiialist za monopole. V Beograd je prišel pred tremi leti. Na leto doMva 50.000 fran-eokih frankov ali 2">0.00O dinarjev. Vkljub ntepov^mi ftrOkt>rnJafttTQ kadimo vnak dan slabši in dražji duhan. Nekateri naši kraji so brez soli in si-<^r ravno oni, kier fe živinoreja, kier jo treba največ soli. Toda mi in živina ne brigata Rav^a in dr. NinposIovnem< prepričanju ne moreta delati za dobro naše države in našega naroda. Hic Rhodu* ... — Delovanje Zveze narodov. Stul-na komisija Zvezo narodov za odpravo ^trgovino z belimi sužnjami< je imela 28. junija sejo, katero so se udeležili zastopniki Daoske, Anglije, španske, Francije, Italije, Japoaske, Poljske IvC muni je in republike Urupuav. Navzoči so bili tudi zastopniki velikib mednarodnih organizacij za varstvo otrok in žensk. — Metana komisija za omejitev oboroževanja ima 3. t. m. v Parizu sejo pod Vivianijevim predsedstvom. Na podlagi resolucije, ki jo je sprejela zadnja skupščina Zveze narodov, so stopili v komisijo le nastopni: za Anglijo I^rd Robert Ceoil, za Francijo bivši koloni jaini minister Lo Brun, za Kolumbijo poslan, v B*emu Urutia, za Poljsko biv. si zunanji minister Sapieha, za Švico polkovnik Lohner. za Italijo bivši minister Torro in za Španska minister AU ca Id ZairJora. z= Vesti iz Rnsije. Rdeča vojska, >Gazeta Varsavskac poroča, da šteje sedaj rdeča vojska 1.370.000 mtož. Polef* teh je še 500.0*10 mož takozvane vojske za posebno svrho, ki je sestavljena iz najzvestejših mož in oficirjev. Rdeča vojska ima 31 pehotnih in 21 konjeniških divizij. Oficirji so večinoma 'bivši caristični oficirji, ki vestno Izpolnjujejo svoje dolžnosti. Med tehničnim osob-j^in v tovarnah za vojno svrhe je mno, po Nemcev. Rdeča vojska ima sedaj 1,500.000 pužk, 2000 poljskih in oteli 1600 težkih topov ter okoli 10.000 stroj* nih pušk. Iz Nemčije prihajajo redno le zrakoplovi. Tavamo za puške v Tuli in Iževsku izdelujejo mesečno 20.000 pu.Mv in 30.000 nabojev. Putilovski zavod je izdelal lani 100 topov. — Komu. matična stranka je pri sprejemanju novih članfcv zel*> previdna, k<*r je osrednji odbor zvedel, da se pri pl asa jo v stranko številni Člani z namenom, da organizirajo v stranki posebno skupino, ki naj bi povznočevnla nerede v evrho spremembe strankinega proerrajna. __ Carske dragocenosti. Sovjetske oblasti v Petrojrradu so dobile Iz Moskve stro^ ukaz, da irDrajo prenesti vse drnločenosti iz carskih dvoran v takozvani eksportni fond, ki jih bo poslal eksportnim tiradom v Kodanju, Amsterdamu in Lon-nu. V Petroirradu smejo ostati le dragocenosti zgodovinskega značaja. (Rna. kulta). Štev. 147. SLOVENSKI NAROD« dne 2. julij* 1922. stran 3. POVOJNE KRIVICE. Večkrat in v raznih časopisih se omenja malo vrednost predvojnih hranilnih vlog. Večalimanj Je veljava krone padla na dva vinarja. To ie gotovo glede predvojnih prihrankov velik udarec. Pa takih gospodarskih krivie je vse polna Kdor je na pr. kupil pred vojno hišo ali posestvo ter ni plačal cele kupnine, marveč plačuje še sedaj prejšnje krone, ie napravil imenitno kupčija Prodajalec pa ima seveda grozansko izgubo. Zakaj da je krona toliko izgubila na svoj I veljavi, je še vedno odprto vprašanje. Nekaj krivde na tem imajo gotovi ljudje, ki so krčevi o skrivali in še skrivajo drobiž in manjši denar vobče. Nihče ne bo trdil, da se s takim skrivanjem drobiža, s takim drobižnim okultizmom dajo premikati milijonske Kore sedanjih valut in omajati v modo došlc milijardarke. AH vendar ima povojno človeštvo svoje povsem nove operacije in prej neznane muhe z različnimi vrstami obilesa današnjega denarja. Znano je na pr. da je v Julijski Benečiji zlasti prve čase presrečne okupacije skoro čez noč izginil ves bakren drobiž, da o srebrnem in drugem denarju niti ne govorimo. Zmasronosna Italija je morala z Izvenrednim pritiskom, z raznimi zapovedmi in — s karabinjeri! tržaške svoje od-rešence privaditi in prisiliti, da so začeli puščati bakrene »monete« v prostem prometu, odkoder so izginile kakor kafra. Promet v drobižu se je kakor znano vrši! in se menda deloma še vrši v poštnih znamkah. Kam da Je bakreni materijal izginil, se ne ve. Eni so pravili, da Je ostal v Trstu, drugi so trdili, da se je preselil in da se seli v Milan Itd. Tako ie tedaj zmanj-kanie drobiža v povojnem času očita stvar, četudi je nastopilo v različnih krajih na različne in včasih zelo originalne načine. Tudi pr! nas v Jugoslaviji s! moral ta-rat in moraš pustiti v nemar vsak zneselč, ki ne znese ene cele krone in krona Je • — kakor pravijo ljudje — postala prejšnji vinar. To kronsko In valutno tajanje Je končno zacfeJo vsakogar, vsakega papirnatega bogatina. Če n? zleze! ob pravem časti v zem'jiške. kovinske ali druge internacIJo-nalne vrednote. Saj je znano, kaj vse m kako so začel! Iluđle z odprto glavo in s polnim žepom kupovati proti koncu vojske itrj. Tačas je bilo opazovati povsod, pri nas mogoče še mnogo manj nego drugje v živahnejših kraj'h, pravi pravcati beg pred papirnatim denarjem. Vsak se ga Je račel otresati kakor prazne slame. In vendar se ga marsikdo ni otresel pravočasno, bodisi da je zaupa! — v poznejše odrešenje, na kakega avstrijskega Miklavža in njegovo pravičnost bodisi da ni mogel več do svojega denarja, ker ni bik> sploh ali več mogoče ž njim pravočasno ali sploh kaj ukreniti V to nesrečno kategorijo spadajo zlasti ono nale uradništvo, Id se pred vojno zavarovalo pri dunajskem uradniškem društvu (Beamtenverein). Ze večkrat smo tmeli priliko slišati bridke pritožbe in opravičene lamentacije posamnih naših uradnikov Jedne kakor druge, bodisi višje, t>adisi nižje vrste. Saj vsak uradnik, Id živi od svojega poštenega dela in plače in !d se ni dal zavesti na razna, četudi še ta-io vablfiva stranpota, dandanes dva-i r a t preštele vsak zasluženi vinar m ga -nora tudi dvakrat obrniti, predno ga zda za svoje najnujnejše izdatke. Včasih ;a je pa vendarle obračal in obrnil samo »akrat In si kljub temu še kaj prihranil rase In p*> izrecnem nalogu svojega tedanjega šefa, ministra soe. politike, g. dr. V. Kukovoa, ki je pokazal veliko trdne volja, to vprašanje temeljito in sistematično resiti.« Studija je temeljita ter bi pomenila njeno uresničenje velik korak v organizaciji našega obrtnega in industrijskega naraščala. Upamo, da pisateljev poziv stanovskim organir,arijam, trgovskim, fclbrtnim, industrijalnim, zanatskim in delavskim zb&rnieam, ne bo brez us*}*-ha. Knjiga je zelo čedno opremljena ter ima nastopno vsebino: Uvod. delavne sil«? pred vstopom v delo. strokovni pouk v delavnici, vzgoja in penk izven delavnice, današnje ustanove za vajeniško nesro v državi, enotna organizacija za ne£S> in skrbstvo vajencev in mladoletnih delavcev in konec. Knjisra stane gamo 10 Din ter se dobiva v kormpij-•?ki zalosri pri Kteiranavru in Fed. Banv bergn v "Ljubljani. — Občni zbor Zadružne Zveze v Celju. Občni zbor za poslovno leto 1921. se je vršil v mali dvorani celjskega Narođne- ! ga doma ob naravnost Impozantni udeležbi delegatov članie Zadružne zveze ter goltov iz Hrvatske in Srbije. Predsednik na-čelstva dr. Božič otvori obČ. zbor in pred- j laga, da se odpošlje podporniku vsega do-s bre^a, feko rudi zaščitniku zadružništva, ! našemu krallti Aleksandru, ki prebiva sedaj na slovenskem ozemlju, na predivnem Bledu, brzojavni pozdrav. Pozdravi rose. prof. Prohazko, tajnika glavnega Saveza Iz Beograda, nadalje g. Permeta, zastopnika Zveze slov. zadrug. Smatra njegovo navzočnost kot dobro znamenje popolne združitve zadružništva In upa, da se bo to, za kar se je sam kot predsednik vedno trudil, v uglednem času tudi izvršilo. Pismeno so pozdravili zbor šef kabinetne pisarne ministrstva za poljeprivredo g. Subler Iz Beograda, g. Toplak iz Ptuja, Hrv.-slavon-sko gospodarsko društvo v Osijeku, Zadružna Zveza v Ljubljani in Hrv.-slavon-sko gospodarsko društvo v Zagrebu. Umrl ! je v pretočenem poslovnem letu vrl zadrugar g. Plrkmajer, nadučiteU v Framu. i G. prot Prohazka pozdravlja zbor ter naglasa, da je bilo zadružništvo v Srbiji že pred vojno na visoki stopinji m le uživalo velike udobnosti, česar v prečanskih krajih ni bilo. Vsi zadruga rji občutijo težko to razliko. ZaL da do danes še ni prišlo j do skupnega zadružnega zakona. Da le že j v delu In da sebo v kratkem tudi uvelia-j vil, je največja zasluga g. kabinetnega Še-! fa Štiblerja, Uzakonjenje zadružnih tate- iresov in smernic zadružnega delokroga bo velikega pomena, ker bo zadružništvo prosto taks in davkov. — Poročilo o delovanju j načelstva in nadzorstva poda izčrpno, pre-I gledno in Jako Informativno g. ravnatelj [ Lesničar. Predlaga pred vsem, da se odpošlje brzojavni pozdrav velikima prijateljema slovenskega zadružništva g. ministru Pucliu in fcab. šefu g. SfiMerfo. Po veČini članic Je zopet đdamlh? toflfcor lih i še ne vrši svoJe naloge, bo treba oživeti i ali pa likvidirati. Mnogo pozi+i^nega dela Je Izvršila Zadružna zveza tekom zadnjih let In se r?vno zadnji čas ckrrpila In kon-■utrtraia, Žalostne razmere vbdajo glede I tadrnfafsivi še v Prekmtirjn, ker ni pra-| veza zairpanfa In ker Je ve Tina naložb ▼ PcZtl. Elektrifikacijo naših pokrajin naj za-; drugarfl vsestransko podpirajo. Lesni trg • Je vsieđ nesolidno?«* nekaterih nekvaTIfi-. drsnih trgovcev Izgubil ves sloves: za-: drusre ga bodo morale dvigniti. Iste žaTost-j ne razmere opažamo tudi na živinskem I trgu. kjer so zaslužili posamezni ekspor-I ter}! do 100%, a kmet Je prodajal za slepo ceno, ker ni Imel krme. Zadruga bi mora'a prevzet? eksport In dnrračo prodajo plemenske živine. Pevi.rijsko delo Je bilo tesno shojeno z gospodarskim. Lahko le ustanoviti zadrugo, a teZko jo le vzdržati. Pro-j met se Je povišal od lani za 50%. Vahira j sicer Še pada, a vseeno se bližamo že koo- • solidaciji. Poziva k štedenlu, ki Je podlaga dobremu stanjn prebivalstva. Prt dajanju kreditov Je treba največle pazljivost. Graške naložbe so velika rava aa sfovessfein zadružništvu. V Beogradu sa Je t tem ©žiro že storilo mnogo, da se preprečilo Sofr kurzl, žal, da se doslej še nI mnogo doseg* k>. Računski zaMfucelć, Izkazuje v postov« nem tein 1911. K 364047.660.06. Deležev Je t&M* v netfa po K te9ja& Slaaie ■*«* affafti vlog v telcooeai raeunu ai aa Jaru*« flot J« mMShm Mi toH * nj&JK.tf. koraem Jefa 1921. K ft. (&8.T53.64. fore! prirast*« 14,947.761.47. Kreditov v Mnfem raCuuu fefrazuje racuftsfl zakrjuoef IPrrai 6,940.W7 zaCeUrom leia, Woawm pa Wnm t<5,0W^75. lorel prfraaCbi JĆ 9.0t*.7l^. I Lastnega premogenla Je v ileleini K 199.590 I skupaj K 407.350.10. Revizijsko poročilo je ugodno. Sklene se, da se ia leto 1931. prispevki ne pobirajo. V pomožni sklad naj daio članice po l1« čistega dobička. Debata o raznih zadružnih in gospodarskih vprašanjih se le zaključila v popolnem soglasju, —g Južna železnica nadaljuje te dni sveje konference v Benetkah. O poteku pogajanj prinesemo obširnejše poročilo. Danes samo omenimo, da italijansko časopisje komenruje pomen te konference na vse mogoče načine in obeša precej dvomljivo in znano prihodnjost Trsta na primerno ureditev prometa na tej železnici. Italija si pač heče po raznih ovinkih in fur- berijah prilasufi največ glede oz«đta me* sta Trsta, ki se ima v sedanjem odrešenem položaju največ boriti — kdo bi to mislil — z — Benetkami Tako je Trsr v italijanski uniformi malo ali pa nič" pridobil itgubil pa vse, namreč svojo glavno nalogo, svoj dominium na severnem Jadranu. Da čaka Reko prav iMa usoda vsled italijanskega egoizma, vedo vsi reAki mero-dajni kmgi. Na vsem tem italijanskem programu ne more irpremeniti ničesar italij in-sko manevriranje z južno železnico, I.^tc-ra ne bede mo^la raSffl Trsta, pač pa h .de sama trpela še aadark la končno izgubila svojo predvojno važnost Hiiffiira. ŠE ENA BESEDA O SLOVENSKI OPERI V LJUBLJANI. Gospod dr. B. v kritiki >Tripti-eha« realguje na moj člančič o ljubljanski operi — češ, da sem napisal program za bodoči repertoar naše opere. To je zmota, kajti tega nisem storil, ker se v to ne čutim niti poklicanega niti upravičenega. Izrazil sem le nekatere skromne želje, s katerimi soglaša veliko število znanih mi posetaikov naše opere. Publika, in to plačnjoča publika, pa je nazadnje vendar-le faktor, ki se sme tudi vpoštevati. Tudi meni velja prinefp, da le naši operi naloga prinašati dobra dela brez ozira na narodnost — a med dobrimi naj bodo vpoštevana v prvi vrsti slovenska in slovanska. Povsod goje svoje narodne skladbe v pni vrsti. Na Nemškem, Italijanskem, Trancoskem velja ta princip, Istotako med Čehi in Rusi. Kar je izbornega. si pridobi potem ve« svet — kar je dobrega, se goji v domovini nadalje, kar je slabšega, izgine. Le mi naj svojih oper ne uprizarjamo, ker se nam zde tuje boljše? Gospod dr. B. že v naprej nekako odklanja vsa naša nova dela. Češ, da prinašajo preveč razočaranja. Razočaranja prinesejo ftuli drugim narodom njihovi skladatelji obilekrat in vendar jih ti ne zametavajo. Slovenci imamo že to prirojeno slabost, da nam je vse nase za nič", vse tuje izvrstno in s tem predsodkom sodimo svoje dostikrat krivično. Naša dolžnost pa le, da podajamo svojim skladateljem možnost da nas seznanijo s svojimi deli; pri tem moramo gledati le na delo in ne na osebo. Kar Je dobro — tudi podcrtavam besedo dobro — in Izvirno, imej prvo mesto na našem odru! OostkkI dr. B. pravi nadalje, da za ogromne večine slovanskih oper danes sploh ni mogoče dobiti popolnega mtirlknlnega materijala. Opozarjam ga le na to. da je IuibTjan-ska opera že imela krasen slovanski repertoar, da so se tu uprizarjala skoro vsa nai-veljavneiša slovanska dela in da bi bili srečni, ako doživimo vsaj nekatere repriza. Saj je za takratne uprizoritve bil istotako potreben muzikalni materijal, a takratna uprava si ?a je znala pridobiti: — ves nofnt materijal se Je dobil zvečine na posodo iz Zagreba in Prage in to menda tudi danes ne bo delalo nepremagljivih težav. — Te vrstice naj ne bodo nikakršna polemika, nego naj le nekoliko razjasne mol člančič. Da VVagnerSa težko pogrešamo in željno pričakujemo, Je gotovo. Tudi »Večni mornar«, »Tannhauser« in »Lohengrin« so bili že na ljubljanskem odru zelo priljubljeni, a so izginili, oziroma niso doživeli obnovljenja po vojni Upam, da se tudi tu popravi zamuda! — Pnedni je gotovo naj geni jal-nejšl od tako Imenovanih »Mladih Italfanovc, a kar Štiri dela »Boheme«, »Butterflev«, »Tosca« in »Triptich«) v jedni sezoni z mnogoštevilnimi ponovitvami je vendar le preveč In zaduše druge skladatelje. Ljubimci Smetane ali Cajkovskega se opravičeno pri-tožjejo o eancmarjeniu teh dveh skladateljev; tudi Dvofak in Fibich imata marsikaj, časer ne pozna naš repertoar — ruski in poljski skladatelji tudi niso dovolj črpani — ljubitelji francoske komične opere poprašu-Jejo, z-akaj se ne uprizori nobene teh starejših gracijoznih del — ljubitelji ncm^!ce glasbe (ki Je ital'tansk! vsaj Jednakovredna)" nimalo nikdar prflUca, da bi Jo čulL — Nem-ee Je zastopal Jedrno Klenz! z »Hvangelni-kmn«. To so želje različnih krorov, in Ico-llkor toliko ustreči tem različnim kro-rroTH, treba Je že tudi Iz ozirov na gledališko kaso. — Severin. — Spomenik ftoTteni K*meovi. 9. t. m. se> vrii v Roti r**?irab sTotorho BŠ. kri*}*© spomenilfA Bozeni XoTroovi. Slavnostni govor bo im^l d^. Pmžal:. T^ drti pa s« orvrrri t tmiksaji^ii dsklišii m*v ?&»nslri soli rastava spominov n\ pesnico. — Franfr^va MMttafca v O^efcu. Frankov* tiplc/tt-na v <">*ij«»kn ^fe pricVJa izoVjati >Fr*nk?wo biblioteko«", ki izhaja v zvezkib v* 5 "Din. Natrv^niieipn. j*o predvBem oTirlotnim giriim elojero, Drn-eri zve>zek vsebuj© Fr. Hsresajrov© Gbirković>ve dječae«. Trotji zvezek bo prioboil pove3t >Vas brez woskih.< — noman »Preganjani človek«. Francoska akademija J© orlgatla knjl-f evrto nngn»oV> romarm ^Prejaniaui ?V>-v©k<. Tri pa j© ppfsal «d»n nairata|ifh pisateljev Francih Mareo. Ta doe^dVk j> povzTooil v frn-nr^flfki tenjittevni j*mo-ati saoT^ieiTO, Itar Je francoska aknoV-vtdf* r>ode?l©vs;la na^rsjft4« muho starejšim faajižtvTiikoari. 9nb^r rtfrntavk j* vtaA pisatelf H najinizilli slo^r ter jfa ^prav'M-tena a ilo*ranaMm tfaturalhn^aa, V ro. —— w& pmekmiH Kapletljafir, ufapuna nHna }• fina psflfclo^kH mntm ■wrfr* ea> lfl ae bejfl roke vravfee. *PfwifcjJn, ki je prioe! svojo literarna* Kartfem ▼ loar^BBi ooaJM^* <■«* Wa*am a^nM^ M9^a> ^ #1MU|» saTa »pnaMnam v LonoVnu > wHc>la iBnaM »The Siavteie T?Mia4 pa« nreA)isvvMii BernlMr^Parflga, flatoua VTatsona hi HeroMa W!ffanan. v »rvi Psriltt pCBe )wnti -%" ia na-s^sra i eri k a J. ffnđeo |© 1 • >'. vao r. reoom sv. Sava IV. n^'■■'. — rranco«! ia Cfr!; -r* Tl.-urtmann. *Pevue des Dn* Moades« ;• Cu:e za Manptminnovo iestdcsetletnlco ti iBzo rc-aalkovfli del Izpod reres.i Louisa Gilleta, ki pravi, d* le njegova 7cidvt'n delo lAna* eno njegovih naj*-t-CIih dv!. __ A. BMilaaaiia,: Oiaa. — c*-v*- djira Jr.iijft. Ovo aVaase, IzaSla r >Po-sariinaj bioliotrf-i« dVa ru najbolja d^e.. N Strinđbargava iz njeno ne naturali-sticka eiaiha. Oba djela čir.© ti sviei \: >jj flriTm^koi literatari k«m^n medjn^, to po atita|a|u medju n*jj*<'p arodnkto mo-d«^n!«* dramatike Hrv. benanjn r^noi.-^o if* pr©<1covor Jo*=in K u 1 u n d ž i r. Ci-lATia Din 7.^__. Adresa: PaaariSaa biblioteki, Z*cr**b. Vajnička ul. 13, — A!atura na Tehniški sr*dn]l šoli v Ljubljani. Na visii strojni Soli tega zaveda se je vršila matura v dneli 22. in 23. iunija. Zrelostni izpit ie nanra\ilo naslednjih 21 učencev (z razdrtimi člkanri z odliko): Rabnik Jakob, B a J u k Milan, B e n e d i -čič Anton, Fišer Još.ko, Hudnik Drago, Hu<> Du.san, ktenić Franct .Takse Janko, Juvanec Vladimir, Kolb Albin, AlUkar Lrudevit, Možina Ivan. Oberelgner Stanko, Ocepck Stanko, Pegan R-kard, Pir-nat Ivan. Pooov Svetozar, §ribar rTdo, Vrairčič Henrik, Vrhunc Bogumil, Zore Milan. — Konec §»lsk©sra leii na drž. realni slninazffi v Celjhi. Koncem ?5o!sker« teta ie štel zavod 3M učence, med temi 2* deklic. Po narodnosti ie bilo 2*2 Slovencev, 12 Srbchrvatav, 1 Ceh, 1 Rus in I Nemcev. Učni uspeh Je mnazo povoljne]ši ko ob sklepa prvega tečaja. 28 (98'«) učencev ima odliko, 175 (53%) prvi red, 40 (13°«) ponavljalni tTrrrit pn počitnicah, 98 (19°'») dr».ci red in 2 (t%) naknadni izpit Vedo-nle d:ia!\OV je bilo med šolskim letom lečo m brea vsakih večjih disciplinarnih slučajev. Razredovani so: ^prav lepe« 90» »lepo« 178, »primerno« 35 in 1 privaf s tinja brez reda. Iz Celja in okolice le obiskovalo zavod 117 učencev, dc:inov se Jih je vozilo 74, iz drugih bolj oddaljenih krajev jih ie bilo 113. Učitelj ki zbor je štel 19 internih in 2 eksterna BČIleOa (za naob-ligatno perje in ruSčino). šolsko leto se ie zaključilo s slavnostno prireditvijo dijakov v proslavo vidovdnnsk:h borcev in s prav lepim in primernim nagovorom ravnatelja zavoda. ^_ Č'olgko, pm'rcditcv ob ^l^rpn šol-alraaa leta v F. de^rke aanaraa solo v Iiptnljani je napala v aleharnara oziru najlepša, i!od pova^ljrroi «<> lili be, pete$r tega pa m večinoma teJoHio ao-habljeni naraščaj. Celjeko občinstvo se je tK&vaVo povabilu priredi t a] j enr v r*tr> caflta^m: M**vilu, da je napolnilo velika dvorana N^rodineg^a oVvroa do zadnje«:* kotička. Vrle in po^rtvoralne celjske dane, pred vsemi gA. oV. Kala-nova, pa eo etrbele v p^>lni in najte^ši meri za teleenl blagor teb relikih Mraftta; N*a abrazu era $m je videlo, da so bili 3*do-valjni in da so »a dobra počutili med Celjani. V pozdravnem govoru je ravnatelj zavoda na kratko orisat zgoilovi-aa in razvoj Sol za slepee pri rtrujrib na-r**Kh, nato pa sa toplo zabvalil za prisrčne simpatije. Id so jih doživeli v naaarotju s Ljubljana ravna v Celju. Peamneena izvajanja grojeneev 910 odkrila mnogo talentov, a pokarata tudi, kolika truda morajo imati učitelji in vzgojitelji i slepimi mrrmmkU da jim ▼cepijo tolik* obimrj* !n znanj«. Z^avod • »vojtta hninanitarnjm delova^iifem yji-slyaH> *a aoaveca tnal vlada tej ln§ttau-ciji vaS pozornosti. ffX TABORU taa SOKOL I. 2. juffla, v neđeifo CEl^NEraOPIUREDlTE^, L Jaiosloeiffii tscscKoI- I. Jugoslovens*! vscsoLclski /'. . v Uut>- litnl 1922. II. prcdzlcmi di« — n«i>p doaitv] sa« a. avgusta 1922. Nastopu sdkosatsa n^r^^aja — vrvi nredzletni dan 23. julija — s\cd nast,»p di-iaStva srcinjih In mehanskih lol kot drugi prečzleini dan 6. avgBSta. Za (Mjaitvo v* določene posebne proste vaje, in Mcer po-aebaa zi diiai.e mžjih razredov in posebne za dijake vitjih razre^-^ dUakinjc milih razredo/ izvajajo vaje 1 zastavicann. 0i-j^kinje %L-ili razredov pa PtOSte vaje. Vrhu tesa nastopijo skopan vsi dijaki na orodiu in I ierami, Istotako tttdi dijakinje-, v^i oddelki skopaj pa §e z raulnim na- D:ia:ki oaston bi bil saer piikladnej* med lolsldra letom, ko je d.iaV.vo >e v šoli, toda do konca šolskega leta telovadl-?če še ni izcotovljeno, tal 1 te nvora nastop vrši*a v počitnicah. K-r ostanejo dl-|ald od koiica .^olikeia Jcta no asatopo brez šolske telovadbe, zato b-» treba ?*4 nastopani daljših skaaanj la b'»do nicali prispeti dliaki že 1. BVittSta r rečef v Ljua-Ijano, da boi!) navzoči pri skniajah, M »m vrse cd 2. do 5. avsosta. To je tu Ji varok. da udeležba pri nastopu ne ho t >l;kn. kakor bi bi!a, ako bi se nastop vrafl rr>c4 sol-jkim letom, ker hi samo ljubljanske soia dale mnoe;o ve2 telovadcev ne<£.> j:.h bo ck n-;-.top;i vseh skopaj. Sodelovanje pri Inv-ni telovadbi ie povsem prostovoljna, r '-' -oj priseljen k nastopu,, le one. .ki to *# radevoljno prlflasill« »vele mora!na cr^,;-nost, da ^c nastopa res udcle;xiio. -- Stanovanje ti (fijaltvo le preskrlillcno. Skušan preoooi*.ča so določena na učiteljišču in na I. mestni iofl v Korncn^keca ulici. Tudi za prehrano ie že vse urejen >. Dijeki plačujejo dnevno po Pin 10 za vsi» prehrano. Prijave |e poslati najkasnele do 20, julija Zlctri pisarni, Narodni d >m. S nri-javo naj se pošlje ti:Ji denar z navedbo za kaiere dneve želi ktJo hrano. Za časa bivanja dijakov v I lubljaaf priredi 71etni odbor nekatere prireditve ru dijake, da bodf» polec telovadbe nneli tudi primerne zabave in razvedrila Dne ,1 av-tiista ob pol IS. je pozdrav di'aitva ra Slavnostnem prireditvenem prostoru v dro-voredu Tivoli. Ob tej priliki se vrti koncert, dijalci %e pntro^to z mrriTrrfl jedli, na ranpataco bodo tudi breral'oHi^lne nije.?r. Z\ opremljevalce in st^r^e bo dne 4. 'iv-firTa ob M, kaaeerl na vrfu rno liuMjan-•kih rasfavtaell V p^nadrTjek. dne 7 avgusta bodo enodnevni ijlefi nr» Oorerij*'««?** Udeležbo so prijavna v^e srednje In me§č7ini*fs 5ola v LjnUjasJi dalie tredn"^ 5o!» \z Kranja, Celia, Ptuja. BjeT n-ara, Spttta, Sarajeva, Mostarla, T'ir!«.. Ziutaa-k?. Bratb, Vel. Kikind« in N»Eor1ra. Pr*-reditev bo nudila AjaJconi afflflaa, ds *$ med^eMjno spoznalo \r. vseb delov mK<* domovine in da naverelo med ^eboj prila-telj=ke stike. Di'a.stvo te južnih delov na-< se države b\i frrelo prilofnost spoznati na-5o Ljubljano in Slovenijo, J^ar jim bo brez-dvomno v korist. — Ljaaljaneki Sekal, B -irno na«jli-rv> sa nlir'iio slavnostni dnevi V. |n|posL tnanolcolilresa zI.Ma. v Ljubljani, vendar >o rola s-r.-tn bratov, lj ininio kroj, n* bila niti onkrat pri vadli obveznih redovnih raj, Mnopri co z;'mnn zart/*?.TJo, ria jim bo kot «tnrim (avatrijnklni?) rojakom v*r^no dovoljena udeleži s kroju pri ?prov'o 7u in drsigod! P"i:rr> napat r'i^lijo, rlr um kot filanbm ntanlli lletnih OOaaicOV n« bo trr*>i k apr^vn- rbj; lod^. rs> sklapa Mvasnan T. o ^« mora. v^ak oI^t v kroju »ld^feiiH »T.^v. n'Ostnecri ^nT(*\roda dna l& S^rgnssta t. |, Poaaaajnsaa š« ena i tjl, \w moral v^akrlo. bvoz izjemf, izkarati s pot,v'i-Icm r>bi-ka ranavnlb vaj, cir^r ^« bo rtroral hdstraTiiti iz tniavOeVk Prihodnje vadbe sa v torek 4. in v p*f*k H. jn-\i}n ob T. zvo.V-' na, letnem telovadlft^n ob Ijattio^naAr.r^vprn oVa>aifanVL 5. Članatio Uabljanalcasja Sokola ^ r^-rivlio, da *e v <'im a*^jom :»<*ri!o n le-lo/i proslave 2(1otrrire braUlre 5. popoldne javna telovadba članstva 'n nisiop vojaštva. Pr. Pivko je otvori ljudsko veselico 7 rjas-ntni in krepkim sjsjtanHBa v katerrrn le po-rdra\it vse navzoče in p*ivs*ro 5c navzoče Ruse in Čehe. Osnssjfl je ra txxdi, da nsj bt se zedinil* \fi Slovani Povsem hvalevredna je bila telova'fha tasa m^Skih kakor tudi z>**kih članov. R^vnotako dobro so se ponesli tudi vnja'.', katerih jo bilo okol! 200 in kateri ?;o vpri^arjali boi t na-pnslcah nasajenimi bajoneti. *virili fe vo-lifta godba. Zvečer ob 19. je frla velika IhaJsta veseBca s plevim v vseh prostorih Nar^dnett doooL ka<^ra Je bila *ilajna in katere se je udeležilo fuđ? rrrrioca občinstva. — 01» priliki svoje 9T4*rnieo fallSJal $o36»lsko dro^evo v Spotbvj' 3i.*ki ▼ n#-ieljo Ai«? 2. fnlija t. t n* lotnem telova-aU^ ob Gaeilaki cesti valiko javno t<>-lovaeV*. Po tolovadbi proatA zabava. Pri prireditvi soJeJujd godba dVavslra 'divizije. Zaeatek ob 4. uri popoldne. ,_- Stran 4. ^SLOVENSKI NAROD- dne 2. julija 1922 Štev. 147. SDkOlStUD. DVAJSETLETNI JUBILEJ ŠIŠENSKEGA SOKOLA, Zgodovina Sokola v Šiški. L. 1902. se je ustanovilo Sokolska društvo ▼ 6i-fcki in letos Obhaja 201etnioo obstoja. In leta 1902 je bil izvoljen za starosto brat Ivan Zakotnik, večletni napredni župan v Zgornji Šiški. Sokolsko društvo je 24. 6. priredilo svečano lanipi-Jonado na čast njemu, ki jo celih 20 let vztrajal na svojem mestu kot skala, ljubljen in spoštovan od vsakogar. — Šiška še ni videla takega večera. Sprevod članov in naraščaja je odkorakal skozi gost špalir neštetega občinstva izpred telovadnice v pisanih lampij&nih pred njegov dom. Poklonil se mu je odbor In mu izročil diplomo, lastnorfcČno izvrženo, poklonili so se in mu Čestitali telovadci in telovadkd in mu izibčili Šopke, poklonil se mu jo naraščaj, ki je deklamiral pesmice nalašč zato sestavljene. Brat starosta, >oče< imenovan, se je sproti zahvaljeval, izražal svoj*> radost in citiral posamezni dogodke iz društvena zgodovine. Nad vse pomembne so bile njegove besede, ko je moškemu naraščaju dejal med drugim: >Društvo je v prvih letih preživljalo težke čase. V tem mladostnem hiranju s*> mi starejši bratje dejali kazoč na naraščaj; — Vidiš! — Počakaj, ko bodo vzrastli ti, pa bo drugače! — Ah, čakati in na to čakati ?! Zdelo se mi je nemogoče. In glejte, danes ob 20 letnici one, ki ras vadijo! Ti so bili takrat v onih vrstah I Ti so vzrastli iz društva, kakor rastete sedaj vi v njem, vi, ki ste bodočnost ne samo društva, ne samo Sokol-stva, temveč celega naroda, cele države! ___Iz cele Šiške zbrana množica na cesti in na domačem dvorišču je vzklikala >Zdravo! Živio! Na mnoga letate i. dr. Pevci so peli, rogovi so doneli in "Sprevod je krenil veselo dcn£>v. — Drugi dan, v nedeljo dopoldne, pa se je zbralo članstvo z nekaterimi ša živimi usta-novniki k slavnostnemu Zborovanju. Tu se jo podala kratko društvena zgodovina, ki jo bila zgodovina tudi njenega staroste. ___ K tema obema redkima jubilejema se pridružuje še tretji, te> j a noš I. jugosiovenski vsesokolski zlet. Na to smo ponosni mi vsi, še bolj si pa lahko ponosen ti, naš starosta! — Naj ponovim besede naraščajnice, ko je deklamirala. Jone besede, ki so privrela i« srca nas vseh: O, da bi nam še dokaj let naprej, naprej očetoval! —i Sokol L priredi v nedeljo, 'dne Ž. Julija 1922 na Taboru celodnevno redno letno javno telovadbo s sodelovanjem orkestra Sckola I. pod vodstvom br. L. Pahorja in mariborske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Heržoga. Po telovadbi koncert in ljudska zabava. Po 9-zvečer sijajna razsvetljava telovadišča. Po 10. umetahu ogenj s slikovitimi učinki. Vstopnina k dopoldanskim Izkušnjam: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, stojišča za mladino do 12 leta in vojaki do narednika 1 Din. K popoldanski javni telovadbi in večerni prireditvi: sedeži v ložah 20 Din, na glavni tribuni 12 Din, na mali tribuni 9 Din, ob televadišču 7 Din; stojišča 4 Dinv za mladino do 12 leta in vojaki do narednika 2 Din. Predprodaja vstopnic Je od četrtka do sobote zvečer pred nastopom v >TiskovnI zadrugi« (Prešernova ulica nasproti glavne pošte). K obilni udeležbi vabi vso sokolsko javnost Odbor Sokola I. — Sokol I. Vabimo vse Članstvo, da se Številno udeleži društvenih prireditev dne 2 julija na Taboru in da povabi tudi svoje prijatelje In znance. Bratje naj prisostvujejo dopoldne in popoldne v slavnostnem krolu! — Za nas je to dan, ko polagajo br. telovadci in sestre telovadke javni obračun o svojem rednem In vztrajnem telovadnem 'delu. za vse pa pomenja društveni nastop generalni pregled glede krajevne pripravljenosti za velike zletne dni v avgustu. Naporu naj sledijo uspehi in priznanje! Vsem posetnikom pa bo gotovo mariborska vojaška godba nudila mnogo umetniškega užitka. — Odbor. — Sokol I. Poživljamo starše, da omogočijo svoji sokolski dec! in naraščaju javni nastop v nedeljo dne 2. julija. Pošiljanje dece na počitnice dan pred Javnim nastopom, bi se uoralo smatrati za nepojmljivo nehvaležnost napram vaditetiicant, oziroma vaditeljem, ki so se za deco neumorno tnidfli vse leto, nehvaležnost napram društvu, ki daje mlacfinl priliko za stalno in sestavno vzgojo. — Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Škofjl Loki se vrši v nedeljo, 9. julija s sledečim sporedom: Na predvečer od 20.—21. promenadni koncert na Glavnem trgu, po koncertu mirozov in podoknica kumici. 9. julija: 1. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih. 2. Ob pol 9. skušnje za popoldanski nastop. 3. Ob pol II. obhod. 4. Ob 11. slavnostna otvoritev doma. 5. Ob 15. Javna telovadba. Po telovadbi veselica na štemarjih, ob slabem vremenu v »Domu«. Sodeluje polnoštevilna godba Dravske divizije. Zanimanje za to velepo-membno slavlje Je splošno in udeležba iz vseh krajev, posebno civilnega občinstva v narodnih nošah, obeta biti velika. Sverujemo, da večje skupine narodnih noS, ki se udeleže dopoldanskega obhoda, pti-glase število udeležencev, da se Jim preskrbi kosilo, ker bo naval na gostilne velik. Zdravo! — Efektna loterija za zgradbo »Sokol-skega doma« v Mokronogu. Seznam dne 17. Junija 1922 Izžrebanih dobitkov. 1. V gotovini. 30.000 K št. 42.646; 15.000 K It 88: 10.000 K št. 49.390. 2. V efektih, po 5000 K: št. 46131, 49.399: Po 2000 K: št 3577. 18.465. 20.494, 41.883: po 1000 K: št 27 337, 37.764, 47.200. 47.374; po 500 K: št 3156, 5040, 13.214. 14.4*8. 20.660. 25.101; po 240 K: št. 3819, 5293, 7001, 7013, 9718, 14.493, 15.274, 20.270, 23.4H ».056, »403, I 34.400, 44.627, 44.703, 45-874, 46.839, 47.112, 47.487, 47.744, 47.848; po 100 K: št 795, 3689, 5169, 9258, 10i497, iaS74, 11.916, 12.611, 16.310, 17.743. 18.328, 20 845, 22.236, 24.674, 26.479, 28.226, 29.562, 30.401, 31.639. 36.496, 38.060, 40.619, 40.721, 43 092, 43.663, 43.717, 47.309, 47.574. 48.100, 49.900; po 60 K: št. 210, 1099, 1956, 2507, 2757, 4107, 4854. 5941. 8570, 10.117, 10.756, 12.975, 13.533, 14.158, 14.471. 14.471, 14519. 17.836, 17.930, 18.461, 20.260, 20340, 20.422, 20,^71, 23.213, 23.545, 23.714, 25.453, 25545. 25.589, 27.355, 29.524, 29 722, 30.486, 32.581, 32599, 33.441, 34.852, 36.144, 36.169, 36.817, 37.J>90, 38.690, 42.721, 42.745, 44.453, 45.051, 45.610, 47.667, 49.150, 49.150, 49.510; po 40 K: št 649, 730, 1900, 2800, 3648, 4710, 6680, 7330, 7338, 7487, 9769. 10.714, 11.358, 13514, 14.438, 15.398, 16.075, 16.309, 16418, 16.830, 17.282, 17.611, 19.577, 21.639, 22.745, 34 700, 25.297, 26.104, 27.530, 27.695, 27742, 28.214, 20.172, 30.041, 30.950, 31011, 31.401, 31.673. 31.829. 3?.291, 33.130, 33.788. 33.880, 33 955. 35.220. 37,375, 38.375. 39.757, 40.581, 41.419, 42.075, 42 194. 43.3S4, 43.756, 44.414, 45.525, 45.879, 46.808, 49.391, 49.534. Po 20 K 500 dobitkov. Izplačevanje dob'tkov, oziroma oddajanje efektov, se prične dne 24. Junija 1922 in bo trajalo do vštetega 23. iulila 1922 pri upravnem svetu efektne loterije v Mokronogu tistemu, ki prinese Izvirne srečke, vidi rane Po upravnem svetu. Vsi dobitki, ki se iz kateregakoli vzroka ne dvignejo do vštetega 23. Julija 1922 do 18., zapadejo v korist zgradbe Sokolskega doma v Mokronogu. GltfSllfitll IIRStffllfel - — Pevski zbor Glasbene Matice. Dane« v soboto, dne 1. julija 1922, pevska vaji a za mešani zbor Job 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Važno in nujno. Odbor. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Prihodnja skupna vaja v ponedeljek zvefier ob osmih. — Pevski večer priredi pevski odsek šentjakobskega naprednega društva v soboto dne 1. Julija, če bi bilo slabo vreme, pa v nedeljo dne 2. Julija ob osmih zvečer na vrtu gostilne pri Lozarju v Rožni ulici. Na sporedu so umetni zbori, narodne pesmi in samospevi za tenor s spremljeva-njem klavirja. Vabimo napredno občinstvo, zlasti Šentjakobsko, da se udeleži te prireditve. — Konceri v Moravčah. Mesto 9. Jn-lija priredi Moravsko pevsko društvo radi nastalih zaprek 30. Julija koncert Tnrlitfka In Spor*. — Kraljeva dvojica, ki biva sedaj na Bledu, bo prisostvovala, kakor nam poročajo, športnim tekmam na Bledu. — Izletniški vlak. Povodom športnega meetinga na Bledu dne 2. Julija t l. bo odhajal ta dan izletniški vlak proti LJubljani z Bleda šele ob 22. — Za športni dan na Bledo v nedeljo vlada velikansko zanimanje ter bo izredno mnogo udeležencev tudi iz Zagreba. Športno bo ta meeting eden nainteresantnejših v letošnji sezoni. — Razpis v plavalni tekmi se popravlja v toliko, da Je skakalna deska 1-3-6 m. Sestaneke tekmovalcev odrade. — Na večeru v zdraviliškem domu bo razdelitev nagrad tekmovalcem. Po razdelitvi ples in srečolov. Obleka prome-nadna. — Posebni vlak Je zaprosila Športna Zveza za nedeljo dne 2. t. m. za povratek z Bleda, ki bi odhajal okrog polnoči z glavnega kolodvora. Oba Jutranja vlaka bosta primerno ojačena. — Polovična vožnja za udeležence športnega mitinga na Bledu je dovolilo ministrstvo saobraćaja. Izkazati se morajo z legitimacijami Športne Zveze, katere bo ta izdajala v petek in soboto v svoji pisarni, Narodni dom. Pri vožnji na Bled kupljeni celi vozni listek se ne odda, temveč shrani in se pelje z njim tudi nazaj. — Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bo od L julija t. L naprej do preklica njegova, društvena pisarna odprta samo popoldne oA 3. do 6. urft. — T. K. Skala sklicuje v ponedeljek dne 3. t m. važen sestanek ob 20. uri v magistratni posvetovalnici. Z ozirom na važnost dnevnega reda je udeležba obvezna. — Malostranskv S. K. : Ilirija 1. in 2. Julija. — Zadnji rezultati Malostranskega L. K. proti AFK Kolin 1:0, proti SK Nusle 3:0, proti SK. Rozdelov 5:1, proti Viktoriji Žižkov 2:2, proti Deutscher F. C. 4:4 In 1:1, proti Slavili komb. 3:3. Sedanjo izvrstno formo Je dobil Malostranskv šele v letošnji sezoni, ko se Je oiačil z reprezentativnimi igralci Novakom (centerforward), Prekopom (leva zveza) in Frydo (levo krilo). Od tega časa spada med najbolj popularne praške klube. — Malostranskv igra danes in Jutri z Ilirijo. 8. In 9. v Splitu s Hajdukom ter na povratku še v Zagrebu hi Mariboru. — V LJubljani se vrli samo danes. Druga tekma se Igra Jutri na Bledu v okviru športnega meetinga, ki ga priredi Športna Zveza v počast bivanja NI. Vel. kralja in kraljice na Bledu. Na blejskem igrišču v ZakI, kjer za stojišča niso napravljeni nasipi, Je prirejena tribuna s približno 1000 sedeži. Udeležencem le dovoljena polovična vožnja. Legitimacije za polovično vožnjo izdala Športna zveza. Narodni dom. ODHOD RUSKE DELEGACIJE V HAAG. — Berlin, 30. Junija. (Tzv.) Ruski delesrat Krasln se še yedno nahala ▼ Moskvi. Tudi dnifiri Klavni delesrat Rakovsjcl je še v Ukrajini. Pričakujejo, da odpotuje ruska delegacija v Haa? v najkrajšem času. Telefonska in brzojavna porotna. STROGE ODREDBE ROMUNSKE VLADE PROTI BOLGARSKIM KOMITAŠEM. — Bukarešta, 1. julija (Izv.) General Štefane scu, vrhovni komandant romanske žendarmerije, je na včerajšnji seji obširno poročal o gibanju bo.agrskh četašev v Do-brudži. Naglašal je potrebo, da se pritegne vojaštvo na pomoč oroiništvu, ki je preslabo, da bi moglo vzdrževati vse bolgarske napade. Ministrski svet je sklenil primerne odredbe, da se omeje ti napadi, Notranji minister in minister vojne s.a dobila za to potrebna pooblastila. RAZPRAVA O POSOJILU V RADIKALNEM KLUBU. — Beograd, 1. juliji (lev.) V radikalnem klubu je bila včeraj dalu-a razpravi, o posojilnem zakonu. Tofelanec U z u n o v i ć, bivši minister saobraćaja, jo nastopil proti posojilnemu zakonu, docim so ostali trijo govorniki obširno in izcrpr*> navajali razloge, ki govore za posojilo z R ter ovo skupino. Debata se v klubu nadaljuje. Klub so ni definitivno sklepal o zakonu. VETERINARSKI KONGRES V SA-RJUEVU. — Saralevo. 1. inl. (Izv.) Včeraj zvečer te bil otvorjen kongres kato-slovenskih veterinarjev. Kongres ies kratkim pozdravnim jrovorom otvo-ril predsednik udruženja nosi. R a -far. Otvoritvene seje se te udel^n tudi pokrajinski namestnik dr. Gjur-fflevlč, ki je s kratkim govorom pozdravil veterinarie. želeč konjrresu mnoRTo uspehov. Kongres Je določen za dva dni. PRIHOD NARODmH POSLANCEV NA ZAGREBŠKI ZBOR. — Zagreb. 1. juliia, (zv.) Danes s posebnim vjakom j© prišlo ob 8. uri v Zagreb 98 poslancev s predsednikom narodne skupščine dr, Ivanom R i b a r j e m na čelu. Narodni posL so bili na kolodvoru sprejeti oficijer-no od vodstva zagrejkeitfa zbora. Poslanci so sf že dopoldne ogledali posamne paviljone. — Beograd. 1. julija. (Izvirno.) Snoči ob 8.40 se je odpeljalo 98 narodnih poslancev s posebnim vlakom v Zagreb, da posetiio zajrreški zbov. Skupno s poslanci potujeio tudi minister pravde dr. La_za Markovih minister trgovine O m e r o v i Č in finančni minister dr. K u m a n u d i. — Zagreb, 1. jul. Ozv.) Včerajšnji »Hrvat« je v uvodnem Članku na zelo nekvalificiran način začel napadati člane beogradskega parlamenta. Med drugimi je poživljal Zagrebčane, da nai ignorirajo prihod poslancev, da naj ostaneio doma in naj ne hodiio na seiem. Poslance je imenoval, da so člani okrnjenega parlamenta in da so uničili suverenj-teto konstituante. Dalje jih je imenoval uničevalce parlamentarne svobode in še enkrat pozval r>rave Hrvate mesta Zagreba, da primerno protestirajo proti tem zatiralcem svobode, batinjašem in izsesovalcem naroda. Članek je v trgovskih krogih vzbudil precejšnjo pozornost. Trezni hrvatski trgovci odločno odklanjajo način tako proste pisave. V interesu zagrebškega trgovstva in industrije je, da pridobi Zagreb na Balkanu dobre pozicije. VELIKI SPOPADI MED NEMŠKIMI IN FRANCOSKIMI VOJAKI V GORNJI ŠLEZUI. — Gleiwitz, 1. julija. (Izvirno.) Snoči je prišlo do težkih in krvavih spopadov m.ed francoskimi vojaki ju člani nemške narodne hrambe. Po nemških poročilih so poljske Čete napadle trg Hindenburg. prihajajoč od Bersjgwerdena. Poljske čete so bile odbite. Na pomoč so Hm prišle francoske čete. ki pa so bile preslabe, da bi vzdržale naval nemške narodne hrambe. Francozje so se umaknili v svoje vojašnice. Na nemški strani je 26 vojakov mrtvih, dalje pa je tudi mrtvih 16 civilnih prebivalcev, med temi ena žena in dva otroka. LJENINOVA BOLEZEN, — Berlin, 1. ML Ozv.) Vseučilišči profesor dr. Klerrrperer, ki le zopet oozvan k bojnemu LJeninu v Moskvo, odločno zanika vse vesti o paralitičnem stanju Ljenfnovem, Dr. Klemperer Izjavila, da Lienin boleha na duševni preutrujenosti in Je do*-nefe prišlo še za**—i'~nie Želodca. NJejrovo stanje nI popolnoma brezupno. LJeninu Je potreben več mesečni absolutni mir in ie nato upati, da okreva.________________________ Pofzoeibe. — Sreda)* rsota denarja ss le naSla na B1elweisovt cesti. Lastnik se naj oglasi pri magistratom slogi Ivami Mihlerlu, Za-flrafu ottca U (Ob po« z Solno besilo sastave, trgovine se bile odprte, v obratih se je delalo kakor navadno. Ob 9. uri je bila v stolnici slovesna služba bo* j a, katero so so udeležili predstojniki vojaške in civilno Oblasti. Uradi niso poslovali. — Radi obrekovanja obsojeni A. Olfha (»Slov. Nar.« St. 142> nt IdentiCen t g. Alojzijem Gliha, car. Sped. uradnikom tvrdka »Orom« v Ljubljani, kar mottvU*mo aa prošnjo iMnlega, — H konsresu zastopnic jugoslavenskih ženskih organizacij ima pristop vsaka Ju-goslovcnka. Treba samo da si preskrbi legitimacijo Narodnega ženskega saveza SMS, ki jo dobi v »Kolu« rudi še v ponedeljek ves da;i in v torek dopoldne. — Kongres \u% »slovenskega ženstva, V torek, 4. L m. ob 9. ijutraj h na magistratu plenarna seja uprave Narodnega ženskega Saveza, ki se popoldne nadaljuje. Dne 5- 6. in 7. julija, vsakokrat od 9. do 12. popoldne ter 6. Julija tudi popoldne ie zborovanje delegatk v dvorani kavarne »2\c-/da* v I. nadMr. Pristop imajo %se one, ki so si preskrbele legitimacije, 1'deleženke z dežele dobe te legitimacije ob priru du na kolodvoru, kjer poslu.'eta na peronu v p.*3TTii »K^n^res nar. žen. Sav.« v ponedeljek. 3. popoldne in v torek, 4. Julija ves dan dve Članici »Saveza«. 6. lulija zvečer priredi f!!aroena Matica co^tom na ča«t kercert v FilharmornČni dvorani. 7 luliia Pa te kot poslovilni večer v dvorani n.id Jov3-no »Zvezda« ob pol 9. čal.mka. Te-gitimac'je k čajanki in koncertu ie dobiti v »Kolu ]ugo*lov?n*Kiri sester«, SoMl drevored 2. Tti*na ?e!e7ni;a le dovolila za ndsleSsaks kongresa polovično vnisja, Delegatke naj kupijo cele vozne listke, ki veljajo tudi za povratek. __ Iz *ndnr *iln>He. TroAnovan! #wv. za oVž<*lnn«rMit^cra *vrtnikn v VII. H- novn^m riaredu r»H okrotnom »Jnik v Trebnjem; za okrajnega sodnika v VITI. činovn«*m razrfnln pri okrožnf*m sodišču ▼ Novem mo«ru Božidnr Romih, sodnik v Sevnici: za okraln^cn Fodnika in sodn. predstojnika v VIII. riiiovn«"m razredu v Orknici dr. Jožo B a v d e k, sodnik v Mrtliki; za «4oStraže<, ^Slov. Gospodarja*, >Slovenca< in > \vtonomista<. Tekom razprave sta podala ver' predlogov, katerim je senat večinoma ugodil in tako so je razprava prt ložila. Obtoženca mislita, da se jima poareči dokaz verojetnosti. mm mrl * Aktualna epizoda. Viktor Auburtin piše v »Berliner Tageblattu-: V državno-zborski dvorani regensburšlvcga rotovža stoli prestol svete rimske države nemškega naroda. Stoji visoko pod mogočnih baldahinom. Sluga me Je pripeljal v dvonn^ fn ie rekel: Prosim, počakajte za trenutek, vrararjeva žena pride takoj. Odšel Je In me pustil samega. Stal sem sam pred presto- lom v tihi dvoranL Ne da bi trenil z očesom, sem stopil Po stopnicah ter se vsedel na prestol. Prvič ni bilo za me noben^a drugega sedeža, drugič pa naj bi se chžjv-nl prestol ne izročil v varstvo slabotne vrata. Je ve žene. Prestol pa ni bil iz zlata In žameta, kakor sem si mislil, ampak iz usnja, ki so ga cesarii precej ogla d h. Na-slonjalo Je bilo ravno in nekomodno. I u so prestolovali Maksimilijani in Ferdinandi in vse druge Seme, tu so sklenili vojno proti Turkom in novo preganjanje krivo-vercev. Kar jib Je sedelo na tem prestolu, sem bil jaz najbrž najmanj škodljiv. Prišla Je končno v dvorano vratarjeva žena, ter Je skoraj okamenela. Ko je prišla k zavesti, Je jecljala: Prepovedano je, sedeti na prestolu! Radi takta ni^em cdzovoril, ampak sem zapustil prestol. Na jeziku pa ml Je bilo: Na Bavarskem Je prepovedano, vsesti se na prestol? Prosim, moja dama, ne pravite tega meni, ampak gospodu Kahrul « Raziskovanje severnega tečaja. Znani raziskovalec severnega tečaja Amundscn je spremenil načrt svojega poleta na neverni tečaj ter namerava pristati na Spitz-bergih in ne pri Kat Kolumbiji. Zato le odpotoval neki norveški letalec na Soitzbcr-ge, da uredi tam vse potrebno za Amund-sena. Borzna poroc *9 — Zagreb. 1. julija. Pr promet (Kurzi v kronah.) Devize: f nh 50_^ 59.75, Pariz 36.30, 26.40, Le \ , irneft .^ 1390.—, Berlin 85^-, 87.—. Nanj 1 Bk\ 1.70, Praga 605.—. 603.—, Tr I \rt\ }^St Newyork 306.—, 309.—, Bv.C . ipcJta 31.75, 32.—. Valute: dolar 30-L 30>.—, Ura 14.60, 14.65. ___ Cnrih. SO. juniji .Direktno. Oddano ob 17.55). Žnrrr^t 1.649. Borliu 1.409, Pr Ig* 10.031, L«r Um 2S.261. Milan 21.701, Pariz 4 t.u51. New\*>rt 0.2749. — Milan, 50. (unija, Zncreb 6.70, !>rrlm 5.77, Prairs 4O50, Pariz 170.—, l.ondon 94.50, Newvork 21 T>5, Ourih -105____ ___ Tr*t, 30. junija. (Odaaao 16.40), r>ftoprft<3 27.—, Berlin 5.80. Prnsra -1 lakoj dobro ohranjeno ienako kolo, flavta la citre in kupi se brač L Pojasnila daje tvrdka Goetzl, Sv. Petra cesta 7. Sonolpljonta sprejme takoj ali pozneje dr. L. Bo* aitOi odvetnik v Gornji Radgoni. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov naravnost na navedeni naslov. 4833 Eitroioiier z dobro prakso v gradnji, opremljanja, organizaciji in obratu vodnih sil z zaenkrat 2000 k. s., na stalno mesto in gradbeni Bi z dobro prakso kot gradbeni voditelj za izvedbo vodnih aH betonskih gradb se nastavita takoj ali kakor hitro mogoče ; znanje kakega slovanskega jezika; podrobne ponudbe na Vinko Maoiia, Srasi. 4*72 Prodajalka izurjena v manufakturni stroki, pridna in zanesljiva, iz boljše družine, so sprejme. Ponudbe in osebno predstavljenje pri tvrdki Saoj A Mođle, Ljubljana. Prešernova ulica 3.________________4S67 Gospodinjo izvrstno kuharico išče samostojen viSji uradnik z nastopom službe v stptembiu aH oktobru t 1. Cenjene ponudbe pod .Gospodinja 4635' na opravo Slo ven. Naroda. 4885 Mesečno soho opremljeno, tica ta septembar sa-mosto:na, resna in solidna gospodična. Ponudbe ped „September 4S58*4 na upr. Slov. Naroda. 4853 Deklica stara 14 let, boljših starSev, ki je dovršila 1. meščansko šolo z dobrim uspehom, iŠČe mesta kot učenka v večji trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe pod učenka/4855 na upr. lista. 4855 Salnosko egleio in nekaj pohištva se proda. Velika čolnarska uUca 4. 4850 Na hrano ie vzame gospodična k boljši rodbini. Naslov pri upravi Naroda. 4849 fina iiji se priporoča na dom. Ponudbe na npr. Slov. Nar, pod Šivilja/4848_________4848 Molila dražba kobilarse. Radi skrčenja plemenskega materijala se vrši v nedeljo dne 9. VIL t L ob 12. uri 30 minut prostovoljna dražba plemenskih ion j v kobilarni v Cabuni, ki redi lipicance (Jankovich); na Iražbo pride 16 žrebetnih kobil, med temi 9 z žrebeti, nadalje 2 riletni, 3 dvoletne, 4 enoletne Srebice, 2 triletna, 2 dvoletna in I enoletni žrebčki. Odda se kolje najvišjemu ponudniku proti akojšnemu plačilu ter proti od-ikodnini 50 kron za uzdo (na-glavnico) za vsak komad« lini i vlafcl >rihod is Osijeka na postajo Ca->una ob 11. uri 10 min. Prihod z Zagreba na postajo Suho polje >b 9. uri 30 min. Odhod proti Dsijeku iz postaje Cabuna ob 2. 17 min. Odhod proti Zagrebu iz >oaUjc Suho polje ob 6. uri 42 mi-tut Vozovi na postajah so na azpolago. Tozadevna natančnejša »ojasnila daje g. ROSMANlT, ladvanie. Maribor. 4803 vizitfte in kuverte priporoCa Hrta tiskarna v Ljubljanu Vzorčni : vtoii: u Pragi Centralno triieoe aredale Ivrope. Nalcenefsl Izvir ma nabavo rasao-vratafh lsdeUov čehoelovaske In-dustrlta. Vclese mskl znak z izkaznico stane 25 d'narjev, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in opravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Veleseimski stanovanjski urad preskrbi udelef nikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čeho-slovaški konzulati, zastopniki praSkega velele j ma la velesejmska pisarna — Praga I, Staromestska radnice, kjer se prodajajo tudi znaki In izkaznice 4876 Šivalni stroj dobro ohranjen, kapi«. Ponudbe pod Gospodinjstvo/4851 na upravo Sloven. Naroda. 4851 Prodajalka izurjena v mešani stroki iSČe službe. Govori slovensko, nemško, francosko, italjansko In ogrsko. Ponudbe pod „Več jezikov/4852 na upr. lista. 4S52 Brivski pomoli se takoj sprejme. Albin Šinkovec, brivec, Vič. 4854 Brezkonktirenčna industrija so proda. Ponudbe pod „Bodočnost 1922-4853" na upravo Slov. Nar. 4S53 Proto se pohištvo. Polzve se v Škofji ulid It 3, pritličje. 4856 Sobo z električno razsvetljavo, even t.protihv »trukdjt, iščeta mirni akademičar ki. 487 9 Jotikal Specialist za pljučne bokal Dr. Pečnik >rdinlra v torek in petek: 11 — 12 ure n 2 — 4 ure w Maribor«, Railagova ulica 21. / SI. Jarju ob juž. iel. urno v četr-ek celi dan. 3275 Lpjar (logar) i ulja raŽI te zrn večji posjed u Slavoniji — >lača, stan, oerijev i četverogodišnje ro 1 plenice, 300 I ražit 251 kukuruza, 19 kg svinjske masti, */« jutra obredje-log krumpirišts t balca (vrt) posebno. Gotovine 1000 Din. godišnje. Prednost mada oženjeni. U obzir dolaze samo »otpanom trijezni IjudL Nastup službe »drnah. Dopise izvole slati na adresu: Vlastelinstvo .SfJPUA UPA« Jpošte Koo. antea. 4833 ocon Kourmr MQLOOVO«JKA legasa m*JBm Sprejme se sa eventualno tekojinl nastop: 1. Vaapaaalh mm dnevni kop (Teg-bau) in jemo, absolvent srednje rudar-ske lole z večletno prakso in dobrimi •pricevsiL 2. Saaaoesoles raouo vo«|av vešč natančnega in zaaealjivega vodstva izplačilnih ter libtnlh knjig in sem spa-dajočih drugih računov pri obratovanju in tako dalji. & aVanfli pri jamskem lesu, fagi In pri konjih (hleva) s večletno prakso. Ponudbe z natančno detijllraniml zahtevami na iamtlneJfci š^aansansnajs. Zavijalca za zaboje t delavca In 3 delavka iprejme KOLINSKA TOVARNA, Ljubljana. 4871 Prodaja dalmatinskega cementa v vsaki množini po najnižji ceni. — Ljudevit Sire, Kranj. 4633 Gostilna fflElKUlI v Preddvoru, v neposredni bližini pen-zijona Grintavec, ima več lepih, na novo opremljenih aob za letovISčarje. Cene zmerne, postrežba solidna. Voz na postaji Kranj, ako se pravočasno naprej nsroči. 4657 UMi Mndiflreiger i [o. ■asehinofabik i Eismiituni 6. i. L1 Lichtenegg bel Wels, 0. Oestr. Speclalltetai ftTo{l z« opekaralce ter kompletne opreme za opekarnice in tvornice zm glinasto blago, kaUuolomM In kompletne naprave za uspravljanje gramoza in peska, traaiportae atapravei prenosne naprava na vrvi in verige, rile ia vrvi, ranžirne naprave, krožni transporterji, viseče železnice, naprave za pol-i jen je kotlov s premogom, elevatorji itd. ItroJI %m dviganje bremen i ikripd, navoji, graniki, dvigala, naprave ca prekladanje za kosovno in množlnsko >lago, vitli in stroji za izpravljanje blaga, ranžlrnl navoji itd. Opreme u itokUrstlee: »bilke zz prešano, pihano in strojno blago itrojl za kompletne brusilne nsprivo, irmature za peči in orodje za vse steklarsko Industrijo. Hh Sapi Unir Frau Mi pnau. lajali-CaTi-flim. Pisalni stroj dobro ohranjen, aa proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4£5iJ Moško kolo" aa proda. Sp. Šiška, Planinska cesta štev. 271. ' 4847 kompanjona iščein" za večjo mesarsko obrt In za izvoz jEt-vine in svežega mesa. Vloži naj 300 000 dD 400.000 kron. Dobiček se deli na polovico, bodočnost sijajna. Fonudbepod .Mesarska obrt 4S62" na upravo Slovenskega Naroda. 4862 Čeh, absolvent višje pivovarske šole v Pragi z najboljšim uspehom, ien premenlti mesto. Ponudbe pod „Absolvent 48u5" na upr. Slov. Naroda. 4865 Dp.iun.Bf^nd. rBz.jio!. si bank. Ispitom, bečkom eksport- akademijom; sa bečkim universltetskim ispitom iz nemačkog, enplezkog l francuskog jezika, govori taliian^ki, rumunjski, srbo-hrvatski, m.idjnrski, 2o god, star, traži odgovarajuće mesto kod privatnih lica ili poduzeća. Ponude pod .Dr. lur. et rez. pol. 4815" na upravo Slovcnsk. Naroda. 4813 Dr. ins. Miroslav Kasni oblastveno poverjeni stavbni inžener In mestni stavbenik lumina. GradHCe it. 13. Stavbno podjetje in teh-mSka pisarna za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitektura la vsakovrstne visoke stavbe. Izvrsne«. Paissjal Ptttnielma, prolainiolma 1 strancima I Painlal ..HIlilPHUD" Dianinntrilli.TiLbr.ZZ-1] Otvoren je 5. juna ov. god. Hotel je moderno uredjen, snabdeven i« 120 soba, elegantno mebliranih, u svakoj sobi uvedena je topla i hladna voda. Hotel raspolaže sa kupatilima, salonima, separeima i svim konfortom sa svojim parnim grejanjem i električnim osvetljenjem. Restoran i kafe su snabdeveni izvrsnim jelom i pićem, prvoklasna kuina francuska i srpska. Cene solidne. Usluga brzaitačn* 4 r Plrakelja Isotdjju stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 2. julija 1922. Štev. 147. Proda se hiša dvonadstropna, na prometnem kraju, 20 minut od sredine Ljubljane. Poleg hiše stavbna parcela, veliko dvorišče in vrt. V hiši dobro idoča foatilna in trgovski lokal. Poslopje je najbolj pripravno za lesnega trgovca, ker je nakla-datttfe na ideznteo oddaljeno dobrih 500 korakov. Naslov pove upr. Sloven. Naioda.________________4870 Bn mlaia drl. minila UCeta primerne službe sa popoldanske ure. Ponndbe na upr. Slovens k. Naroda pod .Primerno —4J82* Dobro ohranjen otroški voziček se caso proda. Ogleda se lahko od 11. do 14» Naslov se izve v upravnJStvu Sfov. Naroda.______________________«81 ProKtiKont a srednješolsko izobrazbo (najmanj 2 razreda) se ifiče za pisarno v tukajSnjo veletrgovino. Ponndbe pod „Praktikant — 4BW na upravo lista. Perfekten korespondent za slovenski, nemški, srbohrvaški in francoski jezik, z delnim znanjem italijanščine la angleščine, kot tak zaposlen v banki, išče posla za večerne ure. — Cenj. ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Ljubljana 4S94"__________________ Opremljeno isio tk išče za takoj ali za avgust drž. uradnik, samec mirnega in resnega značaja. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Miren in resen — 4857" KofeOvrt-il KLAVIR (Pelikan) takoj naprodaj. F. Schanttl, Mestni trg 18. ____________________jggfj HHBiHMHrHVlKHn Lt Mikui i LluMJana, Mastai trs St 15. priporoča svojo zalogo dežnikov In soiirtnlkov „*tar sprehajalnih palk Popravila se IstrsoMo tatao *a »olidaa. ■«OM«9tropna ataaevaa|aka hiia r vrtom, v Mariboru, se proda za 150.000 aUnsffjar. Soba in kuhinja, event. tudf gttjaaa lokal se po kupni pogodbi rakoj {praani. Na daljna pojasnila rani Lar-fear. Wiidenrajnerjeva ulic* 8, Maribor. Dr. Ljudevit Stikcr, odvetnik v Brežicah, naznanja vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njegov zvesti prijatelj in mnogoletni sotrudnik, gospod Josip Šetinc dne 30. junija 1.1. po kratki, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Blag mu spomini Brežice, dne 30. junija 1922. Zahvala. Vsem, ki so izkazali naši pokojni miljenki Z SE 3 u I ob njenem povratku v domovino ljubav in prijateljstvo z obilnim spremstvom na zadnji poti na Žale z nežnimi cvetličnimi pozdravi in ganljivim petjem v slovo, izrekamo iz dna srca najiskrcnejšo zahvalo. V Kamniku, 30. junija 1922. Bcđb'aa Dr. ?r. V.dic. Zahvala. Ob vseh tistih prebridkih trenotkih, ko se je za vselej ločila od nas naša tako presrčno ljubljena, nepozabljena soproga, predobra hčerka in predraga sestra, oziroma svakinja in teta, gospa Ivanka Heinribar roj. M soproga posestnika la lesaoga trgovca so se nas ljubljeni naši prijatelj! in znanci spominjali s tolikimi dokazi neomajne ljubezni in naklonjenosti, da nam zmanjkuje besed, da bi vsem izkazali tisto iskreno hvaležnost, ki bi jo zaslužili za njih odkrito, res prijateljsko sočuvstvovanje. Bodi iz dna srca izrečena globoka zahvala vsem tistim samaritancem, ki so preblagi pokojnici stregli ob nje težki bolezni, jo sočutno obiskovali in tolažili, vsem, ki so nam izrazili ustmeno ali pismeno sožalje, vsem, ki so tako obilno spremili našo ljubljenko na poslednji poti. Vsem I Vsem! Iskrena hvala zlasti gg. pevcem društva „Sava** za prekrasno in v srce segajoče petje, tel. društvu „Boh. Sokol*, Prostovljnemu gasilnemu društvu za številno udeležbo s praporom ter Ženskemu in moškemu sokol-skemu naraščaju, ki sta nosila vence in Šopke. Posebna hvala pa postaje-načelniku v Boh. Bistrici g. Znidaršiču za njegovo požrtvovalno in nad vse spretno organizacijo k veličastnemu sprevodu, pokloniteljem krasnega cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so tako številno spremili predrago in nepozabljeno nam rajnico na njeni poslednji poti. Vsi ti res odkritosrčni dokazi ljubavi in sočustvovanja so nam ob prebridkih naših dneh v veliko uteho, ker vidimo, da v nesreči nismo sami, nego sočustvuje z nami še toliko dragih nam prijateljev. Stotisočera hvala! Boh. Bistrica, 27. lunija 1922. Globoko žalujoči ostali. Zahvala. Za izraženo mi sočutje o priliki smrti moje nepozabne mamice in sestre, gospe Maodaleie Mr nI. If se najtopleje zahvaljujem gosp. dr. Josipu Volavšku za izkazano ji pomoč, kakor tudi častitim sestram, katere so ji do smrti zvesto in neutrudljivo stregle. Istotalco se zasvaljujem gosp. župniku Janku Barletu ter vsem kolo« sestram za njihovo častno spremstvo. Za podarene ji vence in cvetke ter spremstvo na njeni zadnji poti izrtkam vsem udeležoikom najiskrenejio aabvshk hfuMIaaa, 30. junija 1922. BAMOVŠ ISA*. Na stanovale In hrano sprejmem takoj bolj pripiaatajp gospoda. Naslov pove uprava Slov. Nar. 466V* BalrKii stroji JmIeT Beltiifel tlemi praiziai A E i Žarnice Tungsram, vse električne potreb-IČlne v zalogi po ugodnih c^nah Elektrotehnična tvrdka K aro I Florjan-616, Celje Proračuni brezplačno. 4722 JUTA la papirnate tre to ca 150 komadov jata in 710 komadov papirnatih vreč v dobrem stanju proda Takoj na;vi*,emu ponudniku ftentj: niUI preanogovalk v Krmelju. Dolenjsko 4890 Čehinjo, licellia ki zna šivati, prosi za mesto, kjer bi se naučila kuhati iu voditi domaČe gospod' njstvo. Nastop 1. avgusta Ne gleda na plačilo, pač pa na prijazno ravnanje in občevanje ž njo. — Iz prt jaanosti sprejema ponudbe Ivan Kos, Maribor, Koroičeva ulica 5. 4889 Pojor riMfl v Kranju! Vsled pomanjkanja hranilnih rib v mojem okolišu v Savi — od Medvod do Kranja, dalje vsled slabeča stanja ri-bnUtva v tej vodi sploh, katera je med vojno po vojaštvu tudi precej trpela, sem primoran preklicati do nedoločenega časa vsako ribarenje. Pozneje, v par letih bodem zopet rad dovolil, za enkrat je to nemogoče. 4821 Edvard Dolenc, Kranj. Vila ali hiša z vrtom v Ljubljani, okolsci aH v prijaznem kraju na deželi blizu železnice •a kupi. Ponudbe pod »Dom 1922— 4827« na upravo Slov. N-rroda. 4^37 Knjigovodja Izvežban v mlinski stroki, spreten bi-lancist, strojepisec, stenograf in vešč sloveaskega, srbo hrvatskega in nemškega jezika ter korespondence, se nastavi takoj pod ugodnimi pogoji Ponudba na Vinko MajtfSčp valjčni mlin Kranj. 4832 ^^■HHHDBBHHBaV^BlBaHBHHBVD Prazno ali iltao soho ro mogočnosti z uporabo kuhinje išče zakonski par za mesec iullj in avgust. Ponudbe pod „Dva meseca 4837" na upravo Siov. Naroda. 4537 iProdajaiko izvežbano v trgovini z mešanim bladom spe i me Anton Vcdfi-aiil, Petrovce pri Celju. 4839 perfektna skr^rafinja j aH stenograf za slovenski in po možnosti nem?'. IfactaMf odvetniku v Ljubljani, Ko'o-dvorska ulica 8. Začetn ca popolnoma izk'jučena. 4265 D E E L I C A 18 mesecev stara, se odda takoj p^>-*teni, zdravi rodbini v bližini Ljubljane ali v mestu, rroti dobri mesečn odškodn ni. Le osebe, kl ima'O res veselje i.t ljubexen do otrok ter smirla za hlpijeno, nij stav ijo svoje pogo e do 5. julija pod *D< bro p!ačUo, 4886« na upravo Slovenskega Naroda —- sili psina koji sa vesti u izradbi patnSj. »ta*, za oc'mah DRAGUTIN WE!SS, tvorne* gamaša, Biecvi*:. 4SV4 TeifiiF išče finančni svetnik, samec, vsled premestitve v LJubljano. — Ponndbe pod „Dr. N.— 4851" na upr. Slov. Nsr^da. SS HJOI išče asakl- aofco a 1 posUl^ma in BfcHiio. Ponudbe s ceno pod ,,3/4804" na upravo Sloven. Naroda. Grozdjiče (ribe2) okrog 160 kg, skupaj aH na drobno te po zmerni ceni proda. — Vpraša se v Rožni dolini SL 202. Rone. šobni otelile P. URAHKAH zopet svraisma. Id na stalni vi se išče v najem ali proti polovici. Kranj poljuben. Pismene ponudbe pod #Miin 473r9- na upravo Slov. Naroda. 4739 Psftees vzioieeo ilsđo Be srn sprsjme takoj za pospravljanje sob in k otrokom. Nasiov v upravi SI. N3roda. 4769 iMir posojila po 10 % obresti za 1 leto v svrho povečanja indus-rijskei^a obrata se ifiče. Ponudbe na upiav. Slovenskega Naroda pod .A R.* 4537 Stavbena parcela na Viču se zamenja z enako v S?. SiSki po do govoru. Ali pa se parcela tudi kupi. Naslov pove upr. SI. Nar. 4770 SSiiliO!!!!) 1110.0$ spreten v cfanizaciii in tovarniški kalkulacij', zmožen siovenšane, srbornva-šfine, nemščine, francoščine in italijanščine, i.^če primerno samostojno Bttsto pri večjem podjetju. Dopisi pod „Napredek 4723'* na upravo Si. Nar. 4723 Za i&gaaie &?v z motorjem po nainižji ceni in takoj^uji postre2b', vsako najm.injšo množino, se pripoio^a Anton Puclhar, Ljubi ana, Poljanski nasip 22. I — Maribor, Krekova ul'ca tev. 4, II. 4704 Zamenf a se m?io rabljen Langenwolfov bencinov rao.OP, 10 HP, za p*rni strol oziroma lokomoblo 20—25 HP, evtnt. se moter proda ter stroj kupi. Sprejme se StoJsr-bk! preddoi^TOc ctraflarsljl po-aatataflh ter več s^ol-riev- Hram in stanovanje pri podjetju. — Stolarua ia sts-ugarna v Sodratlci. 4867 Okrogel hz biode) smreka, hrast, b;«kev I unuje v vaald množini parna žaera V. Scagneitl v Ljubljani. V ponudbi je naestiv cen,-. 4^14 i G. F. ifM v Ltnblaal W?lfova 12. irrSflJeni og^ieranja ter nonrarfli rla-sovirjev in birmonlev s*>exi:eloo stroitov-do, točno in ceno. tok u dnuš izdeluje in prodaja na debelo In drobno po na miži h cenati. Pr! vrč ji h množinah znaten popust. — Anton Stcincr, Ljubljana, Jeranova u'nca 13, Trno\o. ^? ^mr ^s»S \exfo *$ polten m zanesljiv, ki bi tudi v kleti j pomagal se takoj sprejme. Ivan Ogrtn. Lavtrca pri Ljubljani. 4819 ir^rltivsimna perila Stari trg &t 6 II. nadstropje. bdejnje vsa\? velikosti gumbnice t strojfm. 4780 Proda se^ pohištvo JC3 IC 9DOO'— Vpraša se na Gradu rn biiaiku od 12 do 2 ure. zajamČer.o popolnoma čisia in odlikovana z zlato kolajno, se dobi v?ak din iveza n*;j:£ne:e ^?mo pri tvrdki lovo R, Jovanović, Tu'la (Bosn:i) roš'ljamo v po^tn'n zavitkih od .S kj naprej po povzetju. i048 Borov in nto okrogli k s premerom od 15—25 cm in dol- Trfl HriKivn GrpHJUA" žino od 90cm kupuje vsako količino ll9' u«Uil»Uf, UICUIVU Telefon 5—55._____________4826 ZAGREB g Bogoviževa ulica 3 zmožen vseh pisarniških del, samostojen korespondent v sloven. nem. in srb. hrv., se sprejme s 1. avgustom 1922. Reflektira se samo na prvovrstno in samostojno moč. Ponudbe z ref. in zahtr-vo plače pod „KNJIGOVODJA 400-, Maribor, pošt. ležeče. 487-^ i':rin^miiiinu;MtH<:-imi:!i W 4%f£Jllvfl fl^R??S^B1 hujiimiJmi •(".iniminr < .Iz rjave kravine i§g|iifiw| lS|9§^'| Rjavi mo&ki! sla jedrnimi pod- lili ib^sf^^^ ^a.iaaki tevhi plati (krupon) in I Lllll fo^J 3 ' IZ kravine s ka" na roko kovanimi ^■^••■■al *P^P O sij« pjcami in Ia je- teles FriO!ly. SdtilsadiRiiitttir ■ M, Miimmm 35 Bencinmobr 10-15 HP Generator Bjg^jjžtSŽŽgž Beroman. 58 Kv/A, 3S0'220 volt z dinamom in kompletno pre'ikalnn ploščo,_________ M0t0r ^a vrtilni tok 35 HP, 380 220 volt, iSrniSniK venecijanski, kompleten. Prečno žogo (Fuchsschwanz>_____________________ proda da d. CRO&TPftj Radidoktlvno termalno ko^sljšče TfinlifP uri Nni^m iw»?£r Ret ovirani kopaliičci presveri se bodo otvorili i$r 15. juMja 11. *wm Stanovanja v kopališkem domu se radi temeljitih renovacij ne bodo oddajala. Dr. K. Sonvaltaka. Železniška postaja: Straža-Toplice. 4892 Glavno zaMfo se proti majhni odjemni obveznosti odda Še za nekatere okoliše za :;:: breikonknrenčnc nemške m računske stroja Vprašanja po nemško ali francosko na [m* Wi. s [a., ali «4 LaaiWiNMiN4 štev. 147 »S L O V I! N S Kl NA RO0« dne 3. Wf|i n>> Strte 7 Gugalne mreže izdeluje ANTON ŠINKOVEC Grosuplje.Zaloga v Ljubljani, Celju in Mariboru. Zahtevajte povsod W CHARTREUSE tvrdke N. Druškovič in drug drulba i o. z. Maribor« Koroška ees. 39 Za daljno prodalo. ,,Diana", finncosko žganje. Velika In stalna zaloga po originalnih tovarnifikih cenih pri tvrdki Franc Gulda v Mariboru. 3215 Trgovina z železnino „pri Zlati lopati" Erjavec & Turk (prej Hammerichmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 nasproti križevniške cerkva« Zalog a cementa In karbida. F. Flonančič Ljubljana Šeleirburgova ut. 6. Kolesa Automobili Motorji Olie • Benzin • Tovot mast na drobno na debelo Pneumaiika vseh prvovrstnih znamk (Dunlop, Clincher, Continental« Excelstor, Michelin). EleMromotornn cirkularna žogo kompletna 3 HP mobilna i 85 m kabeljna SG DfOda« Vprašati: Maribor. Tvornlška WL ^BfmMtB mm kopališče mm £E£:£S l^lsi — Oktober. Zdravi katare, naduho, emphvsem, bolezni srca itd. izborni zdravilni po motki. Dobra prehrana. Slovita vrelca:Konstantinov in Emin .Pojasnila in prospekte daje Kurkommision Gleichenberg. 2981 Ustanovljeno leta 1896. Ustanovljeno leta 1896. Mednarodni transporti Antonio Biancheri & C o m p. Postojna Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Villach (PoStni predal 51) Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. — Odprema vsako vrsto blaga. — Specijelna odprema živi!, live In zaklane živine v katerikoli kraj. Elektrotehnični zavod. Oddelek „Tvornica aa kisik" UOlnOVlĆ & CH. :-:- UMOM ■ m •:•: KISIK (Oxygen) trnu strojni DuoKolice I sve aaatojne dijelove S. AD. ENGEL, Subotica, Jelaćlćeva ulica broj 2. Preprodavaođ neka bezuvjetno traže djenik. 4822 Bančni zavod HCe IzoeZbane SBLDOKONTISTE Ponudbe pod WB. Z. 4230" na upravo .Sloven. Naroda*. Kranjske tvornice „TITAH" Kamnik pri LJubljani sprejmelo več mlajših dobro kvalificiranih železninariev v svojstvu pomožnih komisijonarjev, pod ugodnimi pogoji v stalno službo. 4831 JOMP a#«^^ (Stukauite z* stro H ar *j9|3 IgSi pe i?detuk-m z naj ! ■ • ••JpVsaf moderiil-ni stroji in-iz najboljšega materijala ter dinavljam v vsaki množml po na nižji ceni. I Još. R. Puhf LJubljana, OradaSka ulica 22. TELEFON ST. 313. 3259 Najboljši šivalni stroji .MnnJlos" Original Viktorij*, Šivajo naprej in nazaj. 10 let paranciie. Cenik na razpolaga Trgovci popuši. Vsa popravila se sprejemajo. Jos. SeJovin - Čuden« trgovina z zlatnino, srebmino in urami, Ljubljana, Mestni trg št 13. 4718 Trgovski pomoNk železninar se sprejme takoj pri Erjavoe £ Turk. LJahtjaM. 4812 Pečatni 2580 «*■**• kolonjske vode, 8ay-Rumf francosko žganje „E!e*a or". Glavna zaloga: F. Šibenik, Ljubljana, Gosposka ul. 16. Prava turška električno pražena in mleta liliiei" mestni tesnrsM mojster I v L;abl|sn! prevzame vsakovrstna tesarska dela« Kakor smešne stole.kunole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaga ?. vsen^i stroji za obdelovanje lesa. 4796 Proetovoijna ffififin rirfi^hit i * 3 li& •] k m t II S rK S \n^ §mwdhUi MiLWeaflr*?■ i V sredo« 9. julija 1922 ob S. popoldne se vrši v skladišču »Balkan* na Bunajski cesti pro tovoljna lavna dražba skoraj popolnoma novih mobilij (popolna spal ia oprava saonska oprava, slike itd. Med mobiiiiami je tncil ve*, komadov starinske vrednosti. Ogleda se tehko v ponedeljek in torek v s*ladiščJ .BaUan*. 4806 jilllllll" kupi In prosi ponudbo Samotna tovarna CeFeJ ________Karal P«rti ne6. 4 21 | j 4000 K nnjrnfe kdor ml preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobi mi za t--ko j ali saj do |e eii v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe po i ..Mirna stranka 4564" na upravo Sloven. Naroda, 4361 i ------------------__.______^_______________________„_____________ ; Kolesarji in ceni. dame! Prepričajte se v lastno koiist in Sgjfcitc si veliko zalogo dvokoles in otioSkih vozičkuv novih modelov. „TRIBUMA** tovarna dvo-; koles in otroških vozičkov L|ab!jaaa, Esrlovska cesta it. 4. Trgovin Stari trg št. 28. Kupujem 'epa suha cepljena drva po 1 Ozonskih množinah franko vagon, dalje o ehova in čreSn eva debla od 30 cm debelost' in 2 m do!gus:l naprej, kakr r tudi splch vsakovrstni izeotovljeni tU stoječi les. Ponudbe na: P. Hlgereperger, Ise-na trgovina, Celje, Gregorčičeva ulca Slev. 2. 4600 » ■ ■ ■■ - — ..... Perutnino vsakovrstno, 2ivo aH na francoski način klano in čiščeno, nudi tvrdka Kmet & LubSina, Ljubljana VII, Slovanska c. 290. Sv^ža jajca vedno v zalog?. Ugodno za letovišča in hotele. 4698 Tecd- Kom, Ljubljana Poljanska cesta ste«. S. Krovec stavbni, galantonjski ia •krasa! kktpor Instalacija vodovodov. Rfsnvi stnlsnuv. lualiSki ia Uosttu uarrn. Izdelovanje posod iz rločevine za fir-než. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve. Hsfstsrelšs slovenska plesksrsKa in Ilčarsbn delavnica IVA!I BRICELJ Dunajska o. 19, se priporroCa. Izvršitev točna, cere zmerne. 1001 plavalne pasove | z plutoviM izdeluje tovarna zam**-1 k^v JefaC n đc Ko. Liub'jana. 4572 . Iščem gospodično i za svojo 9 letno hčerko, katera bodi zmožna perfektno nem*kega in prilično tr*nco5kiga jezika ter podBOtVSa. a klavirja. Ponudb« poslai Josipu Fenije kot veterinarju, Va rar Vakuf, Bosna. 4836 Avto pnevmatika v v:eh velikostih nudi Jugo-Avto, dr. z o. z. LmbljanSf Poljanska o« 3. Kopalna sezija! Kopalne kostume, hlače, fro- tlr-plašftei čepice, plavalne pasove !> t« d« priporoča a. 8 E. jJBtgrf, ga i. M sini notira 8e?««lh žaluzij nintaito leneloilutriska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 66, izdeluje vsakovrstne žatuzije in sprejema vsa v to spadajoča popravila. ftlefon 114. Brzojavi: Wtlssbachtr. Unbftina in £">?e za cepeve, lepe biče, prave tržaške hvfivVeJkt m motvoi priporoča veletrgovina Csrald Dobeic, Ljub-"ane, Sv. Jakobi kg 9L — istotam se kupi ročni voziček. 4563 Min dna polsuha, za jesensko dobavo se kupijo v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal 151, Ljubljana« 4699 Traii se za lad.inje iztičenu gos^o<1ičnu diječe^ labaviita djttetu od l godine. — Upiii | na upravu lista pod .192X4814.' Več samssto'ziih uradnikov Išče več;e Industrijsko podjetje v oko-iici Ljubljane za rakoj. — r*onudoe in prepisi spričeval pod .Večje industrijsko podjetje 25—4^40 na upravo Sluvensk. Naroda 4840 Samostojnega u^dni&a z več'rno prak o «"re]me taVoj posojilnica v Rušah. Ponudbe z m-vedco zahtev v-x\ prostem stanovanju se naj naslovijo na ■ ^suj.lnico v Rušah. 4M1 m^f^yr^ Klavirje jQ~ '„.. og!aSu|t In popr»vt]a ***^j^, ^> % ] solidno in točne ^ 9 deZelo. Feliks Povse Stt PHttlE JHDD ilsF strelno leoenno. lesni temeoi dobavljam v vsaki mnoiiii najceneje. 1. Jugoslovanska tvornica* Bakuio los. R, Puh, Liuhliana, Oradalka ulica 22. Telet. 513. Prva Jngoslov. barvarffa, krznarsivo in atro'arnlca P.Semko. UaMlana. Glince 230. Sprejema llsifije kole v barvo kakor vsa v to stroko spadajoča dela. Delo prevzemam v trgovini čevljev .*•**" Gradišče 41. IO. -"TOH Kupujem kože divjačine. Poila večja množina pla&čev In zra6« nlo za dvokolesa, gjmaza otročke vo-Z'čke in nova dvokolesa. Velika zaloga otroških vozičkov raznih modelov in Šivalnih stroiev. Cene na zahtevo. Pri Batjelut Ljubljana, Karlovbka cesta 4, S*ari trg 28. 3261 Najboljši ikrili jugoslovanskega proizvoda „SAIvOjSTIT" izdelan ii znanega canenta znamke SALONA od tvdkt SPLIT, d!03. drnltvo za cement portland. — Naibolise in najcenelfte aredatvo za pokrivanje etreh. Glavna zaloga: OB MOV A gradbena družba z o. z. v Liubljani. eonivva|in |ww»vei tej ZLATOROG miLO PRVOVRSTNO - IZDATNO — CENO ilovno zastopstvo zo Slovenijo in zalota R. Bur.c in drug Ljubljana • Celi© • Maribor. ____ PEKHTETE • (TESTEHinE - mHKHROni) 1 Iz staroznaae fonarne ŽnldarSIC A Valen£l£, ■"""■ ■**■ se dobe povsod. Zaloga: BUnC m DRUG, Sosposoetska cesta, LJUBLJHIIH — CELJE — mHRIBOR. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD« dna 2. julija 1922. štev. 147 KOLESA artOembfll, d*H ta oprMBft, Delati! "• debelo J. GOREČ LjuUfima, CtosponeUka e. 14, Garala- Datevnloa. Jugoslovanska banka d. d. Mi atom. K 900,000400*— bnMa t Oslleta. Raiarva K 50,000-000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Kupujeiiprodajadniiaiavaluteaajkalaataelia. I *~**,£rjr.'£3r.£Z".* ""*"*■ ! Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cera? tovarnar v Stebn pošta Doaiilo Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 2 prodajalki izučeni v sodni hi konfekcijski stroki, prvovrstni se sprejmeta. Ponudbe na P. Magdil, Ljubljana. 4668 b Aflle Miti tal in aslallovania /:^, pirevzema In tel« vedno w zalogi i karbollnej, katran, lasni JT /jlpMailfW^-\ centa^ strašno lepenko, imberolal (anduro\ atreenl lak, asfalt, B BrV aratproof, oereslt I« t. aV giiar^^TlffffMffPl^ff^ Ljubljanska komercijalna družba, ™™™iita Liubljaitay Bleiweisova cesta Štev. 18. —~~Z~~~~~~~ NT Največji davki -« katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti] Poskusite enkrat z ilustrovanlm kata'osrom rvrdke H Suttnerp ( metnik Henrl Mflalra), Ljubljana it. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalna znamke .IKO' iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, nam'zno orodje, krstna \n b rmska darila ter vso drug^ zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: Škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčiee in sraotice, nažiga*e in denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdkl: H. SUTTNEft, (imetnik Henrl Malre), Ljubljana ŠU 3. KnpDiem pa upi dnevi coaah Hpouo cvetje, suhe gobe t*r af«movr»tea zdravilna selflite In korenine. V. H. Rohrmann, UMm. Si. Ma nasip it. 27. Pnr o¥istno spetijalne angleSko in češko šakao, modne in Športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd., priporoča tvrdka Dragu Scbwai (preje Schwab A Bizjak) Ljubljana. Pad HaTilao karan. Dvontt im 1 Cie. Gle. Transatlantique Francoska linija. Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. j^^ Glavno zastopstvo za Jugoslavijo yff^^Ty' -J Slavenska banka d. d. v Zagrebu. //g ^& VOZNE LISTKE in tozadevna pojas- JL za to progo daje li Ivan Kraker, zastopnik ■■"^■"■■^■^■^■^■^ Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 3800 t \ I v>e vrste! telefonskih i ,para,0, j | brzojavnih | in potrebščin za hišo in javno uporabo, kompletne tele- 1 fonske centrale I fTungsram% **«*•*• »-*-'. I a^aSaaaaSBasln«!*^ ■Tr -,MM|!»Mnt?i.wr■•niTTT.-^T' ~" f Mnnagsci<*spvpanW5aa0anA9H^A ■*» "^^^j^JBl'Jn ^tri*'^WS^™v^^fBi6iSa^S^^BaaaVaa CjaWl^3 H VRUĆA W\RA /••HEI55ĐAMPF-/ K B|9 ZA5IĆENAPARA/5ATTDANPF/ ipl K9 2A6VAKO GORILO £ E*a O TVOKKlCil STROJBVA fQ 1 ^lENTIf.^ASANCaT.30. ^3 IS lVlZ(UAVl;u}HQ^vaBII^z^a^ gti Zaatapnlk le tvrdka s StaM In Tnjaft. Lfaelfana, Baaliava oeata ftt. 4. PUCH-ICOLES^ pnevmatike ici vse poirebičine , kupit« najceneje pri tvrdkl a^i^A B^^H^^Jr* ipacijolna trgovina Slvamth n _^ ■■_ ■ .< T IjuDijanfl, Mana ul »t. 7. listao tista svmlska u malim buradima cd 50-— kg netto može se dobiti u klanici i fabrici salame ;;: ::: E. Bigson. Vršac (Ban*" iuioslauensSii LI053 L 0. Oe&s?3£3* Ersinkova ul. 12 Tclegr. adresa; FORTEX. Telefon 16-32 ■----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------~—^— Liferuje I postavljal Isporučuje i ELEKTRIČNE CENTRALE CENTRALNA GREJANJA sanitetska postrojenja kupatila (Karting, Hannover) MLINOVE (Kapler, Berlin) VODOVODE. FABRIČKA POSTROJENJA i i------------------■ i . -r i ------------------- ».---■ _ PlSELOVE MOTORE, na sesalni pltn postrojenja (fabrikat Ktfrting), električne maSine (fabrikat Maffei-Schwarz-kopff i sve druge mašine, po originalnim fabričkim cenama. — — Sopstnu sterišt2 tihBltkag materijsla. Sopstvena ffabrikacila u Beogradu Predračuni, sva obaveštenja I poseta naiib zastupnika vrši se besplatno. lios Kažipot ih Spisal sem pisjn^e, Id v njem m lijonom trpečih pokažem edino mogočo pot ozdravljenja. Ne stane ta vodnik niti part in n zastonj oo$!j«m vsakemu ki se čuti hi Jnejra, skboineg*. obupanega in nc-^šečnega. Moje pisanje je uspeh SOietnega rni*l;er a n žtudirania, Ima mnolfno bogatih, praktičnih izkušenj in mnogo dokazov odličnih mo? znanosti. Kdor bi se rađ rešil, naj se ravna po mojih naukih, ki so pomagali že mnogim tisočem. Naj je Že boleien orovzroSta sktb, bridkost, napor, alt pa Izvira trpljenje Iz 2eh!fCm*n '»'JSti In neimamoatif vseai potrtim ljudem slabotne volj?, hi te.'.ko dftkaio, pekažem znanstveno in priročno pet« da se oproste živčnih bolezni, romanjkanja spatva, n^vo!jno«ti dela, telesne in d.iievn- sla!)ostl. trg-, -ija po udih. glavobola, motenja prebave in želodca in mnocyj drugega trpljenja. nBal Še danes dopisnico m zahtevajte gratis in fraako moj kažipot. Napišite naslov: E. PA3TEBNACS9 BERLIN HO. M chaeikirchplatz 13, Abt. t LJUBLJANSKA KREDITNA BANS& Podružnice: SpIH« Trartf Saar«i«va^ Gorica, Celje, Maribor, FluJ, Breaioe, Kranj io Novi Sad. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečka razredne loterije. Telet 5tev. 261 in 4I3. Brzojavni naslov: „Banka**, Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000. Lastnina ia tisk »Natmtoe tisfcana>. Za iaseratoi del oU«ovorcu Vaitaiia Kopita