ZSZ. Stnilta. ■ LJrtljHl, i ukoti, Z. lorabra 191Z. XLtf. leto. ^------------------------------------------------------------------------------------------------- — - i ,------------------------------------------------------------1—i--------------------------------------------------------------------------------------- .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v iipravnistvu prejeman eelo leto ....... K 24*— celo leto .«••«••! 22»— pol leU . ■£•&•!:•*•,• ■ 12""~ pol Jeta...... „ , licem leta m^Lm *£+$• • 6'— četrt leU • .-•Y«%«i» • • 55° na mesec •^•T- % • • • 2-— ■ na mesec .*. **.*.*. -. . 1*90 Dopisi naf se frankirajo. Rokopisi se ne vraeaio. Urednisrro: KnafloT* mllca it. 5 v pritličju) levo. telefon it 34. Iinm|a vsak iaa %wfr iw»« nedelje m praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ■ Poeaeaeaae številka velja tO vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon it 85, »Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo let©....... K 25-— celo leto.......K 30*-* pol leta ...;.«. • . 13"— četrt leta ^-t-vi-^ - 6#5° za Amenko in vse druge dežele: na mesec . I'-.'-'.'1. , . 2*30 celo leto......K 35>-« Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 8$ Slovenci in Slovenke! Na Balkanu grme svojo strašno pesem topovi in slovanska kri se lije v potokih. Neizrecno trpljenje krščanske raje, za katero ni imela srca kulturna Evropa, je potisnilo balkanskim državam orožje v roke, da osvobode rajo pestoletnega robstva ter napravijo konec turškemu tiranstvu. Vojna, ki je izbruhnila na Balkanu, je vojna za svobodo, za civilizacijo. Nobena vojna še ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvišenih in obenem tako pravičnih motivov kakor ta. Črnogorec in Grk, Bolgar in Srb, vsi so dvignili bojno kopje in zahvihteli meč, da svojim v neznosnem robstvu zdihujočim in mročim rojakom izvojujejo najprimitivnejše človeške pravice. In ta vojna, ki bo morda najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev zlasti na slovanski strani, saj so zapletene v njo tri države, ki so meso našega mesega, kri naše krvi, tri jugoslovanske države Crna gora, Srbija in Bolgarska. Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in Makedoniji bo dalo svoje življenjena tisoče in tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala hekatomba ranjenih boriteljev, „za krst častni i slobodu zlatnu". In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je «veta dolžnost tistih, ki jih spajajo z žrtvami osvobodilne vojne vezi krvi in jezika. Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih bojiščih mro za svobodo kot junaki tisoči in tisoči. Ti so si pridobili venec slave, tem ni treba več pomoči! Nujno pa so potrebni izdatne pomoči oni legijoni ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skaderskem jezeru, pod Durmitorjem, na Kosovem in pod Šarom, pod Rilom in sivim Balkanom. Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče, Nesreča je sedaj njih družica, beda njih tovarišica. Čas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da pomagamo otirati bratske solze. Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepričanja, naj polože svoj obol na oltar bratske ljubezni in človekoljubja. Siromaki smo Slovenci in tudi naše trpljenje je veliko; zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko gorje. Zato bomo Slovenci, dasi siromaki, darovali z odprto roko v plemenito svrho. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar otirati solze onim, ki so tvegali kri in življenje za svobodo trpečih bratov naših! Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tudi za tvoje ideale, Slovenka, zamisli se v položaj svojih sestra na Ba kanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade, da se vrnejo še k^edaj — ter pojdi In stori, kar ti veleva čustvo ta kar ti govori zlato srce slovensko! — Osnovali smo odbor za nabiranje darov za „Rdeč! križ balkanskih držav" in prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in človekoljubja. Darovi se naj pošiljajo na naslov enega izmed društvenih blagajnikov. Odbor za nabiranje darov za „Rdeči križ balkanskih držav". V Ljubljani, dne 23. oktobra 1912. Ur. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in dež. poslanec, predsednik. Dr. Karel Triller, podžupan ljubljanski in dež. poslanec, podpredsednik. Vera dr. Slajmerteva, predsednica. , Rasto Pustoslemsek, urednik in obč. svetnik ljubljanski, I. tajnik. Dr. Tone Gosak, odvetniški kandidat, I. blagajnik. Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavije" in predsednik „Ljubljanske kreditne banke", podpredsednik. Dr. Ivan Lah, urednik in pisatelj, II. tajnik. Arnošt Bezenšek, oddelni predstojnik banke „Slavije", II. blagajnik. O ID 3=3 O 3=5: Franja dr. Tavčarjeva, Terezlna dr. Jenkova, Mlaka Govekarfeva, dr. I. Avramovič, zdravnik. Dr. Fran Deilč, prof. in urednik .Slovana". Dr. Demeter vitez Bleivreis-Trsteni&ki, predsednik „Društva zdravnikov". Fran Govekar, mag. komisar in pisatelj. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne. Dr. Ivan Jenko, primarij. Dr. Josip Lavrenčlč, odvetniški kandidat. Dr. Ivan Oraien, zdravnik. Ladislav Pe^anka, ravnatelj „Ljubljanske kreditne banke". Josip Relsner, prof. in dež. poslanec. Adolf Rlbnlkar, tržni nadzornik in dež. poslanec. Dr. Edo Slajmer, vladni sv tnik. Anton Trstenjak, kontrolor „Mestne hranilnice ljubljanske". Josip Tnrk, posestnik in deželni poslanec. Za Štajersko: Dr. Vekoskav Knkovec, odvetnik in dež. poslanec. Dr. Fran Roslna, odvetnik. Dr. Josip Sernec, odvetnik. LISTEK. Rdeči polumesec in vojni poročevalci. Spisal L u i g i C a 1 c o. Zopet se je moral sestati tiskovni odsek nekega znanega dnevnika, ki se kaj rad pobaha, da je najboljše informiran list. Da se je moral sklicati tiskovni odsek, sta bila dva važna vzroka; pred vsem je bilo treba razrešiti vprašanje, ali naj se list zavzema za nabiranje prispevkov za balkanski »Rdeči križ«, ali pa za oto-manski »Rdeči polumesec« in ali naj list pošlje na bojno polje svoje posebne poročevalce, ali ne. Razun zadržanega predsednika tiskovnega odseka so se vsi ostali člani zbrali ob določeni uri polno-.številno v uredniški sobi našega lista. Veselih obrazov pa mej njimi ni bilo videti; nasprotno so se vsi člani držali prav čmerno in grdo, posebno pa podpredsednik stolni kanonik Zvi-tokljun. Ko so se po svojih dostojamstvih posedli okrog mize; je pa predsedujoči stolni kanonik Zvitokljun« takoj otvoril sejo s primernim nagovorom sledeče vsebine: »Lepe moram požirati v zadnjem času. To se imam vse Vam zahvaliti, ki bi radi igrali imenitne vloge, ne da bi Vam bilo treba kaj delati in misliti. Danes me je naš dični predsednik radi Vas ozmerjal kakor psa. Take sem moral slišati, da me še sedaj ušesa bole. Kar naravnost v brk mi je povedal, da imamo vsi skupaj v glavi namesto možgan čisto navadno kašo. Če bi v glavi ne imeli kaše namesto možgan. je dejal naš predsednik, potem bi se ne moglo zgoditi, da bi nas ti vražji liberalci prehiteli z ustanovitvijo pomožnega odbora za Rdeči križ združenih balkanskih držav! On naj seveda za vse nas misli in dela, čeprav ima že drugega dela in skrbi več kot zadosti. On naj se briga za vsako malenkost, med tem bomo pa mi blagovolili počivati na mehkih blazinah in pasli lenobo. S takimi in podobnimi Jjubeznjivo-stmi me je naš dični predsednik pital več kot eno uro in mi potem strogo ukazal, da moram takoj sklicati tiskovni odsek, ki mora še danes glede pomoči balkanskim ranjencem grdo zavoženi naš voz spraviti iz blata. Torej gospodje, ki toliko veste in znate, napnite svojo kašo, sem hotel reči možgane in povejte, kaj naj storimo v konkretnem vprašanju, ali naj capljamo za temi preklicanimi liberalci "in jim ponižno J pošiljamo svoje prispevke za. balkanski »Rdeči križ«, aif na] osnujemp svuje svojo nalogo. Četami (komite) storijo tudi svojo dolžnost v polni meri. Njihovo de-io je najtežje in malo ostane živih, ali to so junaki, ki odhajajo na boj z vesebem in navdušenjem. Danes je oči Uala taka četa. kakih deset mož. Med n'imi je bil neki zelo mlad fant in od daleč se mi je zdelo, da je to moj mladi in pogumni Ljubljančan Goreč, ah zmotil sem se; sicer je pa on že pred nekimi petimi dnevi pre-stomi mejo in zvedel sem samo to, '-• i* če vMno živ in zdrav. Z enakim zanimanjem kot operacije srbske armade se zasledujejo tu' * tudi operacije bolgarske armade, ki tudi uspešno prodira proti svo*emu cilju in je že zavzela — kakor se je to danes tukaj govorilo — Klikilise, zelo važno postojanko vzhodno od Jedrena. Manje se sliši o operacijah grške armade in tudi o črnogorskih operacijah se vsaj tukaj ne sliši veliko. Danes se je med žurnalisti raznesla vest, da je padel v boju nadarjen književnik Branko Lazarevič, reservni poročnik, ki smo ga imeli vsi. ki smo ga poznali, zelo radi. Mladenič je pred odhodom slutil, da pade na bojnem polju in se je od prijateljev temu primerno tudi poslovil, ali šel je z veseljem in dobre volje, ta izredno inteligentni mladi književni, ki ni hotel zaostati za drugimi. Vest Še ni potrjena, ali vse nas, ki smo Branka Lazareviča poznali in cenili, je ta vest zelo potrla, četudi je to nekaj čisto navadnega, saj še šel na vojno, kjer se umira in on je bil hra'^r, ni se čuval, temveč je dajal svoj-m vojakom lep zgled junaštva in preziranja smrti, o tem smo prepričam vsi. ki smo ga poznali. V Vranjo je bilo pripeljanih tudi več muslimanskih kmetov iz osvobojenih krajev; vrhovna komanda je poslala vse nazaj v njihove vasi, kjer naj živijo mirno in brezskrbno pod zaščito srbskih zakonov. Zvezdan. Vranja, 27. oktobra. Jutri se menda premakne glavni stan — in z njim tudi vojni poročevalci — proti Preševu v Stari, par-don, Novi Srbiji. V Vranji nam postaja že dolgčas, posebno ker se je vreme močno spremenilo: najprej je padal močan dež sedaj pa brije mrzel sever, da bi ciovejc najrajše sedel samo v gostilni, \-i pa se našel naenkrat nekje prav daleč, posebno ako se mora še lakota trpeti, kot jo trpim danes jaz. Motel »Vranja« absolutno ne zadostuje za toliko ljudi, kot jih prihaja tam, za drugo kako gostilno pa ne ver- T^nes je človek mogel dobiti kosi'o samo, zVo se je pretepal z natakarji, ki jih je predvsem premalo in I* so vsi konfuzni radi tolikega stev^a gostov. Danes sem pri kosilu namref kričal kot so kričali drugi, lopotai kot so ropotali drugi in ko vse to ni nič pomagalo, sem se vdal v božio volio, sedel resignirano pri oraznih krožnikih in kuhal jezo v sebi, ki je izbruhnila iz mene, ko mi je prinesel natakar po dolgem, dolgem času prestano juho; s prav težkim trn *^m sem se premagal, da ga nisem udaril, ali posrečilo se mi je vendar rremagati se in reke! sem mu samo naj nosi juho hudiču v pekel, ki ima dosti ognja in si juho lahko segreje, potem sem pa vzel suknjo in klobuk in sem odšel — na sprehod. Moja sreča je, da imam vsaj cigaret. Ki m: jih ie dal kolega Very od »Az Msta« iz Budimpešte, ki ima še celo zalogo cigaret, ker v Vranji se še vedno ne more dobit; niti ene cigarete. To pomanjkanje čuti tudi simpatična knez Aleksij Karajrjorgjevič, ki nam je danes izjavil, da je začel s cigaretami varčevati. Prijazen človek je to. Ko pride v hotel »Vranjo«, se kar sam pomeša med žurnaliste in nam pravi posameznosti o bojih, ki se jih prav pridno udeležuje. Knez Alf' sij govori perfektno ruski, fran-rr**i »fgieŠTri. nemški, italijanski in ke pozna že vse žurnaliste po narodnosti, se kar obrača od enega do drugega v njegovem jeziku. Vsi ga imamo radi, on pa tudi nas menda, ker v Vranji ujetnike samo sprejmejo no, še išče nas in odgovarja neprisiljeno, živahno, na vsako vprašanje. Danes sem obiskal v mestni hiši tLrŠke ujetnike. Bilo jih je samo nekoliko, ki so jih ravnokar pripeljali, ker v Vranji ujetnike samo sprejmejo in zapišejo, potem jih pa pošljejo po železnici v Niš, kjer bodo čakali konca vojne, potem se pa vrnejo v svo*o domovino. Na hodniku v prvem nadstropju je stalo kakih deset turških redifov, ki so kadili cigarete in čakali, da pridejo na vrsto, t j. pred poveljnika postaje, ki jih zasliši in vpise. Vsi ti vojaki govorijo čisto lep sjbski jezik, ki ;e njihov materinski jezik in čisto nič »hudo« ne gledajo. Pogovarjal sem se z njimi in vsi so hvalili srbske vojake kot »dobre junake«. Z vjetniki se zelo lepo postopa. Srbski vojaki jim dajejo tobak in na svoja ušesa sem slišal, ko je neki o[k zabičeval straži, da ne sme nikomur dovoliti, da bi se norčeval iz vjetnikov. ali celo zmerjal jih, vojaki, ki stražijo vjetnike, jih pa tola-z'ijo, da se jim bo pod zaščito srbskih zakonov bolje godilo, kot se jim je godilo pod Turčijo; v verskem oziru bodo vživali popolno prostost n živeli bodo v miru, ker Srbija bo vpeljala v osvojenih krajih red, ki ga v Turčiji nikdar ni bilo. Tn vjetniki so izjavljali eden za drugim, da priznavajo srbsko državljanstvo. Največja pokora so neregularne aniavtske tolpe, s katerimi ima največ epraviti general Živkovič v se-vcino-zapadnem delu novopazarske-g*i sandžaka. Arnavti so čudni narod: delati absolutno nočejo, vojaki nočejo biti in davkov tudi ne plačujejo in se preživljajo samo — z ropanjem in tatvino. Vse turške vlade so bile nasrroti njim vedno do skrajnosti od jeni ji ve in so jih na vse mogoče načine favorizirale, da bi jih vedno mogle vporabljati proti Srbom. *Ti Arnavti sedaj vidijo, da se približuje konec njihovim zlatim časom in se borijo naravnost obupno in se ne umaknejo s svojih postojank, dokler iir srbski topovi ne pobijejo ali pa srbski vojaki ne raznesejo na bajonetih. Redne turške čete se niti na noiovico tako trdovratno ne ustavile ^0, četudi se niti njim nikakor ne more odrekati izredne hrabrosti inj požrtvovalnosti. Seveda, turški voj jal i se bojijo samo tuiega gospod-* stva, Arnavti se pa borijo naravnost za svoje eksistenčne pogoje, oni se boiin reda in naravne konsekvence reda* dela, ker ropati ne bodo več mogti, ko vpelje Srbija red in zakone. Turki se umikajo pred srbskimi četami, da, oni naravnost bežijo. Od fCnmanova naprej proti Ovčjemu polju ; h Srbi naravnost podijo in lovijo — zajeli so jim že polovico vseh tonov, poslanih proti Srbiji in Turki imato sedai prav slabo artilerijo. Na Ovčjem polju se razvije gotovo velika bitka, pred katero se izvrši združenje dveh srbskih armad, armada prestolonaslednika Aleksandra, ki prodira proti Ovčjemu polju iz Vranic čez Kumanovo in armada generala Stjepanovića, ki prodira proti ravno temu cilju od Čustendila na Bolgarskem. Ta velika bitka, v kateri se odloči usoda Skoplja, se pričakuje te dni. Zvezdan. tem se jima seveda odkrito pridružujem. Le nekaj bi še rad dodal. Kakor veste, mora imeti vsak odbor svojega blagajnika in tako ga mora dobiti tudi naš odbor. Gotovo je pa tudi, da blagajnik ne more zastonj tega dela opravljati. Predlagam vsled tega. da naj se blagajniku že vnaprej določi pavšalna plača tisoč kron in sem v svoji skromnosti kar jaz pripravljen prevzeti to blagajniško mesto, če me smatrate vrednim tega bremena.c »Ima še kdo kaj pripomniti,« vprašal je nato stolni kanonik Zvito-kljun člane tiskovnega odseka. Ker se nihče ni oglasil, dal je predlog stolnega kanonika Debeloglava z obema dodatkoma kaplana Nadutega in gospoda Žabarja na glasovanje, nakar se je stavljeni predlog z obema do-iatkoma soglasno sprejel. Predsedujoči stolni kanonik Zvi-tohljun je pa takoj na to nadaljeval: »Z veseljem ugotovim, da vlada v taboru S. L. S. vedno in povsod največja edinost. Ti naši vzorni edinosti se moramo tudi zahvaliti, da smo s svojim današnjim sklepom tudi prav pošteno pomandrali neumne liberalce, ki so mislili, da so nas s svojim pomožnim odborom spravili v največjo zadrego. Ta stvar je torej za našo S. L. S. ne samo častno, temveč naravnost imenitno rešena. Sedaj pa preidimo takoj k drugi točki današnjega posvetovanja, /nano vam je, da prinašajo vsi slovenski 1«-sti brez izjeme iz bojišča prav zani- miva poročila svojih posebnih poročevalcev. Le naš list žalibog rima takih poročil, kar vpliva na naše »bravce* in na vso javr.ost zelo slabo. Temu se mora od^ornoči in je le vprašanje, kako? Da bi poslali resnično na bojna polja svoje posebne poročevalce, je že v naprej izključeno, ker bi to stalo strašno denarja. Znano vam je pa vsem, da smo z denarjem pri našem listu že sploh tako slabo založeni, da bi morali že jutri prenehati z izdajanjem lista, če ne M bilo »Pijevega društva*, »Slovenske Straže* in še nekaterih dobrih drugih podpornikov. Tudi bi bilo skoro malo brezmiselno in lahko-mišljeno. če bi za take stvari metali ven naš denar. Izmisliti si morate torej kako nadomestilo, ki naj bo takšno, da bomo imeli v našem listu vsaki dan izvirna poročila naših posebnih poročevalcev iz bojišča, ne da bi nam bilo potreba za to kaj posebnega žrtvovati. Prijatelj Debeloglav, povej nam zopet kakšno pametno kakoršno si povedal že pri prvem vprašanju.« »Tja, tja, to je pa preveč, kar od mene zahtevaš, da bi moral kar dvakrat na dan misliti,« odgovoril je stolni kanonik Debeloglav potem, ko Je s svojim rdečim robcem opravil že poprej dvakrat popisano delo pri nosu in na čelu. »Drugič pa moram še odkrito povedati, da se jaz na take stvari prav nič ne zastopim. Takrat, ko sem jaz hodil v semenišče, smo se pač učili mašo brati in druge take, za duhovnika potrebne stvari; kako se pa pišejo časniki, se pa nismo prav nič učili. Tja, tja, tedaj so bili še stari časi, sedaj so pa drugi časi in druge šole. Tja, tja, zato pa jaz tako mislim, da bode v tem kočljivem vprašanju gotovo pravo pogodil naš mladi kaplan Nadut, o katerem je znano, da se rad peča »z uma svitlim ( mečem." Tja, tjaf zato pa glasujem jaz že sedaj za njegov predlog.« »Torej, amice Nadutus, pa ras vi rešite iz naše zadrege.« obrnil se je prijazno predsedujoči kanonik Zvitokljun do mladega kaplana. Mlademu kaplanu je že mej pohvalnimi besedami prvega stoLi^ga kanonika šinila rdečica po nosu v sicer bledi obraz; ko je pa še slišal priiazni poziv drugega stolnega kanonika, imel je občutek, kakor če hi ga kdo mazal s fazanovim peresom po nektm gotovem delu človeškega telesa. S pravim po- in zanosom je • orej pričel: »Predvsem naj izrečem obema prečastitima gospodoma stoinima kanonikoma svojo srčno zahvalo na laskavem priznanju mojih skromnih zmožnosti. Preporno vprašanje ]e prav lahko rešiti, oziromasem Je Jaz že rešil v ponedeljkovi številki našega lista. Stvar Je pa prišla tak>Ie: Preteklo nedeljo popoldne obiskala me je neka daljna sorodnica, ki bi se rada posvetila vzvišenemu poklicu nune. Ker je bila šele enkrat, ko Je šla na božjo pot na Brezje, v LJub- ljani, sem ji seveda moral maio Ljubljano razkazati. Ker sva pa precej okrog hodila, postala je pa moja so-lodirca lačna. Poželela si te skodelica bele kave. Ker se take r:^i dobe za denar v ljubljanskih kavarnah, peljal sem jo v »Evropo*. Me J tem, ko je moja sorodnica s pomočjo desetih rožičkov posrebala svojo beio kavico, sem pa jaz vrgel nekoliko* svoje oči v časnike, ki jih je mlad fante prinesel in zložil na najino mizo. Bili so večinoma dunajski časniki, katere so ravnokar iz pošte prinesti. Med njimi je bil tudi posebno debel časnik, ki je imel naslov: »Neues Wiener Tagblatt«. Ker sem mislil, da izhaja ta časnik samo enkrat na mesec in da je zato tako obilnega obsega, sem si ga ogledal natančnejše. Ko ga začnem prelisto-vati, pa najdem notri vse polno poročil iz bojišča od posebn.h poročevalcev. Začel sem ta poročila brati in moram vam povedati, da so mi izredno ugajala. Takrat mi šine v glavo ženijalna misel, da bi se iz teh poročil dalo kovati kapital za naš list. V tistem hipu me je pa prijela neka potreba in ker nisem vedel, če so v kavarni na gotovem skritem kraju preskrbljeni s papirjem, sem pa nevede vzel s seboj svoj debeli časnik. Ko sem dospel na prej omenjeni kraj, sem v prvem trenotku iztrgal iz časnika nekaj listov, katerih pa pozneje nisem potreboval, ker Je bil na razpolago drug papir. V svoji raztresenosti sem pa iztrgane liste utaknil v svoj žep, kjer sem jih slučajno našel drugo jutro, ko sem vstal in spremil na kolodvor svojo sorod-nico, ki se je že prejšnji večer odpeljala domov. Te iztrgane liste sem zjutraj še enkrat prečital, se vsedel k mizi in spisal za naš list skoro dobesedno enako »izvirno poročilo posebnega poročevalca«. Znano vam je, da je to posebno poročilo izredno ugajalo našim »bravcem«, ne da bi list moral za to kaj plačati. Enako, kakor sem storil jaz, naj se pa postopa od strani naših urednikov odslej pri našem listu. Eden naših urednikov naj se v duhu preseli pred Skader, drugi pred Skoplje, tretji pred Jedrenje, četrti v Carigrad — vsi pa naj imajo pred seboj razne večje dunajske in druge Časnike in naj kujejo iz njih »izvirna poročila naših posebnih poročevalcev.« Tako bode prišel nas list prav po ceni do izvirnih poročil in tako bomo na prav lahek način posekali svoje liberalne konkurente, ki morajo za svoja izvirna poročila šteti svojim poročevalcem prav drage nagrade poleg drugih velikih izdatkov. To je moj ponižni nasvet.« »Dobro, izborno, nedosežno,« zaklical je ves vzradoščen predsedujoči kanonik Zvitoglav. »Čestitam vam, amice Nadutus in vam zatrjujem, da vaša iznajdljiva glavica najde še na tem svetu zasluženo priznanje. Predno dam vaš predlog na glasovanje, prosim še gospoda Žabarja, da se izjavi k stvari.« 252. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Črnogorci v voinl. (Od našega posebnega poročevalca.) Cetinje, 28. okL Taraboš. Danes Je sedmi dan bombardiranja Taraboša, a trdnjava še vedno ni padla, akoravno se je trdno pričakovalo, da se ne bo mogla braniti več kot dva do dni. Turki se branijo obupno, a ne omejujejo se samo na obrambo, nego skušajo zopet si osvojiti Širočko goro, ki dominira nad jarabošem. Artilerijski dvoboj dveh vojsk, dvoboj najmodernejših topov, je bil včeraj strašen. Pričel se je ob pol 8., a končal popoldne. Turki so streljali neprestano na črnogorske pozicije, toda okoli poldneva je njihov ogenj jako oslabel. S črnogorske strani pripisujejo to uspešnemu zadevanju črnogorskih topov, ki so turske prisilili, da deloma obmolknejo. Največjo važno*t polagajo Turki na pozicije na ŠiroČki gori, ki so jo včeraj že drugič, kar je v črnogorskih rokah, poskusili iztrgati. Napadli so črnogorske oddelke na višinah Širočke gore, a to pot ne več samo s šrapneli, nego tudi s pehoto. Boi moža z nožem je bil za Turke neugoden in brezuspešen: turški napad je bil sijajno odbit. Turki so se morali umakniti. Njihove izgube so neznane, črnogorske neznatne. Crnogorske pozicije se okoli Taraboša vedno bolj zožujejo in približujejo trdnjavi, polagoma sicer, toda sistematično. Stanje črnogorske vojske je izborno. Z veliko nestrpljivostjo pričakujejo glavnega napada, juriša, akoravno nudi neprijatelj tako močan odpor in je vreme vse prej nego xlno za juriš. Toda gotovo je, da tudi v najugodnejšem slučaju ne pride do juriša, ki lahko ugonobi mnogo napadalcev, a pri vsem tem morda brezuspešen. Tudi so nam še v spominu kraljeve besede, da naj se kolikor mogoče štedi življenje Črnogorcev, a tem manj topove, ki se dajo nadomestiti. — Turški vojaki, ki so pobegnili k črnogorski vojski, pripovedujejo, da je prvi dan obleganja Taraboša, na turški strani padel en polkovnik, dva oficirja in 70 vojakov. Obkoljenje Skadra? Crnogorski ranjenci, ki so jih včeraj privedli na Cetinje preko Ri- in jih nastanili v bolnici v voj- rem stanu, trdijo, da je črnogorska vojska zavzela več sel severno od :ra na Vrakl. Dognana stvar je. da na take vesti ni polagati mnogo važnosti, ker mnogokrat priprosti ' ojak niti ne ve, kje se nahaja, zlasti ^e v krajih, ki jih živ dan ni vi-\ brezdvomno tudi v nisem :iu. kajti črnogorska vojska je zavzela, še predno se je približala .. vse važnejše kraje in vasi rno od Skadra. Toda gotovo tiči v tem pripovedovanju jedro, ki ga je *-eba izluščiti. Zelo verjetno je, da je -"nogorske vojske, ki ie bombardirala Skader, prekoračil Kiri in Dri-naso in zavzel višine Brdica, ki do-minirajo od juga nad Skadrofll Ce ie to resnično, je Skader od vseh strani i ^kolien. Obkoljenje Skadra bi uteg-potrjevati popolno molčanje o icijah na tem bojišču, ki je že ves čas pokrito z meglo prikrivanja, •'.orda vam je v domovini o operacijah pred Skadrom več znano, nego tu. ki nismo daleč od bojišča. Zavzetje Rožaja. Desno krilo generala Vukotića :. kot poroča malobesedna brzojavka, ki je prispela danes iz Berana, zelo Fožaj. Rožai leži severno od Peči Opek) in južno od Sijenice. Po- •:- okoli Rožaja so jako važne, ker eSminirajo nad gosto obljudeno po- >~--------ZL._________j=^________^'PL *. ± Prečastiti gospod kanonik, -odvrnil je pohlevno gospod Žabar, laz se pridružujem popolnoma diogu prečastitega gospoda Nadutega. Le toliko bi še želei, da bi se v duhu pred Skader, Skoplje in Jedrenje in v Carigrad postavljeni na-šf uredniki kot posebni poročevalci ozirali tudi na svetovna poročila riaših -Dolenjskih Novic«, ki posebno dobro in vestno zasledujejo vse svetovne dogodke in jih opisujejo v ojih predalih, kar vem iz lastne izkušnje, ker sem na nje naročen.« *Ce nima nihče več kaj pripomniti, dam predlog našega ženija Nadutega z dodatkom gospoda Zabarja glasovanje,- zaključili! je stolni kanonik Zvitokliun duhovito debato *akoj na to konstatirah da je bil ; redlog kaplana Nadutega z dodat- m gospoda Zabarja soglasno sprejet. S ponovno opozoritvijo na naravnost občudovanja vredno edinost, ki vsepovsod vlada v taboru S. L. S., se je na to predsedujoči stolni kanonik Zvitokljun zahvalil vsem članom tiskovnega odseka za njihovo domoljubno delo in potem tudi zaključil to 7a zgodovino našega dobrega in vernega ljudstva velevažno sejo. krajino. V Roža ju so se Turki prostovoljno vdali. Redovita turška vojska je pobegnila. Vse podrobnosti doslej manjkajo. • t * Bombardiranje Skadra. »Cetinjski Vjestnik«, ki je izšel danes zvečer, poroča, da je včeraj cel dan črnogorska artilerija bom-bardila Skader s severne strani in da se to obstreljevanje danes nadaljnje. * i • Plevlje zavzeto. — Vukotić blizu Peči. Danes (28, t. m.), malo pred 10. uro zvečer došla brzojavka, obsegajoča samo dva, a zelo zanimiva stavka, poroča: »Plevlje zavzeto. — General Vukotić se nahaja z vojsko v neposredni bližini Peči.« — Plevlje je zavzelo levo krilo Vukotičevega odreda. Proti Peči pa operira desno krilo, na čelu mu general sam. Cetinje, 29. okt. Bombardiranje Taraboša se nadaljuje. — Artilerijski napad na Brdica južno od Skadra. Predvčerajšnjem, t. j. 27. t. m., se je končalo, kot smo poročali, obstreljevanje Taraboša že popoldne, toda boj ni bil za ta dan končan, nego samo prekinjen, kajti ponoči je Črnogorska artilerija zopet pričela bombardirati trdnjavo znova. Ko je bila vsa pozornost Turkov obrnjena na obrambo Taraboša, je pričela črnogorska artilerija bombardirati višine južno od Skadra, zelo važno pozicijo Brdica. Ta topniški napad se je pričel ob tričetrt na 8. zjutraj. O pomenu Brdic za usodo Taraboša govoriti, bi bilo odveč. Vsak kdor pogleda v zemljevid, vidi, da je z zavzetjem Brdic zapečatena usoda Skadra, ki je popolnoma obkoljen, ako padejo Brdica v sovražnikove roke. Na zahodu od Skadra groze s Širočke sore. Oblika in drugih pozicij črnogorski topovi, na severu v nižini Vraka stoji črnogorska vojska, na vzhodni strani teče široka reka Kiri, a na jugu, tam kjer se Drina izliva v Bojano, se dvigajo v leni ravnici Brdica. Važnost Brdic za Skader srno že včeraj poudarjali in smo na dlagi ranjencev sklepali, da se bije boj za pesest Brdic Naše izvajanje je bilo torej za nekoliko ur prenagljeno! Brdica pa so radi bližine Tarabo-oziru: ne samo radi bližine Taraboša. nego tudi ker so takorekr č vrata ces :. ki vedi iz Skadra v Les (Ales-sio). kar se v uradni brzojavki posebno poudarja. Icta brzojavka javlja, da se je višina Brdica branila ponol-noma brezuspešno, turški topovi z Brdic niso zadevali in da je bil posebno šrapnelski ogenj slao. a ne pove, ali ."»o Crnogorci zavzeli Brdica ali ne. — Na izzivanie črnogorskih baterij ni turška artilerija na Tnra-bošu celo dopoldne odgovarjala. £ele okoli 2. popoldne je otvorii sovražnik artilerijski ogenj na črnogorsko pehoto. Toda črnogorska artilerija ga je takoj napadla in tako obrnila pozornost Turkov na sebe. Razvil se je artilerijski dvoboj, ki je trajal do mraka. Turki so slabo streljal'■ tako da na črnogorski strani ni nikakih izgub. Komandant južne divizije : prejel veselo vest, da se vrača iz \me-rike preko 3000 Črnogorcev v domovino, da krenejo na bojno polje Raz-ven iz Amerike prihajajo črnogorski izseljenci iz vseh krajev sveta. Vračajo se tudi častniki, ki so v inozemstvu ostavili stalno službo in se stavijo domovini na razpolago. Vesti o zmagah zavezniških vojsk izzivajo na južnem bojišču veliko navdušenje; sploh je razpoloženje vojske v vsakem oziru odlično. Prodiranje. Komandant iztočnega odreda, brigadir Janko Vukotić, javlja včeraj, 28. t. m. ob in. uri 30 minut ponoči iz Indrijevice: Včeraj, t. j. 26. t. m., se je okoli Stare Rugije bil precej hud boj ali tako na naši kot na turški strani večinoma samo s topovi. Mi smo ona se-ia (t. j. okoli Rugore) zavzeli; imeli smo samo tri ranjence. Včeraj sem prenočil v selu Pepičl, a prejšno noč glavni de! vojske, ki sem ga vodil od Cafe-Ajle. Danes zjutraj sem z dvema bataljonoma in brdsko artilerijo napadel višine v smeri proti Pakljenu in Štedinu. Vse višine so zavzete prav do iznad izvira Sušice. Naše današnje izgube so: 1 mrtev in 2 ranjena, izmed katerih dveh eden opasno. Avro Cemović me sedaj obvešča, da se je včeraj predala vsa Rožajska nahija na levi strani Ibra in istotako tudi mesto Rožaj. Ko je z vojsko neposredno pred nočjo korakal v mesto, je turška redovna vojska, katere je bilo — kot se misli — tri tabore z eno baterijo topov, pozdravila našo vojsko z ognjem in sicer iz pozicije na desnem bregu Ibra. V poročilu o borbi na Mokri in Cakom, 22. t. m., sem pozabil poročati, da je bil lahko ranjen hrabri in vešči komandir nikšičko-brdske baterije, kapetan Džoko Perović. Tu je posebno danes zelo mrzlo, toda — hvala bogu — imamo na razpolago velike šume. Iz Berana in Gusinja prihajajo vesti, da je v mestih in okolici mirno. Nadalje javlja Janko Vukotić iz Andrije v ice sledeče (dne 28. oktobra): »Sedaj je došla kolona Avro Cemoviča na višine od Stedine, zdrava in zadovoljna, potem ko so Ro-žajci na tem potu ponudili jim hleba in soli. Moji ogledni oddelki in pred-straže so zavzele višine Paklena. Danes se mislim pri Peči malo pogreti in nesti topove na solnce, na poziceje, in malo poropotati predPeč-jo. da vidim, kaj (v Peči) mislijo.« (Brzojavka je stilizirana v šaljivem tonu, ki ga je v slovenščini težko zadeti.) Z Muričanov se danes (29. t. m.) ob 5. uradno javlja: Danes zjutraj ob zori so črnogorske čete desnega krila zavzele zelo važno pozicijo iznad višine Oblika. Ta novoosvojena pozicija ima veliko važnost za črnogorske operacije, ker dominira nad vsemi višinami izpod Taraboša. Crnogorski topovi nadaljujejo bombardiranje Taraboša in Brdic s hitrejšim tempom. KrdžaHji.*) Piše prof. Anton Bezcnšek. Sofija, 28. oktobra. Komu ni znan znameniti roman slavnega poljskega pisatelja Cajkov-skeea pod imenom »Krdžalij«, kateri je bil prestavljen na razne jezike in tudi poslovenjen že pred kakimi 35 leti. Krvoločnost te pasmine Turkov je znana jjo širokem svetu, a največ so trpeli od njihove strani Bolgari. Zanimivo je torej, kako so se že maščevali bolgarski junaki četrtega dne po objavljenju vojske za prelito nedolžno kri svojih očetov in nrade-dov nad temi zverinami v človeški podobi. O tem piše mlad (komaj 20!eten) poročnik iz Krdžalij dne 22. oktobra pismo svojim staršem v Sofijo. Iz njega posnemam sledeče: Včeraj, Četrtega dne. smo imeli glavno bitko pri Krdžaliju. Prevzeli smo ga sokraj brez žrtev. Nam nasproti je bilo okoli 4000 Turkov. Kaka slika * Kako sramotno bezanje! Verujte nr, da jar ničesar ne poveličujem. Prestrašeni nasprotniki so pregazili reko Ardo v popolnem begu, spremljani od naših točnih krogec in irapnelov. Arda ie bila rdeče pobarvana vsled sovražnikove krvi. Mnogo sovražnikov, sprevidevši, da jim grozi smrtna nevarnost, se nam je predalo brez hrambe. A pušk in tefečnjakov je padlo na tisoče v na-?e roke. Turki so jih namreč da bi laglje bežali — pometali od sebe. Resnično! Jaz sem že vzel eno turško puško na raino. Ljudstvo v celem Krdzaliiskem okraju nikakor ni o^tnlo. vse je zbežalo. V mes+u Krdžaliju tudi ni človeka. — Vojaki se bi jejo odlično ... Da vidite, dragi starši, kai je bojno polje! Cela poezija! Mi vsi smo že Dri pni bitki popolnoma otrpneii. Naš polk napreduje izredno brzo. Naj bi Bog dal, da bi bi!o tako povsod! Bog nam pomaga, kcudelo je sveto. Svobodo no-simo kristjanom mi osvoboditelji. — Al bežijo pred nami prokleti Turki. Naš polkovnik nam je dal priimek Krđžaftjcf-r. Tako so izginili iz svojih biva-Ršč grozoviti Krdžnlijci. Prav takšen pogin so zaslužili vekovni krvniki kristjanov. Prei pa. ko so zbežali, so storili Bolgarom še to hudobijo, da so skrili po svojih vaseh turške vojake, a blizuiočim se bolgarskim vojakom so šli nasproti prijazno z naznanilom, da svobodno gredo naprej, ker ni tam turških vojakov, a od Pomakov bodo prijazno sprejeti. Cim so se pa bolgarski vojaki približali do prvih pomaških vasi, bili so zavratno napadeni ne samo od skritih mnogobrojnih turških vojakov, ampak tudi * V gornjem tečenju reke Arde v Iztočnih Rodopih je okraj Aho-Čelebi, naseljen z Bolgari ovčarji, suknarji itd. Središče je vas Paš-maklu. Po srednjem tečenju reke Arde in ob njenih levih in desnih pritokih so planinski kraji, imenovani Krdžaliji in Sultan-dere, naseljeni precej gosto s Turki in z Bolgari-Pomaki. Glavno središče je velika vas Krdžaliji na reki Arda. Pomaki govore bolgarski jezik (po svojem narečju), a sicer so mohamedanske vere. Njih vseh je blizo četrt milijona. Bili so nekdaj kristjani (baje katoliki), pa so izgubili vero ter sprejeli mohamedanstvo baje največ zavoljo mnogoženstva, ki se jim je do-padlo in zaradi raznih olajšav, katere imajo na Turškem mohamedanci, a kristjani ne. od samih Pomakov. Evo spet dokaz za resnico pregovora: »Poturica je gorji od Turčina.« A pozneje jih je dal nakazati bolgarski vojaški poveljnik z vso strogostjo, kakor so zaslužili. Bolgarski vojaški oddelki napredujejo zdaj hitro in uspešno po celem Krdžalijskem. Sprednji oddelki so prodrli že daleč na jug, tako da so turške armade v Makedoniji že odrezane od Carigrada. S prevzetjem Krdžalijskih in Temruških krajev so namreč bolgarski vojaški oddelki v takih pozicijah, da morejo vladati nad trdnjavami, katere so bili Turki postavili v obrano Mastanlo-Gjumardžina in Dede-agaša; ob enem se tudi olajšuje gibanje glavne armade proti Odrinu. Prevzetje najvažnejših fortov pred Odrinom jamči bolgarski armadi srečno izpolnitev njene zadače. In prej ko bodo te vrste tiskane, bo že morebiti Odrin v bolgarskih rokah. Velikanska bolgarska zmaga pri Lile Burgasu in Vizi. Največjo pozornost vzbuja v zadnjih dneh velikanska zmaga bolgarske vzhodne armade pri Lile Burgasu in Vizi. Izpočetka se je zdelo, da se Turki pri Lile Burgasu še ne bodo postavili zmagovitim Bolgarom v bran M da se bodo tam vršili šele boji med sprednjimi kolonami med tem, ko se pripravlja glavna turška armada na boj za velikim rimskim zidom pri Ccrir in ob reki Ergeni. Toda turško vojno vodstvo je razpostavilo svojo ogromno armado pred Lile Burgasom in do Črnega morja preko Vize. Teren je bil za Turke ugoden in bojevali so se na lastni zemlji, tam, kjer so imeli neštetokrat izvež-bati svoje vojaštvo na manevrih. Vse je bilo ugodno za turško armado, samo eno ne, to je demoralizacija teoenega vojaštva, ki je prešla tu-ii na one čete. ki so ravnokar pri-spe'e iz Azije. Strah se je polaščeval onih. ki so slišali kako neusmiljeno tepeni so bili Turki pri Lozengradu. Velikansko delo so izvršili Bolgari. Zasledujoč bežeče Turke so se pomikali proti jugu za njimi pa so velikanske kolone pionirjev popravljale ceste in mostove za glavni del bolgarske armade, ki je bil namenjen za odločilno bitko. Kakor vihar so drli Bolgari naprej, in vsa Evropa se danes čudi, kako se je moglo Bolgarom nosrečiti pri naravnost škandaloznih razmerah tamošnjih cest v tako kratkem času in poleg tega vedno v boiu prodreti tako daleč na jug. Tcda hrabrost in skrajno samozataje van ie so jim omogočili, kar imenuje danes vsa Evropa čudež. Komai so dospeli v Lile Burgas prvi oddelki bežečih Turkov, že je privihrala za njimi bolgarska konjenica. Vnel se je obupen boj. Brez dvema je, da zasledujoči Bolgari sami niso mogli izvojevati tako velikanskega uspeha. Te sprednje kolone so pač razdrle železniško zvezo mec Carigradom in Odrinom, tfa se je pa mogel vršiti odločilni boj, je bilo treba počakati, da dospe glavna bolgarska armada. Zato je nastopila po zavzetju Lozengrada pavza v bojih. Vršili so se pač manjši in strahovito Krvavi boji tudi med tem časom, toda vsi ti posamezni boji, dasiravno so zahtevali skoro nadčloveškega napora, zatonejo pred velikanskim klanjem na glavnem bojišču. Prihod Bolgarov je bil za turško armado nenaden, tako pravijo sedaj v Carigradu, ker ne marajo priznati, da jim je poslal Alah svojo Šibo. Prej so slepili ljudstvo, kako dobro pripravljena je turška armada, ki prodira proti Lozengradu in da se tej armadi Bolgari ne bodo mogli ustavljali. In sedaj naenkrat najdejo izgovor, da so jih Bolgari iznenadili. To naj verjame, kdor hoče. Brez dvoma je. da so postavili pred Carigrad najboij izvežbano in najbolj vztrajno vejaštvo, kar ga premore Turčija. Tu so bili oni vojaki, ki so jim vtepali nemški oficirji alfa in ornega vse stiategije, tu so bili oni vojaki, na katere se je mogla turška vojna upiava najbolj zanesti, rekel bi biser turške armade. In vendar je bila ta armada, grozna že vsled svoje številnosti, ker je nadkriljevala za najmanj 00.000 mož bolgarsko armado, tepena. To pravijo, da je čudež. Kar so morali Bolgari z velikim naporom sto in sto kilometrov daleč spraviti na bojno polje, to so imeli Turki iz neposredne bližine. Bolgari so se borili proti premoči onega vojaštva, kateremu je življenje in smrt kismet: usoda božja, kateri se ni mogoče izognili. Turki so imeli mnogo za sebe, Bolgari so si ustvarili vse sami. In vendar je bila glavna turška armada tepena, kakor se je to zgodilo le red-kokedaj v zgodovini. Dva dni je trajala odločilna bitka na črti Lile Bur-gas-Saraj. Prve uspehe so dosegli Bolgari pri Lile Burgasu, tedaj na skrajnem levem krilu turške armade. Na levem bolgarskem krilu so stale Čete ki so operirale prej od obali &> nega morja sem proti Lozengradu. Dva dni je trajalo strahovito klanje okrog Lile Burgasa ter se je končalo s tem, da so Bolgari potisnili nazaj Turke proti Corlu. Zmaga Bolgarov pri Lile Burgasu je bila tako velika, da Turki na svojem divjem begu niso mogli s seboj vzeti niti svojih ranjencev, kaj še da bi prikrili svoje izgube na mrtvih. Strahovita panika se je polastila turških čet na begu, da so bežeče sprednje vrste potegnil, kakor smo že poročali, s seboj tadi reserve. Domneva se, da so prijeli Bolgari turško levo krilo od boka. Gotovo pa je to, da je bil boj pri Lik* Burgasu zelo krvav in ljut. Levjo hrabrost bolgarskih čet je podžigalo tudi dejstvo, da so zažgali Turki na svojem begu vse vasi in masakri-rali krščansko prebivalstvo. Tako so zažgali vasi Aivali in Maraš in vse vasi okrog Mclnika. Dva dni in eno noč je trajalo klanje na vsi črti. Skoro istočasno, ko so Bolgari potisnili Turke pri Lile Burgasu nazaj, pa so tudi začeli na vzhodnem krilu zmagovati Bolgari. Vzhodno turško krilo, zlasti pri Vizi se je moglo iz početka še držati, vendar pa nasproti s poročili, ki jih je pošiljal Nazim paša sultanu, ni doseglo nobenega pravega uspeha. Skoro istočasno, ko se je začelo levo turško krilo izpred Lile Burgasa umikati proti Corlu, se je začelo umikati tudi desno turško krilo proti Istrandži. Turške reserve, ki so stale pri Jenikeju, so porabili Turki, da so ojaciii srednji del svoje armade, ki je tadi že začel omahovati. Bilo je to 9 divizij. Toda tudi te nove čete niso mogle ustaviti bolgarskega prodiranja, tudi je bilo brezplodno izpostavljati srednji del armade obkolje-nju, ko sta se že oba krila umaknila. Vendar se je razvil tu strahovito ljut bej, v katerem so Turki končno tudi podlegli. V divjem begu so se umaknili Turki z bojišča. Levo krilo je zasedle Lile Burgas ter streljalo izza hiš in zidov na prodirajoče Bolgare. Ce- dan in celo noč so se borili Bolgar, ko pa je napočilo jutro tretjega dne, so se morali Turki umakniti tudi iz Lile Burgasa. Začel se je beg proti Corlu, o katerem smo že višje gori poročali. Med tem časom so Bolgari zavzeli tudi Dimotiko, izhodišče železnice proti Odrinu. S tem je Odrin popolnoma odrezan od ostale Turčije Pravijo, da je Odrin prenapolnjen beguncev iz Lozengrada in da je sedaj tam nad 100.000 Turkov. Padec Odrina je sedaj samo vprašanje par čini, ker baje Turkom že danes primanjkuje živil in municije, kar ie spoznati zlasti iz tega, da turške trdnjave že samo redko odgovarjajo na streljanje Bolgarov. Turške čete so se bile na celi črti močno utrdile, znak kako dobro so se bile pripravile na odločilno bitko, vendar so morale zapustiti vse te svoje utrjene pozicije. Bolgarska ar-madb pa je kljub nadčloveškemu naporu takoj začela zasledovati v divjem begu bežeče Turke. Kljub temu, da so bile bolgarske čete skoro brez odpečitka tri dni v boju, se ne strašijo še nadaljnih žrtev, ki bi ga kak omehkužen zapadnoevropski vojak ne mogel vzdržati. Bolgari so pri tej svoji velikanski zmagi zaplenili mnogo turškega orežja, zlasti tudi veliko število turških topov in več turških zastav. Turki so se umaknili proti Corlu, reki Ergeni in proti Istrandži. Turški vojaški krogi pravijo, da je to prava fronta turške armade, ker nočejo pripoznati svojega velikanskega poraza. Sploh pravijo, da so bolgarska poročila pretirana in da ni mogoče govoriti o katastrofalnem porazu turške vojske. Pravijo tudi nadalje, da gre črta glavnega bojišča čez Muradli, Corlu, Cerkeskej do Istrandže. Prazni izgovori, ker dostavljajo v isti sapi, da bi se turška armada umaknila, če jo tudi od tu preženejo, v Cataldžo, ki bi s svojimi velikanskimi trdnjavami mogla kljubovati Bolgarom. - Pesek v oči razburjenemu ljudstvu je tudi, če razglašajo v Carigradu, da so Turki pri Bunar Hisarju popolnoma uničili večji bolgarski oddelek, ker vendar nikdo ne dvomi o tem, da so imeli tudi Bolgari velike izgube. Poročati o posameznih fazah tega velikega boja pa je sedaj še nemogoče. Kako strahoviti vojski pa so stali Bolgari nasproti, si moremo misliti šele, če izvemo iz carigradskih virov, da so Turki še predno se je končala bitka, izkrcali v Midijo regularno divizijo iz Trapezunta in divizije iz Malatije in Burta. Bolgarom za hrbtom pa so izkrcali ob crnomorski obali 3000 mož pod povelj-ništvom Mahmud Šefket paše. Kaj se je zgodilo s tem turškim oddelkom še ni znano. Kakor poroča zaupno avstro-ogrski veleposlanik v Carigradu, grof Pailavicini, dunajskemu zunanjemu ministrstvu, je izvedel od nekega turškega generala, da so turške pozicije pri Corlu za Turke nevzdrž-Ijive, r • . . v ,*. ^. Stran 4» SLOVENSKI NAROD. 252 štev. Kakor poročajo naknadno iz Sofije* ie trajala bitka neprenehoma tri dni in tri noči. Nasproti si \e stalo 170.000 Bolgarov in 250.000 Turkov. Seda» ima general Dimitrijev odprto pot do Carigrada. Kakor znano, obdaja turško stolno mesto na razdalju 30 km cela vrsta najmodernejših utrdb. Med njimi pa je tudi še mnogo starih utrdb, ki pa so jih svoj čas že Rusi razdejali ko so prodrli do San Štefana. Zdi se, da se bo Bolgarom to še hitreje posrečilo. O operacijah samih varujejo Bclgari najstrožjo tajnost. Vojaški krogi se skrbno varujejo govoriti o bolgarskem vojnem načrtu, o pozicijah bolgarskih čet, o njih sestavi in o njih moči. Tudi o številu mrtvih in ranjenih ni mogoče izvedeti ničesar. Ranjenci tudi ne smejo povedati, kje so bili v bitki in na kak način so dobili svoje rane. Govori se, da bodo imeli Bolgari pri Čataldži ugodnejši teren za obstreljevanje turških fortov ker so tam zelo razsežni gozdovi, ki omogočajo Bolgarom približanje. Turki baje tam stavijo majhne utrdbe in kopljejo jarke za strelce, dokaz, da pričakujejo pri Čataldži hudih bojev. Med tem nadaljujejo čete generala Ivanova obleganje Odrina. Kaka dva dneva sem je stopilo obleganje v odločilno fazo, ker se je posrečilo Bolgarom spraviti pred trdnjavo velike oblegalne topove, ki sedaj z velikansko preciznostjo obstreljujejo trdnjave in mesto. Mesto se baje ne bo mogio več dolgo držati, dasi-ravno ima kakih 55.000 dobro izvež-banih vojakov. Govori se, da je obleganje Odrina v primeri s prodiranjem proti Carigradu sekundarnega pomena, kar je tudi popolnoma jasno. Z Dunaja poročajo o odločilni bitki še sledeče: Kakor pri Lozen-gradu. se je pokazalo tudi pri sedanji odločilni bitki, da so Turki izpo-četka ljuto prodirali, potem pa so izgubili vsako medsebojno zvezo, tako da so jih mogli Bolgari posamezno obkoliti in uničiti. Bolgari so uničili in razkropili štiri turške divizije. Tako je bilo na vzhodnem krilu, na zahodnem krilu pa so stali Turki v utrjenih pozicijah. Tu je storila poglavitno delo izborna bolgarska arti-lerija. ki Je z boka obstreljevala turške pozicije. Pa tudi pehota se je borila s hrabrostjo ki ji ni primere v zgodovini. Poraz turške armade ie popolna katastrofa. Na Dunaju že računajo s tem. da se Turki tudi v utrdbah pri Čataldži ne bodo mogli držati. Iz Sofije poročajo k tej bitki še sledeče: Bolgarsko zmago v dolini reke Erkene je smatrati za odločilno. Primerjajo to zmago z zmago pri Liaojangu v rusko-japonki vojni. Središče turških čet, obstoječe iz čet iz Lozengrada, Midiie, Rodosta in Čataldže, nad 200.000 mož, je stalo pod poveljništvom turškega vojnega ministra Našim paše. Bolgari so imeli 150.000 mož, dočim je bilo na turški strani nad 200.000 mož. Opetovano se je posrečilo Bolgarom pognati prodirajoče Turke nazaj. Zaman so poskusili Turki ustavljati se pri Corlu. vendar pa so se morali umakniti v divjem begu proti Čataldži. Bolgari so zaplenili vojaški vlak z 5 vagoni vojnega materijala in več topovi. »Mire piše: Na turški strani je bilo nepopisno mnogo žrtev. Dobili smo veliko, historično bitko. V Sofiji in na celem Bolgarskem vlada nepopisno navdušenje, iz Carigrada pa poročajo, da vlada med turškimi četami pri Čataldži strašna apatija. Vojaki leže popolnoma mirno na zemlji in se niti ne zmenijo, če zaslišijo grmenje topov. Turki se tolažijo, da imajo tam velikanske utrdbe. Vreme ni slabo, pač pa so vse ceste pod vodo. (Tu je že pripravljen izgovor za slučaj neuspeha.) Med Čataldžo in Carigradom beže žene, otroci in starci v Carigrad ter nosijo s seboj svoje bore imetje. Sovražnik je blizu. V nepreglednih vrstah beže ubežniki z bojišč v stolno mesto. Stanje turških vojakov v Carigradu je naravnost obupno. Rezervisti iz Erzeruma in Kavkaza so sami starci, — zadnji poziv. Voji iz Male Azije imajo komaj polovico potrebnih častnikov in eno tretjino podčastnikov. Moštvo je popolnoma re-signirano in gre v boj brez upa na zmago. V Carigradu dolže vojno vodstvo, da je krivo vseh neuspehov Generale so vojni vsilili iz političnih ozirov in če se zasleduje njih kariero je treba konstatirati: Nezmožni Abdulah paša, ki je pred par dnevi izgubil vrhovno po-veljfiištvo, Je načelnik vojaške politične zveze, general Zekki paša, ki beži na vrat na nos pred Srbi, je bil drugi poveljnik revoiucijonarnih čet, ki so leta 1908 pod Mahmud Šefket pašo korakali v San Stefano. In tako gre naprej pri generalih in častnikih, prava korupcija, ki izključuje zmožne ljudi zaradi njih političnega mišljenja. (Op. ur. Kakor pri nas na Slovenskem klerikalno - turški politični bojkot.) Prodiranje Srbov. Iz Belgrada poročajo poročevalci nekaterih avstrijskih listov, da vedo iz zanesljivega vira, da nameravajo države Balkanske zveze skupno udariti na Solun. Privatne brzojavke iz Belgrada poročajo, da je Prilep, na potu iz Ve-lesa v Bitolj, že v srbskih rokah. Povodom kraljevega prihoda k armadi bo imenovan polkovnik Bojo-vič, ki je ob enem tudi srbski vojni minister, za generala, vendar se to najbrže izvrši na bojnem polju in ne v Skoplju, ker hočejo sprejeti v Skoplju kralja Petra izredno slovesno, kar pa sedaj še ni mogoče. Pač se je preselilo glavno taborišče že v Skoplje, kralj pa se je vrnil v Vranj-sko Banjo. Kakor poročajo iz Belgrada, namerava sklicati vlada prihodnjo srbsko skupščino k slavnostnemu zasedanju v Skoplje, kjer je svoj čas dal car Dušan Srbom prve postave. Iz Belgrada prihajajo nadalje še poročila, da prodirajo močne srbske kolone čez Kosovo polje proti jugu. Tetovo so Srbi definitivno zasedli ter uradujejo tam že srbski uradi. Kakor poročajo iz Straže, so Srbi zavzeli naskokom tudi Prlzren, pri čemur so zaplenili veliko množino živil, pušk in municije ter vjeli 750 Ar-navtov. Po porazih pri Novem Pazaru in Prištini v gore pobegli Albanci se vračajo v svoje vasi ter prostovoljno oddajajo orožje. V znak. da so se vdali, nosijo Albanci sedaj srbsko tri-koloro na roki. V krajih, ki so jih Srbi zavzeli, vlada najlepši red in mir. Srbsko vojaštvo kaže naravnost neverjetno vzorno disciplino, kakršne doslej še v nobeni vojni ni bilo opažati. Niti najmanjši akt nasilnosti se ne izvrši, kar pridobiva Srbom občudovanje in ugleda tudi pri podjarmljenih mohamedancih. Prodiranje Grkov. Iz Aten poročajo, da so Grki zasedli Greveno, zapadno od Servije, ne da bi bili zadeli na odpor. Grki imajo iz Verije skoro isto pot do Bitolja, kakor Srbi iz Ve-lesa. Drug oddelek grške armade prodira zmagoslavno proti Solunu. V zavzetih provincijah so Grki postavili svoje komisarje. Sekcijski šef v notranjem ministrstvu Khomati-anos je bil imenovan za generalnega gubernatoria v Serviji. V novih upravnih okrajih je imenovana cela vrsta finančnih upravnih uradnikov. Viceadmiral Kunduriottis, poveljnik eskadre v Egejskem morju, brzojavlja mornariškemu ministru: Zasedli smo otoka Thasos in Imbros ter razobesili grške zastave. Križar-ka Canaris- je odplula včeraj zjutraj s torpedovkami, da zasede mali otok Strati. Torpedna rušilca »Lion« in »Panther« sta pristala na otoku Lemnosu. Kakor poročajo od druge grške eskadre, je ta že začela bombardirati pristanišče Prevezo, ta vest pa še ni potrjena. Iz Aten poročajo, da je grška torpedovka št. 11 prodrla v pristanišče pri Solunu ter uspešno lansirala s torpedi turško oklopnlco Feth-i-bulent«. Posrečilo se je grški torpe-dovki poškodovati turško oHopnico tako, da se je potopila, nakar se je grška torpedovka vrnila v Catarino. O tem junaškem činu poročajo še sledeče: Torpedovka je priplula ponoči pod poveljništvom kapitana Votsisa v solunsko pristanišče ter se neopa-žena približala turški oklopni križar-ki. Torpedovka je izstrelila proti oklopnici torpedo, ki je ladjo zadel v dolžini ter napravil strahovito luknjo. Cez malo časa se je ladja pogrez-nifa. Utopil se je velik del posadke. Nato se je torpedovka nemotena povrnila v Katerino. V solunskem pristanišču se nahaja še ena turška torpedovka. S črnogorskega bojišča. Kakor poročajo časopisu »Kolni-sche Zeitg.«, se operacije črnogorske armade šele razvijajo. Glavne bitke pri Skadru baje ni pričakovati pred 10 do 14 dnevi. Pri Puleju, ob izlivu reke Bojane v Jadransko morje, tik ob avstrijski meji, se je vršil predvčerajšnjem boj med južno črnogorsko kolono in Turki. Turki so bili te-peni in so imeli veliko število mrtvih in ranjenih. Umaknili so se v divjem begu proti Svetemu Ivanu Medui. Črnogorci niso imeli nobenih izgub in so zaplenili en top. Povodom brezprimerno podle zlorabe bele zastave od strani moha-medanskih Srbov, o čemer smo že poročali v predvčerajšnji številki, je bil tudi bataljonski poveljnik Ruga-novič zajet in umorjen. Sele ko so Črnogorci pognali sovražnika nazaj, je bilo mogoče najti truplo bataljonskega komandanta. V RJeki se govori, da hočejo Turki v Skadru masakrirati kristjane, vsled česar se je podal nadškof Seregi pod zaščito avstro - ogrskega konzulata, kjer so našli tudi drugi kristjani zaščito. Predvčerajšnjim so Turki zaman poskušali dobiti nazaj široko. Vodja plemena škerlijev se je vdal s svojo četo generalu Martinoviču. Zveza med Skadrom in Sv. Ivanom Meduo je pretrgana. • • * Lile - Burgas. Bolgarsko zmago v Lile - Bur-gasu je ministrskemu predsedniku v Sofijo prvi sporočil general Dimitrijev, ki je Iakonično telegrafiral »sijajno«. Kralj Ferdinand je v Stari Zagori naletel na kapucinskega patra Salvatorja. Vprašal ga je, če je v Odrinu kaka katoliška cerkev. Ko je pater to potrdil, mu je kralj rekel: Pripravite se, da boste v nedeljo v Odrinu maševali. Sultanova častna sablja. Turški sultan je bil poslal Muk-tar paši častno sabljo, bogato okrašeno z dragimi kamni. Obenem mu je pisal, naj se mu zahvali za ta dar, kadar bo zavzet in porušil Sofijo in uničil Bolgare. Na to zahvalo bo sultan pač čakal do sodnega dne, kajti Bolgari so v Lozengradu dobili to sabljo in pismo, no in da Turki ne bodo Sofije nikoli več videli, o tem pač ni dvoma. * Bolgarsko junaštvo. Poročevalec dunajske »Zeit« poroča, da je v Stari Zagori govoril z nekim turškim oficirjem. Ta kar ni mogel popisati, kako besni in neustrašeni so Bolgari. Rekel je: Videl sem sam, ko je neki Bolgar z roko zagrabil brušeni bajonet turškega vojaka in ga zvil. In pri tem se ti ljudje še smejejo. Veselje v Vranji. »Neue Freie Presse« poroča, da je zavzetje Skoplja vzbudilo v Vranji, kjer se nahaja srbski kralj, nepopisno veselje. Gardna kapela je svirala srbske in slovenske pesmi ter priredila obhod in podoknico kralju. • Nemške skomine. Komaj je postalo gotovo, da velesile ne bodo mogle vzdržati na Balkanu statusa quo, že si belijo gotovi razdiralni elementi, ki vedno radi v kalnem ribarijo, glave, da bi našli modus, kako zopet razdreti slogo balkanskih narodov. Ce se že ne zgodi, da bi mogli sami uživati sadove tuje krvi in tujega napora, pa naj še drugi nimajo nobenega uspeha. 1 ako so ti ljudje kalkulirali in lansi-rajo sedaj v svet, da se je vršilo v Bocnu zborovanje »makedonskih velikaševa, ki so se posvetovali o ustanovitvi kneževine Makedonije. Ti »makedonski velikaši« so baje sprejeli predlog, da bodo izvolili nemškega kneza Alfreda Bonnighei-ma za kneza kneževine Makedonije. Kar je pravih Makedoncev, so sedaj vsi na boinem polju in naj so že na strani balkanske zveze ali Turčije. Ce so v Bocnu res kake polomljene makedonske eksistence, te gotovo pri odločevanju usode Makedonije ne pridejo v poŠtev, balkanske države pa se tudi ne bodo ozirale na skomine nemških izstradancev. * Razpoloženje v Carigradu. Kakor poročajo iz Carigrada, turško časopisje še vedno nastopa proti intervenciji, to pa na pritisk vlade, ki hoče natresti občinstvu peska v oči. Listi pravijo strahovito naivno, da ni mogoče sprejeti intervencije tako dolgo, dokler turške vojske še niso prodrle v sovražne dežele. Treba je, da Turčija ali zmaga, ali pa je popolnoma premagana in še potem se je treba vprašati, če bodo države balkanske zveze tako intervencijo sprejele. Dolžnost vlade pa je, da prehiti intervencijo velesil. Ne verujemo, da bo Evropa poverila Rusiji nalogo, da nam stori silo. (Ne bo treba!) Med tem pa bomo lahko izvršili še mnogo vojaških transportov. (Mislijo morda nazaj v Azijo!) V Carigradu se je razširila včeraj vest o padcu Soluna, vsled česar se je med kristjani povečal strah pred masakrijem. Turški oficijozi pa še vedno nadaljujejo slepiti ljudstvo, ter oficijal-no razglašajo, da so Turki dosegli veliko zmago pri Čonguri, zaradi česar je sultan turški vojski že čestital. Na te zmage pa že nikdo ne veruje več, nasprotno se boje, da bodo Bolgari pri nadaljnem prodiranju zasedli Der-koš in odrezali Carigradu vodovod, vsled česar bi trpel Carigrad, ki je že prenapolnjen od 10.000 beguncev, na občutnem pomanjkanju vode. 2e več dni prhaja vsak dan na sto in sto ra- njencev v Carigrad. Ker zadržujejo Grki riž, žito in fižol kot konterban-do, primanjkuje v Solunu in drugih thraških pristaniščih živil. V Carigradu samem vlada velika draginja. V Solunu baje že vlada lakota. Turki so obljubljali na sto in sto vjetih Bolgarov, v Solun pa so pripeljali samo 4 vjete bolgarske kmete, ki jih vodijo sedaj po mestu in jih kažejo radovednemu ljudstvu kakor divjo zverino. Malo zaupanja uživa tudi novi veliki vezir Kiamil paša. Iz Belgrada poročajo, da je v Carigradu izbruhnila revolucija. Turška armada je popolnoma obupana in brezglava. Posebno pozornost vzbuja v Carigradu dejstvo, da je bila odposlana nemška ladja »Lorelei«, da pripelje ekssultana Abdul Hamida iz Soluna v Carigrad. Ladjo pričakujejo vsak čas ob pomolu čuragan, od koder odpeljejo bivšega sultana takoj v malo palačo ob morju. Policijske odredbe pri Štambulskem kolodvoru imajo samo namen, da bi slepile ljudstvo, češ, da je železniška proga v Solun Še v turških rokah in da bi zvabili občinstvo tja. Kakor se govori, bodo poslali bivšega sultana v Angoro. Solun je sedaj prvo veliko mesto, ki utegne že v kratkem pasti. Zato so evropske države sklenile, poslati tja svoje vojne ladje. Tako je odposlala Avstro - Ogrska v varstvo svojega generalnega konzula v Solunu svojo ladjo »Kraljica Marija Terezija« v Solun, in tudi angleški šta-cijonar v Kaneji je odplul tja. Iz Tou-lona so odplule proti Svri oklopne križarke »Leon Gambetta«, *JuIes Ferri« in »Viktor Hugo« pod poveljništvom admirala Dardiga du Fbur-neta. • Velevlasti. Z Dunaja poročajo, da je francoski zunanji minister Poincare že stopil v zvezo z velevlastmi zaradi meditacije. Dunajskim krogom se tudi dozdeva, da so se države tripelen-tente že združile o tozadevnih predlogih, ki jih bodo zdaj predložile tro-zvezi. Poslaniki velevlasti v Carigradu so imeli predvčerajšnjim skupno konferenco, v kateri so se dogovorili glede potrebnih korakov v varstvo Evropejcev. Obrnili so se brzojavno na svoje vlade, naj odpošljejo ladje v Carigrad, da ščitijo inozemce. Turško vlado so pa prosili, naj za slučaj nevarnosti dovoli tem ladiam,da smejo skozi Dardanele. Sovražno gibanje proti inozemcem od dne do dne narašča. »Berliner Tagblatt« poroča iz Rima, da se bo ministrski predsednik najbrže podal iz Berolina direktno na Dunaj. Gotovi krogi zagotavljajo, da je med kabineti trozveze popolno soglasje v balkanskem vprašanju. Grški zunanji minister Koromilos je govoril z nekim časnikarjem. Na vprašanje, bo - li kmalu mir, je odgovoril: Danes ni v Makedoniji Teč turške poljske armade. In ker more Turčija iz Male Azije dnevno dobiti le 10.000 rezervistov, tedaj je ustvaritev nove, močne vojske nemogoča. Če bo pa Turčija iz Carigrada ven vršila zadnji upor, tedaj bodo združene balkanske armade ta upor zlomile. Časnikar je nadalje vprašal: Kaj pa potem, če bodo velevlasti intervenirale v prospeh Turčije? Velevlasti so preveč praktične in realno-politične, je odgovoril ministrski predsednik, da bi ignorirale, da so se v evropski Turčiji zgodili velikanski prevrati. Velevlasti tudi vedo, da bo od turškega jarma osvobojeni Balkan za evropsko industrijo in evropski kapital desetkrat boljši trg, nego prej. Velevlasti pa tudi vedo, da so dosedanje turške province obljudene od enakih narodnosti, kakor štiri majhna balkanska kraljestva in da so ti narodi za Balkan nositelji kulture in civilizacije. V Londonu se je včeraj oficijalno naznanilo, da je poraz Turčije v Traciji privedel velevlasti do tega, da bodo skupno intervenirale. Obenem bodo posredovale v Carigradu in v prestolnih mestih združenih balkanskih držav, na kar se bo končalo prelivane krvi. Kakor poročajo iz Carigrada, je turški zunanji minister odgovoril na tozadevno vprašanje diplomatov, da je turška vlada pripravljena, takoj sprejeti posredovanje velevlasti, vendar pa le tedaj, če so velevlasti edine. Turčija je pripravljena za razne reforme, če se ji zajamči njeno posestno stanje v Evropi; drugače je pa Turčija pripravljena, boriti se do konca. V četrtek se je odpeljal poslanik Cambon iz Londona v Pariz, ker ga je Poincarć povabil, da posreduje zaradi intervencije velevlasti. Tudi srbski ministrski predsednik je na potu v Pariz. »Neues Wiener Tagblatt« je dobil od poučene strani sledeče poročilo: Italijansko časopisje je v zadnjem času svojo posebno pazljivost posvetilo vprašanju, kakšne interese ima Italija na Balkanu varovati In katerih načel se mora pod vsakim pogojem držati, če pride do radikalne izpre-membe v bližnjem Orijentu. Važno vlogo v teh razmotrivanjih igra balkansko vprašanje in kot načelo, po katerem se naj to vprašanje rešuje, razglaša javno mnenje italijansko v nenavadnem soglasju nedotakljivost Albanije. Glasnejše, nego kdaj prej se naglasa načelo: »Balkan balkanskim narodom« ter se, skoro gotvoo kakor samo ob sebi razumljivo posledico — označuje nadaljni obstoj Albanije kot potreben. V zadnjih tednih je avstrijsko in ogrsko časopisje večkrat poudarjalo, da je za politiko, ki naj jo vodita monarhija in Italija napram balkanski krizi, merodajna enaka smer in to naziranje se je posebno naglašalo od obeh strani povodom sestanka v San Rossore. Nadalje pravi omenjeni list, da obstoji med Avstro - Ogrsko in Italijo glede Albanije že dalj časa sporazumljenje. Romunska. »Berliner Tageblatt« priobčuje sledeče poročilo iz Belgrada: Da bi imela Romunska kak mandat od Evrope, ni govora. Na tem poročilu ni niti ena beseda resnična. Ni niti države, ki bi dala tak ukaz, še manj pa cilja, ki bi ga imel tak ukaz. Romunska tudi noče voditi take brezuspešne politike. Trgovinski minister je imel v četrtek v trgovinski zbornici političen in gospodarski govor, v katerem je zatrjeval, da Romunska ni ukazala mobilizacije. Romunska deluje skupno z velevlastmi, da se ohrani mir, seveda je pa pripravljena, v pripravnem času, kakor vsaka druga država, varovati svoje lastne interese. Za vznemirjenje ni vzroka. Tudi gospodarski položaj ne nudi vzroka za kako krizo. Žetev brez keruzne je dala za 600 milijonov le-jev produktov. Zdaj imajo v zalogah še za 200 milijonov lejev žita. Tudi rezerv je dovoli. Državni kredit je izvrsten: čez 40 milijonov je naloženih v inozemstvu, čez 50 milijonov pa pri domačih bankah. 110 milijonov preostanka je še od lanskega leta v blagajnici in 26 milijonov preostanka od letošnjega prvega četrtletja, tedaj je na razpolaganje več nego 200 milijonov kron. Kje je torej kriz j.? Seveda je izvoz nekoliko zaostal, toda Ie vsled nedostajanja ladij Toda to je le mimogrede. Ker je strah pred vojno neopravičen, tedaj tudi ni vzroka dvigati vloge. Položaj trgovine je trenotno težaven, toda trgovinski in finančni minister m edina v tem, da bo državna banka pomagala. Minister je povabil trgovinsko zbornico, naj izvoli komite, ki bo s pomočjo vlade in državne banke organizirala pomoč. Napol oficiozna romunska »Epo-ca« priobčuje uvodnik, v katerem pravi: Kraljev govor so napačno tolmačili, da Romunska mobilizira. To ni res. S tem pa Še ni rečeno, da se ne pripravlja. Ne more se vedeti, kaj prineso bodoči dnevi. Najboljši diplomat so topovi. Romunska noče nobenemu narodu braniti, da doseže svoje opravičene zahteve. Kdor pa misli, da bo Romunska iz sedanjega balkanskega konflikta izšla oslabljena, se moti. Če bo neizogibno, tedaj bo svet videl, česa je miroljubno romunsko ljudstvo zmožno. List pa upa, d? ne bo do tega prišlo. Romunska vlada je sporočila ruskemu zunanjemu ministrstvu, da je poslala dva polka v Dobrudžo. To odredbo opravičuje s tem, da je romunske prebivalstvo razburjeno, ker beže bolgari čez romunsko mejo. Shod pri „Zlatorogu". Velika manifestacija za balkanske Slovane. (Konec.) Kot drugi govornik na velikem shodu pri »Zlatorogu« je govoril občinski svetnik gospod Pustoslemšek, ki se je uvodom svojega govora dotaknil članka, ki ga je bil napisal v soboto »Slovenec«. V sedanjih trenotkih ni Slovenca in ne Slovana, ki bi iz dna duše ne žele blagoslova in uspeha orožju naših hrabrih bratov. Danes se je pa zgodil tudi velik čudež. Dosedaj je proglašala S. L. S. vedno vse, kar so naprednjaki hvalili, kot škodljivo. Danes pa so klerikalci z nami ene misli. To je najnovejši čudež, ki je star šele par dni. Ni namreč še dolgo, ko je izražal »Slovenec« svoje simpatije onim, ki so 500 let tlačili balkanske Slovane. V soboto pa je prinesel »Slovenec« plamteč članek ter klical božji blagoslov na združene balkanske države. Istotako plamteč je tudi članek »Nočemo rožljanja s sabljo!« Kri ni voda.Morda se je zdaj tudi pri klerikalcih voda, ki se je pretakala po nji žilah, spremenila v kri. Jaz bi bil med prvimi, ki bi to z ve- 252. štev. SLOVENSKI NAVOD. Stran 5. seljem pozdravil. Toda ozrimo se nazaj. Še pred kratkim je isti »Slovenec« denunciral narodno-napredno stranko kot veleizdajniško ter pravil, da škilijo naprednjaki čez črno-žolte mejnike v Srbijo in Rusijo. Pri vsaki priložnosti so nas denuncirali, da nimamo avstrijskega patriotizma. Ce bi pa bili klerikalci vedno v resnici mislili tako, kakor so sedaj pisali, bi ne bilo naprednjaka, ki bi z veseljem ne sedel z njimi za eno mizo. Toda manjka mi vere v resničnost tega, kar danes pišejo v svoje časopise. Na Balkanu divja vihar boja. Bijelo se bitke, kakršnih v zadnjem času nismo doživeli. Bojujejo se združeni balkanski krščanski kralji proti Turku. Osvobodilna vojna na Balkanu znači za vso Evropo prevrat, znači peripetijo v zgodovini. Slovan gre na dan, na potu je lepša slovanska bodočnost. To so prvi žarki svobode, ki ima v bližnji bodočnosti zabijati vsem Jugoslovanom. In kdo je oče te osvobodilne vojne, komu se imamo zahvaliti za to veliko osvobodilno delo? Morda veliki državniki teh držav? Ne! Pač pa je vse to provzročila Avstrija s svojo diplomacijo. Leta 1885. so dvignili Srbi meč in ga hoteli zabosti v srce bratom Bolgarom. Spoprijeli so se na poljih Slivnice in Birota. Takrat se je ves kulturni svet zgražal nad bratomornim ubojstvom. Le malo jih je bilo, ki so vedeli, da se Srbi in Bolgari niso klali iz lastne inicijative, in je stopila tu vmes tretja sila, ki je rotisnila obema orožje v roke. Desetletja so prešla od tega časa in ni prišlo do soglasja med obema bratoma. Sovraštvo zaradi Makedonije je pojilo tla s krvjo. Oba sta naglašala svojo zgodovinsko pravico do te nesrečne zemlje. In morda bi bilo prišlo med obema zopet do krvavega boja. da ni stopila vmes v zadnjem trenotku zopet tretja sila. ki je gro-7.eč z orožjem dosegla, da sta si oba brata segla v roke in ustvarila zvezo, Ki je rodila vojno na Balkanu. Leta 1906. so sklenili Srbi pod sedanjim ministrskim predsednikom Pasičem carinsko unijo z Bolgarsko. Toda tu je posegla Avstrija vmes ter zarožljala z orožjem, vsled česar se ie morala ta carinska unija preklicati. Pričela se je carinska vojna. Mislim, da takrat ne bi bila mogla Avstriji škodovati carinska unija s Srbsko. S tem pa je Avstrija prisilila Srbijo gospodarsko osamosvojitev. Namesto pa, da bi bili naši diplomati zadovoljni, da so dosegli, kar so hoteli, so se pričeli zaganjati proti Srbiji, ki morala sedaj misliti na samoobrambo. In to se ji je tudi posrečilo. Aneksija Bosne in Hercegovine nam je prinesla le formalno posest teh dežela ter je ta kriza provzročila, da se je Srbska začela z vso ži-lavostjo obroževati. Vedela pa je tudi. da se ne more bojevati proti močni sosedi, marveč da mora vse svoje sile koncentrirati proti jugu. Zato so se začeli tudi Srbi približevati Bolgarom, iz česar se je izcinila danes Balkanska zveza. Če bi bili naši diplomati zasle-ali drugo, Slovanom bolj prijazno tiko, če bi bila Avstrija velikodušna soseda tem državam, bi bila es gospodarica situacije na Balonu edino naša Avstrija. Toda žal, očujejo sedaj pri nas samo možje, vidijo preko plota samo do Bu-mpešte, ter so mislili, da je na ko-monarhije, če zatirajo na jugu ^ako svobodno stremljenje ter podajo s tem Turkom. Tako je na-'ala neopaženo od teh diplomatov posledica te politike, Balkanska zveza. Še letos ne bi bil mislil nihče, da ie mogoče bolgarsko-srbsko spora-zumljenie, sedaj pa imamo bolgar-sko-srbsko-grški-črnogorski sporazum, ki je rodil končno vojno s Turčijo, ki je vojna za osvoboditev in civilizacijo. Posledica te vojne bo razdelitev Turčije ter dobi tudi Srbska svoj prostor na solncu. Še pred tremi tedni so govorili diplomati o status quo na Balkanu. Ko pa je padel I ozengrad in ko so Srbi štrli turško armado, je začel ta velikan status quo lezti v zemljo. Svetovno časopis-zlezlo pod klop ter pravi danes, je nemogoče najti na svetu silo, bi te krščanske armade prepodila s te zemlje, ki si jih je priborila s krvjo in železom. Gotovo le tedaj, da imo pred dejstvom, da se Turčija razdeli. Gotovo pa je tudi, da bodo e balkanske države vplivale na razvoj tudi pri nas. Odprlo se bo Ši-ko polje ter bo nedostajalo rok, ki bi to polje obdelovale. Treba bo tudi uradništva, sploh zmožnih in podjet-nih sil. Tu bo tudi za marsikaterega Slovenca kruh. Zato moramo vojno pozdraviti iz idealnih in praktičnih razlogov ter izjavljamo: Bodi blagoslovljeno bratsko orožje, ki se bori za civilizacijo, slava jugoslovanskim junakom, ki * prelivalo srčno svojo kri za tlačaae svoje brate, večen spomin, večnaja pamjat herojem, ki so darovali svoje življenje na žrtvenik skupne naše jugoslovanske domovine! Slava! Med mogočnimi klici Slava! fe zadonela himna: »Šumi Marica!« ki so jo peli zborovalci s spremljanjem godbe, ki jo je dal na razpolago gostilničar gosp. Krapež. Nato je govoril še deželni poslanec gospod Rlbnlkar, naglašajoč, da bi bilo pozdraviti iz srca, če bi se bili našli s klerikalci na humanitarnem polju, da mu pa nedostaje vere v tak čudež. Zal, da nam ni mogoče zaradi preobilnega gradiva prinesti njegovega temperamentnega govora, upamo pa, da bomo imeli v kratkem za to priliko. __________ Zopet poskusen atentat na komisarja Čuvaja. V Zagrebu, 1. novembra. Snoči se je bliskoma raznesla po mestu vest, da je bil zopet poskusen na komisarja Čuvaja atentat Sprva se ni vedelo ničesar gotovega, potem pa se je izvedelo to-le: Ob 8. zvečer je streljal pravnik Planinščak na okno banske palače na Markovem trgu. Na oknu je namrečopazil silhueto neke osebe, misleč da je to kraljevski komisar Čuvaj, je izpalil proti oknu tri strele iz browninga. Zadel ni baje nikogar. Nato je Planinščak izpalil četrti strel sebi v sence ter se zrušil oblit s krvjo na tla. Prenesli so ga v bolnico, kjer je izdihnil, še predno so mu mogli nuditi prvo pomoč. Dognalo se je, da je atentator 241etni pravnik Planinščak, ki je bil uslužben v statističnem uradu. Hrvatskemu časopisju je prepovedano, pisati karkoli o tem atentatu, dočim se je dunajskim in peštanskim listom sporočilo, da je Planinščak izvršil enostaven samomor. Da pa ta vest, poslana na Dunaj in v Pešto ni resnična, dokazuje dejstvo, da se je policija takoj razpršila po vsem mestu ter jela izsledovati sokrivce. In dejansko je biio takoj po atentatu aretiranih večmladihljudi, ker so na sumu, da so bili v zvezi s Planinščakom. Dasi policija izjavlja, da Še ni dognana identiteta .samornorilčeva", vendar je izven vsakega dvoma, da ni atentator nikče drugi kakor pravnik Planinščak, nameščen v statističnem uradu, saj ga je kot takega pripoznal sam ravnatelj tega zavoda. Štefan Planinščak je doma iz Zagorja in je bil znan kot oduševljen rodoljub. Opetovano se je izrazil, da je škoda, da se ni posrečil Jukičev atentat, ter izražal svoje prepričanje, da se bo Še našel kdo, ki bo izvršil to, kar se Jukiću ni posrečilo. Domneva se, da je PlaninšČaka prepoved, zbirati darove za balkanske ranjence tako ogorčila, da je posegel po morilnem orožju. Štefan Planinščak je bil juri>t v III. letniku in je bil, kakor smo že omenili nameščen kot diurnist v sta* tiČnem uradu. Ker je Čuvaj opetovano izjavil, da vlada na Hrvatskem absoluten mir, je jasno, da se vlada trudi na vse načine, da bi dogodek na zunaj naslikala kot navaden samomor. Zato razglasa, da se je Planinščak ustrelil zato, k t je izgubil službo v statistične! i ura !u in ker ni mogel napraviti izpi< \. \ e to na je navadna laž, ker je doi zan-, da Planinščak ni izgubil šiužbe v statističnem uradu, izpitov pa sploh ni mogel delan, ker v III. letu juridičnih študijsplohninobenega izpita. Da pa se ne gTe pri Planinščakovi aferi za navaden samomor, dokazuje tudi dejstvo, da je takoj po poskušenem atentatu zasedla policija Markov trg in da še danes tamkaj kar mrgoli stražnikov. Najjasnejši dokaz, da je Planinščak res streljal v okna banske palače, pa je to, da je zid ob oknu banske palače v I. nadstropju, kamor je krogla zadela, razbit in porušen in da se čisto natanko vidi, kam so zadele krogle iz PlaninšČakove-ga browninga — — — V klasičnih deželah atentatov v Makedoniji in Stari Srbiji bodo sedaj, ko je tamkaj napravljen konec turškemu gospodstvu in ko so se povsodi vzpostavlja mir in red, prenehati atentati, zdi pa se, da bo nesrečna Hrvatska v danih razmerah prevzeta vlogo nekdanje Makedonije na sramoto civilizacije in prosvetljene avstro - ogrske monarhije. ligosloi aii—„Eesindel". (Dopis iz Varaždina.) Pri nas Je zabranjena vsaka svobodna beseda, za to se zatekam k vam, da spravim v javnost dogodek, ki razburja v največji meri vse varaždinsko mesto. Kakor na vseh srednjih šolah, tako imajo tudi pri nas dijaki VII. in VIII. gimnazijskega razreda strelne vaje. Vaje v streljanju imajo po enkrat na teden in jih vodi oficir ali podčastnik, s strani gimnazijskega vodstva pa jim prisostvuje eden izmed profesorjev. Pred kratkim je imel pri eni takih vaj domobranski stotnik Skender S e i f e i t na dijake političen govor, v katerem je med drugim rekel tudi to-le: >-Srbi, Crnogorci in Bolgari se ne bore za svobodo, marveč gre se jim samo za rop in za to, da bi posilili (on je rabil najbolj prostaški izraz, ki ga ima hrvaški jezik) inoha-medanske ženske. To niso junaki, to so navaden »ksindei«! Pripominjamo, da je Seifert Madžar iz Banata, katerega mati je Burjevka, torej Hrvatica. Dijaki so morali na to imperti-nentno iniamijo molčati, ker je na Hrvačem danes tujcem dano na svebodo, da smejo žaliti naš narod. V Varaždinu je radi tega nesramnega nastopa stotnika Seiferta vse ogorčeno, zlasti pa so razburjeni roditelji dijakov, ki obiskujejo gimnazijo, toda nihče si ne upa odpreti ust in rrctestirati proti temu. da častniki sami uvajajo politiko v šolo, dasi bi prav častniki morali biti daleč od vsake politike. Nadejamo se, da bodo hrvaški ali slovenski poslanci spravili stvar pred državni zbor ali pred delegacije ter vprašali skupnega vojnega ministra, ako je častnikom dovoljeno politizirali in žaliti pred dijaki v šoli Jugoslovane? Štajersko. Iz Celja. O vzorni vzgoji slovenskih okoliških otrok na nemških ljudskih šolah v Celju pričajo najlepše vspodbudljivi prizori, ki se odigravajo pri Rakuschevem skladišču in v bližnji okolici skoro vsak dan po zaključku šole. Fantje se pretepajo, psujejo in preklinjajo, zasledujejo s palicami dekleta in rabijo pri tem izraze, za katere bi jih zavidali kaki hlapci. Kako bi bili tudi otroci drugačni, če včasi že doma pri starših ne slišijo, v šoli pa ne razumejo nobene dobre besede? In še govore nekateri nemški Celjani o »kulturi« in izobraženosti, ki jo širij-o nemške šole med slovenskim ljudstvom! Nekaterim uglednim in slovenskim rodbinam v okolici častitamo, da pošiljajo svojo deco v tako vzorne zavode, kakor so nemške ljudske Šole v Celju. Celjsko gimnazijsko vprašanje. Iz Celja nam poročajo: Izvrševalni odbor Narodne stranke se je bavil v svoji seji dne 30. oktobra med drugim tudi s celjskim gimnazijskim vprašanjem in sklenil soglasno sledečo resolucijo: Kakor že glavni zbor Narodne stranke dne 6. oktobra, poudarja strankin izvrševalni odbor znova opravičeno kulturno zahtevo spodnještajerskih Slovencev po samostojni višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Celju. Sedanje stanje slovenskih gimnazijskih razredov v Celju je nevzdržljivo in z ozirom na učni red za srednje šole naravnost nepostavno. Štajerski slovenski državni poslanci so naprošeni, da naj pod nobenim pogojem ne pripuste nobene enostranske rešitve celjskega gimnazijskega vprašanja in naj prisilijo vlado z vsemi parlamentarnimi sredstvi, da ustreže ob času, ko hoče potrositi pol milijona kron za stavbo nemške višje gimnazije v Celju, tudi mnogo bolj upravičenim slovenskim zahtevam. Iz Celja. Glavni odbor Narodne stranke ima v nedeljo dne 1. decembra . I. v celjskem Narodnem domu sejo z dnevnim redom, ki se bo vsem članom pravočasno pismeno doposlal. Iz Št. Jurja ob J. ž. nam pišejo: V trgu in okolici se bodo vršile prihodnje tedne občinske volitve. Klerikalci se za iste že z vsemi dovoljenimi in še bolj nedovoljenimi sredstvi pripravljajo. Znani Zgank, ki je postal za neznane zasluge častni občan okoliške občine, je na dopustu in agitira kar more. Gospod škof dr. Napotnik je torej že začel dajati kaplanom dopuste, da lahko tirajo politično huj-skarijo. To je lep napredek in upamo, da se bode gosp. škof s taki dejanji svojim sovražnikom okoli dr. Korošca, dr. flohnjeca in dr. Medveda primerno prikupil. Razume se, da tudi šentjurski narodnjaki ne bodemo rok križem držali. Videli bodemo, ali bode moglo prodreti naše načelo, da v občinske odbore ne spada poli-tj$jia Jiuiskarija, temveč pamteno go- 1 spodarstvo in sodelovanje najbolj uglednih in najbolj skušenih mož v občini. Iz Celja. Kakor slišimo, skliče politično društvo »Naprej« v Celju društveno zborovanje, na katerem se bode razpravljalo o aktualnih krajevnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ustanavljanje narodnih političnih društev na Spod. Štajerskem. Misel, organizirati somišljenike Narodne stranke v krajevna in okrajna politična društva, postaja počasi meso. Prihodnje tedne se vrše ustanovni občni zbori narodno-naprednih političnih društev v Rajhenburgu, Brežicah, Št. Jurju ob J. ž., Žalcu in pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Enaka društva že imamo v Mariboru, Šmarju in škofji vasi. Dobro bi bilo, ako bi šli somišljeniki tudi po drugih okrajih energično na delo, saj morda ni več daleč čas, ko bodemo rabili moralno in gmotno moč teh organizacij za deželnozborske volitve. Zato idimo pravočasno na delo, da nas dogodki ne prehite. Kdor bi rabil kako navodilo, naj se obrne na tajništvo Narodne stranke v Celju. Iz Maribora. (K j e j e d e n a r ?) Pred leti se je za sedaj klerikalno ^Slovensko društvo« od vseh strani nabiralo in za društvo prispevalo. Tedanji odbornik gosp. J. V. je sam nabral na neko polo čez 57 K, ki jih je izročil predsedniku in ta blagajniku. Dokler se klerikalci niso društva polastili, se je vedelo kod in kam z denarjem. Kako je sedaj, ne vemo. Dr. Verstovšek se menda še spominja na neke notice v »Slovenskem Narodu«, ali ne? Pričakujemo, da bo dal odbor »Slovenskega društva« primerno pojasnilo. Ko ga dobimo, se bodemo pa bavili še z neko drugo afero, ki se suče okoli klerikalnega doneska za lanske državnozborske volitve v Mariboru. Pri Sv. Barbari v Halozah bo 10. novembra t. L minuendo licitacija za oddajo dozidave pri Šolskem poslopju. Iz Maribora. (Kaznovani štajercijanski župan.) Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je imel zaradi uradnega poneverienja zagovarjati 321etni župan Franc Oselman iz Podove pri Racah. Tekom leta 1911. si je prisvojih in za se porabil 448 K 27 v občinskega premoženja. Od tega denarja je sicer 330 K vrnil, a še le tedaj, ko je bil že obtožen. Gselman je bil obsojen na tri mesece težke ječe. Pričakujemo, da bo o tem slučaju priobčil »Šta-jerc«, ki je svoje somišljenike v Podovi toliko slavil, obširno poročilo. Enake razmere, ko v Podovi, vladajo bojda že v marsikateri štajercijanski občini na Dravskem polju. Iz Vuhreda. Vinska trgatev, katero je priredila tukajšnja Ciril-Meto-dova podružnica v gostilni gospoda Fran Sgerma dne 13. oktobra t. L, znaša čistega dobička 136 K 48 vin., kar je za naše razmere Iako veliko. Pa tudi moralni uspeh prireditve je lep, kajti domačini so se udeležili tokrat v neprimerno velikem številu, kar kaže veliko zanimanje za narodno stvar. Toda tudi gostov iz okolice — bližnje in daljne — ni manjkalo; pred vsemi je treba omeniti vrle Vu-zeničane in Mutnčane, ki so prišli v tako znatnem številu, med tem ko sosedov Ribničanov ni bilo preveč. Omeniti moram tudi Mariboržane in drage nam brate Korošce, ki se niso ustrašili dolgega pota ter nas počastili v tako znatnem Številu. Našemu povabilu pa se niso odzvali Šentlov-renčani in Rušanci, ki v bodoče Vu-hredčanov ne bodo mogli šteti med obiskovalce svojih prireditev. Dramatično društvo v Mariboru opozarja tem potom slavno občinstvo, da znaša z ozirom na prosto garderobo takratna vstopnina za prihodnjo predstavo »Mati« dne 3. novembra t. 1. za foteijske sedeže 2 K 30 v, za sedeže v I. vrsti 2 K 10 v, v II. vrsti 1 K 60 v, v III. vrsti 1 K 10 vin., za dijake 44 v, za sedeže na galeriji 80 v, za stojišča 40 v in za stojišča v dvorani 84 v, kar blagovoli cenjeno občinstvo vzeti na znanje. Iz Maribora. (Občinske volitve.) O razpoloženju, ki vlada med našimi socijalisti glede občinskih volitev, smo poročali Že zadnjič. Odslej se to cincavo razpoloženje ni nič spremenilo in s kako udeležbo socijalistov pri tokratnih občinskih volitvah ni računati. Nemški klerikalci se takorekoč edini nekaj gibljejo in aktivno udeležujejo volilnega »boja*. To pa ne toliko radi stvari same kakor iz agitatorič-nih in reklamnih namenov. Nemških klerikalcev je v Mariboru malo in ako jih ne bi podpirala slovenska duhovščina, bi pomenili še manj. Povrh tega jim nikdo prav ne zaupa; enkrat gredo v boj za Wastiana, drugič ga napadajo in v svojem, bojda zelo je-tičnem glasilu „Untersteirische Volks-zeitung* v nič devljejo. Sedaj se imenovani list torej zaganja v nemške nacijonalce. Očita jim, da so ubogali maloštevilno kliko okrog „Volksrata*, ki je spletkarila proti obrtniflri raz- 1 stavi v Mariboru in jo tudi onemogočila. S tem fiaskom so mariborski nemški obrtniki blamirani do kosti. Cel svet se jim smeje, najbolj pa graški Einspinner, katerega Mariborčani sicer ne morejo, a ne opravijo pa brez njega in brez — Slovencev tudi ničesar. „Unterst. Volkszeit." prinaša ostre kritike obč. gospodarstva. Nam je ta boj sicer zelo dobrodošel, ali da bi na njega stavili kake nade, to absolutno ne kaže. V Slovenjem Gradcu se vrši občni zbor „Narodne čitalnice* dne 4. novembra 1912 ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu. Drobne novice Iz Gradca. Cesar je izvolitev pl. Fleischhackerja za graškega župana že potrdil. Slavnostna zaprisega bi se imela vršiti že v ponedeljek dne 4. nov., a je bila vsled odpotovanja namestnika Clarvja odložena. — Iz Ptuja poročajo: 29. okt. je zgorela skoro cela vas Sv. Kungota nad Hajdinom. Vsega skupaj je zgorelo 17 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ostale so le 4 hiše z vaško cerkvico. Ogenj je nastal na zgornjem koncu vasi okoli 3. ure popoldne in se je vsled hudega vetra z neverjetno naglico razširil. Zgoreli so seveda vsi poljski pridelki, mnogo orodja, perotnine in svinj. Več oseb je dobilo opekline. — Iz Slovenj-gradca. Tu so ustanovili nemšku-tarji podružnico zveze nemških delavcev „Germania*. Načeluje ji iz Celja dobroznani Balogh. Novemu „delavskemu" društvu lahko prerokujemo — sijajno blamažo. — Iz Ptuja poročajo, da je kmečki fant Čeh, ki je bil pri pretepu v Špuhlji z revolverjem ranjen, že vsled rane umrl. Izkaz posredovalnice občeslo-venskega obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 3 učenci za mizarsko obrt, 1 učenec za kleparsko obrt, 5 učencev za pekovsko obrt, 1 učenec za kolarsko obrt, 3 učenci za kovaško obrt. — Nadalje išče: 1 učenec mehanikarskega mojstra. 3 učenci pa ključavničarskega mojstra. — Naša posredovalnica je sicer že marsikateremu učencu preskrbela mojstra, vendar pa bi bili njeni uspehi lahko veliko večji, ako bi našla dovolj podpore pri različnih slojih. Dolžnost vsakega Slovenca je, da obvaruje naše šoli odrasle dečke, ki imajo veselje do kake obrti, na ta način pred potujčenjem, da nam naznani njih naslove ter navede obrt, katere se želijo priučiti. Kajti vsak ve pač dobro, da je ravno obrtniški naraščaj najbolj izpostavljen potujčevanju, kar nam dovolj dokazujejo popolnoma slovenska imena najzagrizenejših obrtnikov po naših mestih in trgih. Koroško. Svojega brata napadel. Iz St. Vida ob Glini poročajo: Nekega posestnika je napadel njegov gluhonemi brat ter ga sunil z dolgim nožem v desno stran prsi. Prepeljali so% ga v bolnišnico. Vlak povozil. Iz Beljaka poročajo: 28. oktobra ob sedmih zjutraj je pri neki čuvajnici povozil vlak neko siromašno oblečeno žensko ter jo popolnoma razmesaril. Moža okradla in pobegnila. Iz Beljaka poročajo: Žena kamnoseškega pomočnika Ana Dežman je ukradla svojemu možu 400 kron ter pobegnila s svojo rejenko Nežo Trolle. Najbrže je pobegnila v Pulj, kjer ima sestro. Primorsko. Poskusen umor v Zavijah. Kakor smo poročali, so našli blizu Žavelj krojača Miklavca težko ranjenega. Mi-klavec je predvčerajšnjim v tržaški bolnišnici umrl. Otrok je zgorel. Pred par dnevi se je vnela obleka 4 letnemu otroku nekega posestnika v Ušjah nad Rubi-jani. Otrok je drugi dan umrl. Egiptovski kedive. Iz Trsta poročajo: Egiptovski kedive se je včeraj s svojim spremstvom na parniku „He-lun" Avstrijskega Llovda odpeljal v Egipt. Puška se je razpočila v roki 24 letnega Antona Sirka iz Biljane. Pri tem si je zelo poškodoval levo roko. V goriški bolnišnici so mu odrezali sredinec, vendar pa je nevarnost, da mu celo roko odrežejo. Velika avtomobilska nesreča. Iz Trsta poročajo: V sredo zvečer se je zgodila v ulici Giulia velika avtomobilska nesreča. Na mestni avtomobil, s katerim se brizga po cestah, se je obesil 33 letni sluga Janez del Te*, deseo. Ta je po nesreči padel z avtomobila, česar pa šofer ni zapazil. In tako ga je avtomobil povozil ter ga tako poškodoval, da je še med transportom v bolnišnico umrl. Ponesrečenec je zapustil vdovo in šest otrok. tati in Me! He zibtte dražbe sv. Urila u Metoda. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 252. štev. Dnevne vesti. -f Prihodnja seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek dne 1 2. novembra ob 6. zvečer v mestni zborovalnicu + V zadnji seji poslanske zbornice se je po dolgem času oglasil polanec Grafenauer in je popisal neznosne razmere, v katerih žive koroški Slovenci. Te razmere so še slabše od onih v katerih žive „gjauri" v turških pokrajinah. Grafenauerjcv govor še ni objavljen in zato ne vemo,, s kakimi detajli je nastopil, zakaj nemški listi so njegova izvajanja kratkomalo zamolčali, Evropa vendar ne srae izvedeti, da vladajo v kulturni Avstriji še slabše razmere kakor na Turškem in da Avstrija Slovencem na Koroškem še tega ne da, kar je grof Berchtold zahteval od Turčije za — Albance, ki so vendar samo napol ljudje, napol pa še zverine. Zdi se pa, da je Grafenauer koroške nasilnike v živo zadel, zakaj Wastian in drugi nemški kričači so hrupno nastopali in z burnimi medklici opravičevali brutalno zatiranje koroških Slovencev. Upamo, da ne bo ostalo samo pri platoničnih pritožbah zoper koroške razmere, nego da je Grafenaurjev govor začetek večje akcije, ki so jo klerikalni poslanci dolžni napraviti, Če nečejo zapasti sumu, da varajo vso slovensko javnost. Klerikalci so obljubili boj, da izvoju-jejo koroškim in štajerskim Slovencem kar jim gre — torej ne sme ostati le pri pritožbah, nego je iz pritožb izvajati konsekvence. — Prav ponižen odgovor je nam posvetil »Slovenec^ na našo konstatacijo, da se je klerikalno časopisje vzpričo vojne na Balkanu prilagodilo politiki, ki jo je naš list od nekdaj zastopal nasproti balkanskim državam. Slovenec s pravi, da je vsik-dar, odkar izhaja, simpatizira] z balkanskimi Slovani in ni nikoli nastopal zoper idejo oživljenja srbske in bolgarskega velikega kraljestva na jugu. Res, drzno čelo morajo imeti Slovencev! - uredniki, da si upajo trditi kaj takega, ko ve vsa slovenska in tudi slovanska javnost, da ni bilo časopisa na slovanskem jugu, ki bi bil tako cinično ščuval Avstrijo na vojno proti balkanskim slovanskim slovanskim državam, zlasti proti Srbiji, kakor »Slovenec«. In kdo je bi! v Času aneksijske krize proti temu, naj bi se Srbiji v kompenzacijo za aneksije Bosne in Hercegovine priznal Sandžak. Slovenec« je bil takrat med glasnimi najglasnejši! In vendar fe gotovo, da bi ne prišlo nikdar do sedanjih zapleta-.fev na Balkanu, ako bi pred 4. leti dobili Srbi sandžak Novipazar. za-kar smo se zavzemali, bodi odkrito povedano, tudi mi. Ako pa je bilo to naše stališče takrat naperjeno proti monarhiji kot taki-, kar sedaj »Slovenec« v prozorni denuncijantski obliki zopet poudarja, o tem prepuščamo sodbo pošteni slovenski in avstrijski javnosti. — Zadnji listi padajo. Ko se je pričela vojna na Balkanu, so naši nemški listi zavzemali stališče, da je Avstro - Ogrska svojemu položaju kot velesila dolžna, da se vmeša v zapletaje na Balkanu in da pred vsem gleda na to, da se po končani vojni ne bo naruši! sloveči »status qao . Čim pa so si balkanski zavezniki na vseh koncih in krajih iz vojevali sijajne zmage, so nemški listi jeli polagoma retirirati ter se prilagodjevati novemu položaju. Prva je bila Neue Freie Presse<, za njo p:i sta kmalu pricapljala frerndenblatt« in »Reichspost«. Nazadnje je o turških »zmagah'- pisal samo še krščansko-ščansko-socijalni list je kar gorel za je z Bauchingerjem in s slovenskim Trebušnikom vred najdlje razreševal uganko, ali so mu bližje mohame-danci ali kristjani na Balkanu. Ta krščansko - ocijalni list je kar gorel za to, naj bi Avstrija pričela vojno ter hitela na pomoč Turčiji, samo da bi s tem preprečila vsako teritorijalno povečanje balkanskih držav. Še do četrtka je Deutsches Volksblatt" na vse načine skušal naše merodajne kroge naščuvati na vojno proti balkanskim slovanskim državam, ko pa je ta dan prišla vest o zopetni sijajni bolgarski zmagi pri Lile Burgasu nad Turki, je končno tudi temu junaku padlo srce v hlače, da je jel obračati plašč po vetru, ki je zavel z Balkana. Deutsches Volksblatt« namreč piše v včerajšnji številki na uvodnem mestu to-le: >Če Turčija stoji ob robu groba, potem ima Bolgarska legitimne pravice do Carigrada in v tem slučaju je zahteva politične morale, da se boj. ki se vodi za to zemeljsko točko, izvojuje do konca. Vsekakor pa nima Avstro-Ogrska nobenega poklica in nobenega interesa posegati v tej smeri v tok sedanjih dogodkov in sicer to tem manj, ker se je vzdržala intervencije, ki bi bila lahko uspešna, čeprav se je šlo za zapad Balkanskega polotoka, kjer so res interesirani naši interesi. Francija, Angleška in Ru- sij§, Af K wajQJ>9tQXP ifiJč^ v Carigradu, toda potem je tudi njihova stvar, da se za nje sami zavzamejo. Te velesile niso intervenirale, ko so Srbi in Črnogorci preplavili Sandžak, čemu bi naj sedaj Avstro-Ogrska stopila na branik, če Bolgari groze Carigradu? Ne, Avstro - Ogrska ne more soglašati, ne morda v razjarjenem razpoloženju, marveč v dobro pojrnovanem lastnem interesu z intervencijo Evrope, marveč mora vztrajati pri tem, da se stvar izvede do konca, ako se neče, da bi morala Avstrija sama plačati stroške balkanske vojne. Evropa je ob začetku vojne proglasila načelo neinterven-cije in zato mora sedaj solidarno jamčiti tudi za poravnavo stroškov te politike... Turčija se bo razdelila in potem bomo tako mi, kakor Rusija in ostale velesile zaključili poglavje balkanske politike ter se za-dovolili z lepimi spomini na genijalne načrte princa Evgena ...« Tako padajo zadnji listi z drevesa, ki je šumelo za vojno intervencijo Avstro-Ogrske na Baikanu. -j- Žirovski klerikalci. Dne 13. oktobra je sklical žirovski župan, ki je po svoji „duhovitosti" že precej daleč znan, izredno sejo. Na tej seji so dosedanjemu občinskemu tajniku odpovedali službo. Ker je pa bilo župana sram naravnost pri-poznati, da hoče tajnika spraviti ob službo, ker je isti naprednega mišljenja, poslužil se je očitne laži. Župan je tajnika lažnjivo obdolžil, da je dal 28. julija sokolskemu društvu godbeno licenco brez koleka in s tem dokazal, da ni zanesljiv v službi. Tajnik pa se je jako spretno branil in vse lažnjive trditve župana in nekaterih klerikalnih odbornikov sproti ovrgel, tako dobro in temeljito ovrgel, da so klerikalci začeli kar tulili. Tajnik, ki je klerikalcem tako krepko užgal sramotni pečat lažnjivosti, mora seveda iti, saj je bilo že v naprej določeno, da liberalec na noben način ne sme biti v klerikalni službi. Zdaj enkrat poseli škof občinsko hišo — kaj bi rekel, če bi videl takega občinskega uradnika. Vrh tega potrebuje župnik nov iarovž in mežnarijo — to se mora na tihem spraviti v proračun da ne bodo vaščani, vedeli kako jim bodo doklade zvišali. Ko bo imela občina klerikalnega tajnika, se klerikalcem ni ničesar več bati in vse pojde ko namazano v prid župnika. — Pravda zop r družbo sv. Cirila in Metoda na priznanje neveljavnosti oporoke pokojnega Ivana Fa-bjančiča je končana. Kakor znano, je pokojni Ivan Fabjančič imenoval v svoji oporoki družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svojim glavnim dedičem. To oporoko je skušala Fa-brančičeva sestra Marija Furlan orne-tavati ter je po dr. Peganu vložila zoper družbo tožbo na priznanje neveljavnosti oporoke. Pri naroku dne 28. okt. t. 1., ki se je vršil pri tukajšnjem deželnem sodišču in na katerem bi se morali zaslišati izvedenci in priče, je Marija Furlan, videč da je nemogoče ugovarjati zoper veljavnost oporoke, svojo tožbo umaknila, odpovedši se tožbenemu zahtevku. Sedaj je zadeva definitivno končana. — Obsojen župnik. Zadnji četrtek dne 30. pr. m. se je vršila pred okrajnem sodiščem v Idriji kazenska razprava zoper župnika Ivana Jelrnca na Ledinah zaradi častikraje. M^-cca avgusta t. 1. je umrla Julijana Slabe ter se je njenega pogreba udeležila tudi podružnica družbe sv. Ciri;a in Metoda v Ledinah, ker je bila pokojnica njena članica. Dne 18. avg. t. 1. pa je župnik Jelene na prižnici javno oznanil, da se tacega pogreba, kot je bil zadnjič (pogreb Juhjane Slabe z ojicijelno udeležbo s strani podružnice na Ledinah) to je pogreba, katerega se udeležujejo protiverska, pr o t icerkvena, svobodomiselna in prostozidarska društva, v bodoče ne bo več udeležil. Zaradi teh lepih krščanskih besedij je bil župnik obsojen na denarno globo 300 K, odnosno za slučaj neizterljivosti na en mesec zapor?. — Urr.stniška razstava. Ker raste zanimanje za letošnjo slovensko umetniško razstavo od dne do dne, podaljša se rok zatvoritve za teden dni. Naknadno je še doslo večje število umetnin, od katerih bodo občinstvo gotovo zanimale slike F. Vesela in velik Vavpotičev portret dečka na konju. Kranjski odbor za nabiranje prispevkov za balkanski rdeči križ ima sijajne uspehe. Nabral je doslej krog 1300 K in sklenil, da pošlje prihodnji teden 100 srajc, 100 rjuh in 50 odej deloma v Cetinje, deloma v Niš. Svoje delovanje bo pa odbor razširil tudi na deželo, kjer vlada veliko zanimanje in sočustvovanje za trpeče junake. Litijski kolodvor. Piše se nam: Malo kje, rekli bi skoraj nikjer menda ni okrog kolodvora tako nesnažno, kakor v Litiji. To pa je samo ob sebi umevno, da ako je poln kolodvor perutnine (kokoši, rac in puranov), da prostori ne morejo biti posebno čisti. Pred vhodom v kolodvorsko poslopje je vedno toliko te perutnine, da se človek komaj skozi prerine. Ravno na tem kraju pa je tu^i tako ponesnažeoo, da bi se člo- veku skoraj želodec zaobrnil, ko pride na kolodvor. Upamo, da se za to pobriga dotični gospod načelnik, da lastniku perutnine naroči, obdržati jo zaprto ali jo odstraniti, sicer se hodemo obrnili na pristojno višjo oblast, da poskrbi za snago okrog in v kolodvoru. Čudno, da gospodje pri direkciji kaj takega trpe. — Več potnikov. Utomilec In samomor. V Beli Peči se je v zadnjem času izvršilo več tatvin. Pokradene so bile večinoma jestvine in pijače. Našim vrlim in neutrudnim gg. orožnikom se je posrečilo, dobiti nevarnega ulomiica. V sredo ponoči je bil nevarni tat, ki je bil oborožen z ostrim nožem, zasačen pri zopetnem ulomu in nato aretiran. V četrtek so peljali aretiranca, dva tovarniška uradnika in en orožnik, na grajski hlev, da pokaže svoje skrito ležišče in ukradeno zalogo. Bil je uklenjen na rokah. Ko ga dovedejo do skrivališča, skoči hipoma skozi malo odprtino 7 in pol m v globo-čino. Padel je vznak na trdi tla in je Čez 2 uri umrl. Rodom je Oger in 26 let star, preje je kril tovarniška poslopja, zadnje tedne je bil brez dela. Kinematograf Ideal. Spored za soboto 2., nedeljo 3. in ponedeljek 4. novembra 1912: 1. Atene. (Potovalna slika.) 2. Dijaški bumel. (Velekomično.) 3. Stud pred prehom. (Zanimiva italijanska drama.) 5. Pavlina je mutasta. (Amerikanska veseloigra.) 5. K balkanski vojni, III. serija. 1. Demonstracije za vojno v Carigradu. 2. Odhod čet iz Carigrada. 3. Odhod čet iz Sofije. 4. Turki v boju pred Tuzijem. 5. 6000 turških in albanskih ujetnikov v Podgorici. 6. Dovažanje živil za črnogorsko taborišče. 7. Ujetniki. 8. Črnogorci naskočijo Tuzi. 6. 2enitev pp pameti. (Krrsna veseloigra v dveh dejanjih tvrdke Nordiskfilm Co. s Caro Wieth v glavni vlogi. Senzacionalno.) — Samo zvečer. 7. Maks in njegov tekmec. (Velekomična učinkovitost z Maks Linderjem.) Kolo ukradeno je bilo v sredo v Gledališki ulici št. 7 dragonskemu poročniku g. Henriku Palmu. Kolo je tvrdke „Puch", že precej obrabljeno, črno pleskano, na prednjem kolesu je pneuinatika pretrgana, na zadnjem pa še skoraj nova. Kolo je vredno 80 K. Prestavna plošča ie cela in ima napis „Puch". S ceste. Ko je včeraj popoldne 12 letni Vilko Bevc s Frana Josipa ceste v Šelenburgovo ulico zavil z dvoko-lesnim vozičkom, je bas takrat pripeljal nasproti nek izvošček ter zadel v Bevca ter ga podere ua hodnik, vsled česar je ta zadobil na obrazu lahko telesno poškodbo. Dve kokoši ste bili ukradeni z dvorišča hiše št. 24 na Poljanski cesti posestnici ge. Kristini Bajerjevi. Oško-dovanka ceni kokoši 12 kron. Divjega zaa odločilna bitka, ko so Bolgari v strahoviti ofenzivi pri Bunar Hisarju začeti prodirati. Turki so dobili na tem krilu opetovano ojačenja, ter so opetovano prodirali v ofenzivi proti Bolgarom. Prišli so pri tem svojem prodiranju precej daleč naprej, ter so fla«ti zastavljali svoje sile Iz Saraja čez Vizo proti levemu bolgarskemu Krilu. 2e se Hm je posrečilo potisniti levo bolgarsko krilo čez Bunar Hisar nazaj, ko je v torek zjutraj posegla vmes nova bolgarska kolona, zlasti iz Okiba in Hadzi Fakija. Vsled tega presenetljivega protinapada in brez-primerno hudega naskoka, so vrgli Bolgari Turke na kup ter so izgubili Turki vso moč. Vnel se Je dolg in ljut boj, dokler se niso Turki strnili v gručo, ki Ji ni bilo mogoče določiti, \z katerih oddelkov obstoja. Bili so ni konjeniki med pešci in artilerijo, polki, katerih moštvo drug drugega n{ razumelo, in ves ta klopčlč se je 73^el umikati. Istočasno so začeli prodirati Bolgari iz Babe Eski in Je-fiikeja proti turškim pozicijam pri Lile Burgasu, ter so potisnili Turke nazaj do Lile Burgasa. Bolgarska pehota ie zavzela Lile Burgas z bajo-netnim naskokom. Celi polki Bolgarov so prodirali proti turškim pozicijam s klicem: »Na nož!« Prodirali so nevzdržema v prve vrste in so vrgli sovražnika z nepremagljivo silo iz njegovih pozicij. Častniki niso mogli vei brzdati vojakov in polki in bataljoni 50 drevili nevzdržema naprej od poziciie do pozicije. K!?ub temu je bila disciplina med vojaštvom naravnost vzorna in so častniki podlegli samo sami splošni navdušenosti. Vzhodna turška armada se še vedno umika. Sofija, 2. novembra. Tudi pri Corlu se ni mogla ustaviti turška armada prodirajočim Bolgarom. Turki so se umaknili nazaj na črto pri Cataidži. Umikanje je zelo težavno, ker so se Turkom zmešali voji, zlasti na zapadnem krilu. Vzhodno turško kriio, ki se je prva dva dneva še držalo, je poskusilo zaščititi umikanje zahodnega krila, vendar pa so Bol-ri to krilo potisnili po hudem naskoku čez Saraj, kar je tmelo za posledico, da se je tudi centrum v pravi paniki začel umikati. Turški glavni kvartir je kmalu po odločilni bitki na levem krilu zapustil svoje stališče, ter se je umaknil v Čataldžo. Tu so mnenja, da velik del turških čet sploh ne bo dospel do črte Čataldža. Sofija, 2. novembra. KrVavi boli od :orka so prinesli Bolgarom pač velike izgube, ne na odločilnih uspehov. Turki so poslali v boj vse svole rezerve, ter so postavili do zadnisga moža vse na bojišče. Turki so se branili z nepopisno hrabrostjo. Bolgarske Čete so bile sestavljene deloma \i vojakov, ki so prišii izpred Lozen-Erađa, in deioma iz vojaštva izpred Odrlna. Dvakrat so poskusili prodreti skoz? turški centrum. Prišlo je do ponovnih krvavih bojev, v katerih so prodirali Bolgari z bajonet?. Do srede opoldne se jim je posrečilo prodreti skozi turške pozicije, nakar se je pričelo turško levo krilo umikati proti Čorlu. Bolgari so takoj začeli zasledovati Turke, ter so jih zasledovali tudi ponoči tik za petami, kar je izrrernenilo turški beg naravnost v divjo paniko. Celo turško levo krilo ie bilo razbito. Bolgari so tudi na svoj2m levem krilu od severovzhoda *em proti Bunar Hisarju severovzhodno turško desno kriio popolnoma obkolili. V četrtek ob jutranjem *vitu se je pričel odločilni naskok na turško desno kriio. Turki so pozabili umakniti se proti Sarajutter so se začeli umikati vedno hitreje čez Con-Kro in Topčikej proti Corlu. Tudi tu so Jih začeli Bolgari takoj zasledovati, ter so prodirali s tako hitrostjo, Ga se zdi, da bodo odrezali Turkom umikanje za pozicije pri Cataidži, tt-r jih popolnoma obkolili med Corlu In Carigradom. Za to važno črto turških trdnjav pred Carigradom bodo f nšii najbrže samo majhni deli turške glavne armade. V četrtek se je Bolgarom posrečilo popolnoma uni-Btl turško odporno silo. Na celi črti, kjer se umikajo Turki, leži orožje, Municija, živila in druge potrebščine 7a vojno. Povsod so zažgane vasi in ;r> Turki masakrirali prebivalstvo. — Bolgari imajo velikanski plen. V Sta-r! Zagori vlada veliko navdušenje, ^rmadno vodstvo se vidi že pred Carigradom. In brez dvoma je, da bodo Bolgari tudi tja dospeli. V Mustafi Pasi, kamor se ie preselilo glavno taborišče, pravijo, da so začeli Turki v Odrinu vedno pogosteje izpadati. V aoči od torka na sredo so pripeljali Bolgari pred Odrta tvofe velike oble* galne topove. V K ar din keju to začeli i bombardiranjem severozahodnih trdnjav pred Odrinom. Te trdnjave tvorijo ključ k glavni trdnjavi Bombardiranje Je trajalo do srede dopoldne. Opoldne so nadaljevali bombardiranje. Bolgarska pehota Je prodirala z bajonetnlm napadom proti Ma-rašu. Istočasno so napadli Turki iz Odrina Karagač. V Odrinu Imajo Turki kakih 40.000 mož. V sredo se Je razvil strahovit boj na obeh straneh mostu čez Marico pri Marašu. Turki so z nenavadno besnostjo na-skakovali bolgarske pozicije. Ta boj je bil pred Odrinom najbolj krvav boj, kar so jih bojevali dosedaj Bolgari. Bolgari so imeli strahovito velike izgube. Zdaj, ko je turška vzhodna armada takorekoč uničena, bodo Bolgari pritegnili od svoje glavne armade precej vojaštva k oblegovalni armadi. Tudi Srbi bodo poslali od svoje glavne armade nekaj oblegovalnih topov. S tem, da so zavzeli Bolgari Dimotiko, so tudi turški vojaški oddelki, ki so stali pri Izum Kopri izolirani in Je zveza vseh čet, ki stoje ob spodnji Marici, popolnoma pretrgana. Bitke pri Plevlju. Sarajevo, 2. novembra. Listi poročajo, da je bilo Plevlje dvakrat zavzeto. Prvič so zavzeli Plevlje Crnogorci, drugič pa Srbi. 2e po prvem zavzetju ie turško vojaštvo zbežalo na avstrijska tla, pri drugem zavzetju pa je branilo mesto mohamedan-sko prebivalstvo. Odrin. Sofija, 2. nov. Obleganje Odrina traja naprej. V zadnjih dneh sta odšle dve srbski diviziji čez Sofijo proti Odrinu, ter imajo s seboj več oblegovalnih topov. Pred Odrinom. Dunaj, 2. novembra. Iz Sofije poročajo, da U Odrin na vseh krajih v plamenu. Od včeraj bombardirajo Bolgari odrinsko mesto z vso silo. Poveljnik bolgarske oblegovalne armade ie sporočil poveljniku odrinske posadke, da dovoljuje civilnemu prebivalstvu svoboden odhod iz mesta. Nadalje se zatrjuje, da se med Bolgari In turško posadko že vrše pogaja-n'a glede predaie trdnjave. Odrin se je baje predal. Praga. 2. novembra. Ravnokar so dobili češki listi obvestilo, da se je Odrin prostovoljno vdal Bolgarom. Srbska civilna uprava v osvojenih krajih. Be!grad, 2. novembra. Srbija je v osvojenih krajih uvedla srbsko civilno upravo. Uvedla je srbsko pošto, srbski brzojav in telefon.Poštni pečati nosijo označbo novih okrajev, ki so jih Srbi uvedli, spodaj pa nosijo ti pečati beležko kraljevina Srbija. Bombardiranje Skadra. Cetinje, 2. novembra. Bombardiranje Skadra se vrši z največjo intenzivnostjo. Včeraj je padla granata v cerkev v me^tu samem, ter jo popolnoma razdejala. Usmrčen princ. London, 2. novembra. Listi poročajo, da je bil te dni ustreljen princ Azis. češ, da je on zakrivi! katastrofo pri Lozeneradu. Turški listi to vest dementirajo. Grška okupira ege?ske otoke. Atene, 2. novembra. Grška vojna mornarica je okupirala otoke Taksos. Imbros. Strati In Samotrnke. S tem je onemogočen vsak turški vojaški transport iz Male Azije. Razkritje bivšega srbskega poslanika v Londonu. London, 2. novembra. V »Daiiy Telesrraphu* priohčuje bivši srbski poslanik v Londonu, dr. Čeda Mija-fović, članek, v katerem dokazuje, da je Avstro - Ogrska v posebni pogodbi 1. Ifcftl. prizna?« pravice Srbije do Kosovskega vilajeta In do doline reke Vardar. M i j a t o v i ć nadalje zatrjuje, da je ta med Srbijo in Avstro - Ogrsko sklenjena pogodba še pred desetimi leti bila v veljavi. Poslaniki velesil v varstvo krščanskega prebivalstva. Csnsrad, 2. novembra. Poslaniki velesil so imeli včeraj konferenco, na kateri so sklenili pozvati svoje vlade, naj store vse potrebno v varstvo krščanskega prebivalstva v evropski in azijski Turčiji. Turška grozodejstva. Sofija, 2. novembra. Oficiozno glasilo bolgarske vlade »Mir« javlja, da so Turki pred odhodom iz Demir Hisarja v Traki zaprli v ondotno vojašnico 200 Bolgarov ter nato vojašnico zažgali. Mohamedanski Bolgari za svoje krščanske rojake. Sofija, 2. novembra. Moharne-dansko prebivalstvo v Šumlji, ki je oproščeno od bolgarske vojaške službe, je podalo izjavo, da bo opravilo vsa poljska dela za svoje krščanske v vojni se nahajajoče brate. Položaj v Carigradu. Carigrad, 2. novembra. V mestu vlada skrajno mučno razpoloženje, dasi ni prav nobenih vesti z bojišča. Prebivalstvo sklepa samo, da se Turkom na bojišču godi slabo iz tega, ker prihaja dan za dnevom silno veliko beguncev in ranjencev. Most preko Zlatega roga je vsako noč zaprt, ker se vlada boji, da bi ponoči turško prebivalstvo i* Stambula vdrlo v Oaiato in Pero ter tamkaj masakriralo krščanske prebivalce. Romunska in vojujoče se države. Bukarešta, 2. novembra. Ofici-ozni listi zatrjujejo, da zasleduje Romunska povsem mirne tendence, samo ako bodo balkanske države hotele doseči teritorialna povečanja, bi jim romunska vlada naznanila svoje pogoje, pod katerimi je voljna priznati preureditev tedanjega razmerja med posameznimi državami na Balkanu. Pri Cataidži. Dunaj, 2. novembra. Po turških poročilih se je posrečilo trem turškim armadnim zborom pobegniti za črto pri Cataidži, kjer se bodo poskusili organizirati za odpor proti Bolgarom. V političnih krogih dvomijo, da se bo to posrečilo. Splošno se sodi, da bo Turčija prej začela pr.ositi za mir. Od druge strani se zatrjuje da se je Turčija že obrnila na dunajski kabinet s prošnjo, da naj posreduje. Češki zdravniki za balkanske države. Praga, 2. novembra. Češki zdravniki so na včerajšnjem svojem shodu sklenili, da morajo po vr^ti vsi češki zdravniki na Balkan, da pomagajo bratom, In se postavijo v službo »Rdečega križa balkanskih držav«. Tudi so zonet odooslali dve novi ekspediciji, ki jih pošljejo v Srbijo in na Bolgarsko. Aeroplani za srbsko armado. Petrograd, 2. novembra. Srbska vojna uprava je nakupila v Moskvi več aeroplanov, ki jih hoče vporabi- ti pri vojnih operacijah. V varstvo podanikov evropskih držav. Solun, 2. novembra. Avstrijski in francoski konzul sta odrediia, da ostanejo vse trgovske ladje v Solunu, da vzamejo eventuelno na krov avstrijske in francoske podanike. Vsak hip pričakujejo knžarke velesil, da ščitijo evropske podanike. Francoski ministrski predsednik za evropsko intervencijo. Dunaj, 2. novembra. Francoski ministrski predsednik Poincare je aviziral velesile, da je sestavil predlog o končni ureditvi balkanskega vprašanja. Poincare je naznanil, da je o svojem predlogu že obvestil tudi trozvezo. Začela se je tudi že diplo-matična akcija ter so balkanske države v principu že akceptirale predloge. O tem pa dvomijo diplomatični krogi ter pravijo, da velesilam ni znano, katere teritorije zahtevajo države Balkanske zveze. Umikanje Turkov. London, 2. novembra. Iz Carigrada poročajo, da so se Turki zaman poskušali ustavljati pri Corlu bolgarskim četam. Bolgari so zavzeli Corlu, Istrandžo In Rodosto. Turki na Dunaju. Dunaj, 2. novembra. Danes je prispelo na Dunaj 400 turških vojnih vjetnikov in 20 turških častnikov, ki so jih transportirali iz Bosne v Znojmo in Liberce. Turki so bili zelo slabi, ter se jim je poznalo trpljenje. Vzbujali so pomilovanje. Dunajčam so Turkom, oddeljenim v dve eskorti, delili cigarete in jedila. Razpoloženje v Carigradu. Carigrad, 2. novembra. Demonstracije v mestu se vedno ponavljajo. Po ulicah hodijo ljudje, ki imajo napisano na Čepicah: »V Sofijo, ali smrt!« ter poživljajo prebivalstvo na poboje kristjanov. Med kristjani je zavladala panika. Grška bojišča. Pariz, 2. novembra. Listi poročajo, da je grška epirska armada v ljutem boju z večjimi turškimi oddelki pri Anoni. Skader. Bar, 2. novembra. Bombardiranje Skadra se tudi danes nadaljuje. Več črnogorskih granat je padlo v mesto, ter napravilo veiiko škodo. Prebivalstvo beži. Turki v Avstriji. Praga, 2. novembra. Listi poročajo, da pridejo oni Turki, ki so jih vjeli na avstrijskih tleh, deloma v Josefovo, Stolni Belgrad, Znojmo in Liberce, kjer bodo internirani do konca vojne. Vseh skupaj je baje 2300 Turkov. Poročila o »turških zmagah«. Carigrad, 2. nov. Tunika poročila zatrjujejo, da prodira turška armada na vsej črti zmagovito. Nazim paša je včeraj poročal, da njegova armada prodira proti Bunar Hisarju, da si je posrečilo obiti bolgarske voje in da so se pri Vizi in Bunar Hisarju združili turški voji. Nadalje poroča, da se je desno krilo turške armade zmagovito pomaknilo proti severozahodu in da je kolona Muktar-paše porazila bolgarsko armado. Turki so baje zavzeli Bunar Hisar, bolgarski voji pa I se umikajo na vsi črti. Masaker v Solunu. Dunaj, 2. nov. Iz Soluna poročajo, da so se vršili snoči izgredi proti tujcem, zlasti proti kristjanom. Več kristjanov je bilo ubitih in več kot dvatisoč kristjanov ranjenih. Nemški častnik pri Lozengradu. Carigrad, 2. nov. Turški ubežniki iz bitke pri Lozengradu izjavljajo, da se je udeležil *te bitke na turški strani tudi nemški major pl. Verth, Tega zdaj pogrešajo. Najbrže je padel. šptonaža. Sofija, 2. nov. Tu so obsodili na smrt in usmrtili vdovo stotnika Ka-rageosova zaradi špionaže. Sofija, 2. nov. V Harmanliji so obsodili na smrt in obesili devet turških špijonov. Za srbsko vojsko. Belgrad. 2. novembra. Glasom poročil tukajšnjih listov je neki srbski trgovec v Novem Sandeoi daroval vladam v Belgradu in na Cetinju 150.000 K in 60 vagonov žita. Amnestija. Belgrad, 2. novembra. Časopisje apelira na kralja, da naj pomilosti one, ki so obsojeni na ječo do enega" leta, da se morejo postaviti tudi ti v vrste boriteljev za domovino. Solun. Sofija 2. novembra. Turška armada v dolini Str ume, ki se umika pred Srbi in Bolgari, ki prodirajo iz Kjustendila in Košane, se umika proti Solunu in je dospela baje že do Demir Kapa. V Solunu se bo skušala ta armada zbrati ter se postaviti v bran srbskemu in bolgarskemu prodiranju. Grška vojna mornarica. Atene 2. novembra. Grške vojne ladje so zasačile turško ladjo, ki je imela nalog, da dvigre od Grkov potopljeno ladjo v Solunu. Grki so to turško ladijo zaplenili in jo odpeljali v Pirej. Dunajska ekspedicija avstrijskega „Rdečega križa". Dunaj, 2. novembra. Danes zjutraj je odšla ekspedicija avstrijskega „Rdečega križa" v Belgrad pod načelni-štvom zdravnika dr. Granfelda. Ob hercegovinski meji. Sarajevo, 2. novembra. Iz obmejnega mesta Unac so prišli sem trgovci, ki pripovedujejo, da se vrše tam ob meji veliki boji med srbskimi četaši in nekim turškim oddelkom, ki se je na mostu zabarikadirah Turki so bili potisnjeni iz Sandžaka ter se branijo sedaj na mostu, kjer jim Srbi ne morejo prav do živega, če ne prekoračijo meje med Sandžakom in Hercegoviuo. Od tega turškega oddelka je velik del že pobegnil na avstrijsko ozemlje, kjer so jih razorožili in odpeljali v Sarajevo. Srbska in velesile. Pariz, 2. novembra. Glede pogajanj med Srbijo in Avstro-Ogrsko se je izrazil srbski poslanik nasproti časnikarjem, da ne bo storila Srbija brez sporazuma tripelentente nobenega odločilnega koraka. Japonski vojni poročevalec. Belgrad, 2. novembra. Iz Tokija je prispel včeraj sem japonski časnikar Kanadzi Use kot vojni poročevalec dveh največjih japonskih časopisov „Osaka Majniči* in .Tokio Adzaniesi". Turški ujetniki v Atenah. Atene, 2. novembra. Včeraj je dospelo sem s posebnimi vlaki 500 turških ujetnikov, ki jih pošljejo prihodnje dni v Navplijo. Turki pripovedujejo, da je rekel stari njihov poveljnik Hasan paša, ki že komaj sedi na konju in ki je poveljeval 30.000 Turkom, da bo v 24 urah v Larisi in vjel grškega prestolonaslednika. V bitki pri Sarantoporonu so baje številni turški častniki ponoči in v deževju zapustili svoje vojake in zbežali. Nato so baje tudi artileristi zabili topove in zbežali na konjih uprege v Servijo. Masaker v Serviji niso izvršili regularni vojaki, marveč Albanci. * * Avdijenca. Dunaj, 2. nov. Cesar je danes dopoldne sprejel v avdijenci vojnega ministra in nato ob enajstih ministrskega predsednika Stiirgkha. Skupni proračun. Dunaj, 2. nov. Vlada je predložila delegatom skupni proračun, ki ga hoče predložiti delegacijam. Ta proračun izkazuje 503,974.188 K potrebščine, od katere odpade 295,696.153 K po ključu in je treba od Avstrije pokritja 188,062.753 K tedaj za leto 1913 za 22,477.000 več kakor za leto 1912. Vojno ministrstvo zahteva za izpopolnitev armade izrednega krednita 19 milijonov kron. Demonstracija proti Tiszi. Budimpešta, 2. nov. Grof Štefan Tisza je šel pred včeraj snem pokončani seji poslanske zbornice peš domov. V neki ulici so ga spoznali poulični postopači in ga sprejeli z žvižganjem ter so metali na njega kamenje. Detektivi so obvestili bližnjo policijsko postajo, ki je obranila grofa Tiszo nadaljnih napadov. Ogrski socialni demokrati in vojna na Balkanu. Budimpešta, 2. novembra. Socialni demokrati proglase v ponedeljek splošno stavko in prirede veliko demonstracijo proti vmešavanju Avstro-ogrske v balkanske zadeve. Volitve v rusko gosudarstveno dumo« Riga, 2. novembra. Pri volitvah v gosudarstveno dumo je propadel dosedanji nemški poslanec in je bil izvoljen na njegovo mesto kandidat letskih socialnih demokratov. Volilni bo) v Ameriki. New-York, 2. nov. Roosevelt je govoril svoj prvi govor po atentatu na shodu v mestu Madison Square kjer je žel entuziastično priznanje. New-York, 2. nov. Interes na volitvi predsednika Zedinjenih držav, ki se vrše 5. t. m., se zopet veča ker je rezultat dvomljiv. Doslej se je mislilo, da bo izvoljen Wilson, sedaj pa se je to zaupanje že omajalo. V New-Yorku se bo izrekel baje velik del delavstva za Roosevelta, vendar je mogoče, da ne dobi nobeden izmed kandidatov absolutne večine, tako da bo moral kongres sam odločiti, v katerem slučaju pač odpade večina glasov na Wilsona. Na Wilsona stavijo stave željni Amerikanci sedaj 4:1. Lju.fc>lja.rai N&čelstvo jezdnega odseka naznanja bratom jezdecem, da se vrši odsekov sestanek danes 2. novembra ob polu 9. uri zvečer v restavraciji pri »Zlatorogu« (posebna soba.) Dnevni red: oddelitev jahalnih ur. Na zdar. Načelstvo. Današnji list obsega 18 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-', Za prebivalce mest, uradnike itd. Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega del« je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moli-ov Seidlitz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tucfalauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko irt podpisom. S 19 iJOČmelC presenetljiv! iHfsica^^^g Brezprimerni učinek Formana je, kakor navadno vzpodbudil k ponarejanju. Zahtevajte izrecno FormanS 3965 Zahvala. Za premnoge dokaze presrč-nega sočutja ob prerani smrti predrage nam mamice, gospe pranje JKrisch roj. Qril soproge c. Kr. tiomobr. ev. nadof. kakor tudi za prekrasne vence in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo e. kr. častnikom in uradnikom in vsem pripadajočim c. kr. dom. peh. polka št. 27, c kr. državnim uradnikom, p. n. proiesorskemu in učiteljskemu kolegiju deki. liceja, e. kr. orožnikom kakor tudi vsem posameznim udeležencem, vsakemu posebej za udeležbo in spremstvo k večnemu počitku. Rožna dolina, 2. nov. 1912. Globoko žalujoča rodbina 3980 Anton Srisch. hitita delavce sprejme 39S1 oljarnica v Zidanem mostu. Plača: 2 K na šihto, prosto stanovanje Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 2S2 Stev. JC MAVER 2? ;r:rr m™«™ mm hb V ■■ I ■ ■ I Jr^ ^H^ a " 3^ na debelo in ^WI ■ ^^™ ■ »■■■■■I iB BaBlM :; nega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ulica. . ____________ ________(Cve tlieni sneg ^WP^^^H^^tf^^*^^^^SS1^3^B^^^n^^^a^KSB nova znanstveno izdelana kigiessko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva a« »ovsu*! Lonček 80 h., škitljt K rtv. Zaloga: W „Jldria", B. Cvančara v Ljubljani. "fM Zaloga Usnkoorstno kurivo. Mehka In trda drva, cela In raziagana. Trboveljski kosovnik. Posebno opozarjam na trboveljski kockovnik. Češki *»*-ils:€*ti. ■■ Od 50 kg do celega vagona, na dom postavljeno. Iiai Itn Cesta na Miline železnico 10. Telefon 274 Jltaslo, malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Celje, Ora&ha cesta 22. 3095 Modni salon Stuchlv- Maschke e^3 ŽIDOVSKA _CTX-XC-A- e^> Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Gene znano nizke. mmmtmam Žalni klobuki vedno v zalogi. vanHa Strop solidna Mjjtartlti dcaiata ivrdka. Ju veli, zlatnina. srebrnina ter razne ure. Popravila in nova dela po najnižji ceni. Edina zaloga ai z znamko u 1 y 1 Lud. Černe, luveiir trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastor.; in poštnino prosti. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI =— LJUBLJANA. ===== Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnelev, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste: s: firneiev, :: ss čopičevj u s: I a k o v | s: Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Karbollnei Naslov zadostuje: m A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! MiHleol nijo sratl hc*5p2vosti, kataru in zasis-zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne & binrief e prsne karamele s „tremi jcikami", (iBE^^ rnr?«not- poverjenih -J«*? JW pik S i iZpričeval od ■»r DUJU -asa ta» jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. Zavitek 20 in 40 vin., skatlfa 60 v. Prodaja lih v Ljubljani: Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. O. Piccolf. lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. AnL Rane, drogerija. B. Cvančara. drogerija „Adrija**. Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Ber^mann. lekarna. Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna, Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri „Sv Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich. lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. R. Burdvch, >karna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V \rko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandusar, trg Mengeš. Jos. Ancik, lekarna v Ribnci. 19 j« jarDpcinjec in aristokracije. Izborna kava! !! JfajvljuDnejša postrežba!! Izborna kuhinja! Grand hotel ,UNION< v Ljubljani. Sobe v hotelu zaradi centralne kurjave ob vsaki nri «■ po zimi tople. — prenovljena najelegantnejša kavarna z vsemi udobnostmi. V neb prostorih centralna knrjava Ravnatelj i Friderik Mayer. Prenovljena najelegantnejša :: restavracija, s: Plzensko pivo ,Jraz5roj" in marčno pivo vedno sveže. _ Pristna vina. ■ 252 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran y. Slavene i in Hrvatje. (Dalje.) Lepa in prikupljiva je misel, đa bi Slovenci in Hrvatje imeli skupno literaturo in sploh živeli skupno kulturno življenje. Mnogo bi nam bilo s tem pomagano. Toliko pa vendar ne, kakor misli dr. Ilešič. Skupni književni jezik s Hrvati je ideal, ki se bo morda uresničil, če dosežemo politično združenje s Hrvati, prej pa gotovo ne. Hvalevredno je vsako prizadevanje, ki meri na to, da se Slovenci nauče hrvaškega jezika in se bavijo s hrvaško literaturo, v tem oziru se je tudi razmeroma že dosti doseglo, ali samo idealist, ki prezira vse dejanjske razmere, bi verjel, da bo to imelo veliko praktične posledice. Jezikovna asimilacija se s knjigami in časopisi ne da doseči. To je popolnoma izključeno. "Pri nas je v šolo in v urade postavno vpeljan slovenski jezik, v javnem življenju ima veljavo slovenščina in dokler bo pri tem ostalo in bo samo in edino od dobre volje posameznikov odvisno, da se nauče hrvaščine, je misel na jezikovno asimilacijo samo fantastična, in ne bo nikoli postala kri in meso. Le poglejmo Čehe in Slovake. Ti so si še bližji kakor Slovenci in Hrvatje, vrh tega nima slovaški jezik niti v šoli. niti v uradu, niti v javnem življenju nikakih pravic in vendar se je še vsak poskus jezikovne asimilacije in skupnega literarnega jezika izjalovil. Sploh se nam pa zdi. da je vsako forsiranje v tem vprašanju le skrajno škodljivo, ker vzbuja v našem narodu popolnoma neopravičen pesimizem in ker porablja čas in moči mnogih, ki bi sicer lahko mnogo storili za slovensko stvar. Prva največja in najsvetejša naloga naša je vendar, ohraniti svojo narodnost, zagotoviti Slovencem narodno eksistenco in jim pridobiti in ustvariti vse pomočke za narodno življenje — makar če se pozneje enkrat, kadar bodo politično združeni s Hrvati, z njimi tudi jezikovno asimilirajo. Tisti motivi, ki so vodili Prešerna, da se je uprl Vrazu, so tudi še danes merodajni, kajti če bi danes vpeljali pri nas hrvaški književni jezik, bi nastal odpor in nastala bi revolucija, ki bi naše narodno poslopje v najkrajšem času premenila v razvalino. Kdor tega ne uvideva. ta ne pozna naroda, ne pozna razmer in ni zmožen preceniti moči faktorjev in vplivov, ki pridejo tu v poštev. Lepa literatura je eden najvažnejših faktorjev v narodnem življenju. Ce bi Slovenci opustili svojo lepo literaturo — ali res kdo misli, da bo na njeno mesto stopila hrvaška? Kaj še! Nemška literatura bi stopila na njeno mesto in zadobila nad Slovenci zopet tisti vpliv, kakor ga je nekdaj imela in ki ga ima še dandanes dosti preveč. Saj je še tako naša duševna odvisnost od Nemcev taka, da bi se človek razjokal. Skupna znanost. To je tudi lep 'deal. Slovenci in Hrvatje smo narod, ki ne stvarja kulture, ampak samo sprejema kulturne plode vsega človeštva in jih razširja med svojimi pripadniki. Tega nas ni treba prav nič sram biti. Nemci so danes eden prvih kulturnih narodov na svetu. A po tridesetletni vojski so bili nekako na tistem kulturnem nivoju, kakor so danes Makedonci. Ničesar niso imeli, niti svojega, za kulturno življenje sposobnega jezika. A zajemali so iz kulturnega bogastva Francozov in Angležev in si pomagali — pa še kako. Celo svoj jezik so si morali šele ustvariti in ker je bilo takrat jezikoslovje še v povojih, so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Brez čuta za duh jezika, brez zmisla za narodni slog so pobrali pri Francozih in Angležih in v klasični literaturi kar so potrebovali. Ustvarili so nekaj groznega, pravo spako. Nemški jezik je sam na sebi grd in neblagoglasen, nci so ga pa še popačili s francoskimi, angleškimi in latinskimi besedami, ki jih največkrat še niso prav razumeli. A vendar so s tem slabim instrumentom ustvarili velik in močan narod in velikansko kulturo. Slovenci in Hrvatje smo že premagali jezikovne težave. Naš jezik je popolnoma sposoben, podajati našemu narodu vse rezultate tujih kultur — toda mi nimamo niti danes vseh potrebnih sredstev, da bi to storili. Kdor si hočo danes pridobiti popolno izobrazbo, ne more tega storiti ne v slovenskem, ne v hrvaškem jeziku, nego se mora naučiti še kakega drugega jezika. Časih smo bili popolnoma navezani na nemščino; danes nismo več tako odvisni od Nemcev, ker lahko vse dobimo pri Čehih. Trdno upamo, da postanemo Jugoslovani enkrat v prihodnjosti kulturo stvarjajoč narod, a zdaj to nismo in ima naša znanost samo namen, omogočiti, da postanemo deležni kulturnih sadov drugih narodov. Naša znanost, ima torej — ne glede na tiste stroke, ki se tičejo spe- cijalno našega naroda (zgodovina, jezikoslovje itd.) — zgol praktične namene, a dokler bo tako, bomo morali tudi Slovenci in Hrvatje gojiti znanost vsak v svojem jeziku. Tako bomo vsi napredovali in se krepili in to je vendar smoter vsega dela. Kakor so torej novi Ilirci, z vedno navdušenim dr. Uešičem na čelu, na eni strani ekstremni, tako ekstremni so zopet drugi, ki se branijo pohrvatenja na vse načine in so za politično združenje s Hrvati samo pod pogojem, da si Slovenci vsestransko zagotovimo svojo narodno in jezikovno individualnost. Na združenje s Hrvati, ki bi kar dekretiralo, da ne smemo biti več Slovenci in moramo postati Hrvatje in opustiti svoj jezik, pač noben razumen človek ne more misliti. Politično združenje bo čisto naravnim potom ustvarilo jezikovno asimilacijo, pa ne v desetih ali v dvajsetih letih. Počasi pojde, jako počasi, in sicer bo zmagal tisti element, ki bo imel v sebi večjo življenjsko in kulturno silo. No in če bi se Slovenci tako počasi asimilirali z Jugoslovani — ali bi to bila mar kaka nesreča? Kako silno počasi se vrše taki asimilacijski procesi, vidimo ravno na Hrvaškem. Srbi in Hrvatje so vendar en narod — samo vera in zgodovina sta ustvarila med njimi nekake male etnične razlike; prave malenkosti so to, pa vendar ne izginejo vzlic stoletnemu prebivanju pod eno streho. In jezik. Srbi so govorili vedno štokavski, Hrvatje pa večinoma kajkavski in čakavski. Le tisti Hrvatje so znali štokavski, ki so stanovali med Srbi. Kdaj je že obveljala stokavščina kot književni jezik. V uradu se uraduje štokavski, v šoli je ves pouk štokavski — narod pa se jezikovno še vedno ni asimili-ziral in če bi čakavci in kajkavci gojili svoj dialekt, bi imeli še danes lahko svojo literaturo. Končno je pa treba omeniti, da je med Slovenci mnogo inteligentov, ki imajo drug ideal. Ti žele in upajo, da bo v monarhiji prej ali slej zmagal princip nacijonalne avtonomije in teritorijalne razdelitve, da bodo pokopana vsa državna prava in da postane Avstrija enotno cesarstvo s slovansko večino . . . Za politično združenje Slovencev s Hrvati so se zdaj. kakor znano, izrekli tudi slovenski klerikalci, dogovorno s hrvaško stranko prava, in sicer zahtevajo to združenje na podlagi hrvaškega državnega prava, oziroma pragmatične sankcije, ki jo je sprejel hrvaški sabor leta 1712. Hrvatje prisegajo na svoje državno pravo. V imenu tega državnega prava reklamirajo zase tudi Bosno in Istro, v imenu tega državnega prava so prepustili svoje brate na Ogrskem kruti usodi pomadžarjenja. Slovenci, ki stojimo od nekdaj edino na nacijonalitetnem principu, nimamo nič smisla za državnopravne težnje. Večina Slovencev ve o češkem državnem pravu menda le to, kar je o njem nekoč rekel dr. Gregr, da namreč še pipe tobaka ni vredno in imamo to isto mnenje tudi o hrvaškem državnem pravu. Slovenski klerikalci so slovesno proklamirali, da stoje na stališču hrvaške pragmatične sankcije iz leta 1712. in pravijo, da imamo Slovenci pravico, zahtevati na tej podlagi združenje s Hrvaško. Tudi dr. Mile Starčevič tolmači to pragmatično sankcijo tako, da Hrvaška, S'ivoni-ja in Dalmacija ne smejo biti >čene od Štajerske, Koroške in Kranjske. So pa specijalisti za državnopravne stvari, ki tolmačijo pragmatično sankcijo iz leta 1712. bistveno različno. Ti pravijo, da je po tej pragmatični sankciji zagotovljeno samo to, da imajo hrvaške kraljevine istega vladarja, kakor stari »Erblandi«; da torej ta pragmatična sankcija ne veže štajerske, koroške in kranjske dežele na Hrvaško; da ne določa skupnosti dežela, nego samo skupnost dinastije. Nam se zdi to vprašanje preveč teoretičnega pomena, da bi poskušali je tukaj dognati. Zato ne bomo preiskovali, kako je treba pragmatično sankcijo iz leta 1712. pravilo tolmačiti, marveč hočemo raje slovenske klerikalce vprašati, kako mislijo državnopravno združenje Slovencev s Hrvati uresničiti. (Dalje prih.) Ustna voda ^^**^^^%L 1 \X^0*^^ Zobna krema I in modno blago u go- I JuKllll^^!rLLllllE BO« SOIO aaaaVBV OOBi^* Pri vsaki laH se dogajajo pri različnih delih ranitve in je v takih slučajih previdno, varovati jih vnetja in onečišćenja. V ta namen je svetovati, da si izberemo taka sredstva, ki rane hlade in lajšajo bolečine, torej zaceljenje ugodno pospešujejo. Slavno znano in skoro v vsako domačo lekarno uvrščeno praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je tak pornoček, ki ima vse gori imenovane lastnosti in se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. VII. b. Zaista je čudnovato, kako brzo djeluje Solarlne, tekuće sredstvo z« Čišćenje kovina. Za tren oka sve bliještl. Sto se njim« čisti. Uz to je zajamčeno čist od kiselina i otrov«! MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne:ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano lilifsko mlečno milo ■ konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann <& Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — btotako se Bergmanova litijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po : : 70 vin. se dobiva povsod. : ; tfcijtUUv Nabolje i& lota j\ji alfo M&jfinej&e vseh. •Mi M ¥•* T#I "*3 kiijskigi mil Vprašanja na. Oroslav Dolenc, Ljubljana, Wolfova alica atev. tO. V« mi, ki trpijo na kaliju. tiroHbijalnein katarju ter n zastarelem in zanemarjenem revmatizmu. naj ritalo siedeče. Z lahko vestjo spričujem, da je zdravilo od »Goudrona de Guyot« uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno. Ze več let me je napadal krvični kašelj, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel pozimi do take stopnje, da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil. No dobro: »Goudron de Guyot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd. Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako moOTn kašelj, ki mi je večkrat lomljenje provzročai in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono dzravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril prej več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sred-stvu, jaz sem gotov, da se bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za pritobitev telesne moči. Franc Bergheim. Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila. Naslov: Franc Bergheim, Kosslarm, Nemčija, 3. februarja 1896. Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavne žlice na kozarec vode ali kakršne si bodi pijače, ki se navadno pije. zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Preprosto, toda resnično. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnikom, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Goudron - Guvot.c Ako bi se Vara hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Guvot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov. katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da zahteva pravi ; Goudron - Guvot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopijivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da preprečite vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron - Guvot« ima ime Guvot natiskano v velikih črkah in podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi. P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusa katrana, lahko nadomestijo »Goudron - Guyot« s »krogljicami Guyot« iz norveškega katrana obrežne smreke, vzemši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, so te kroglice lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »krogljice Guyot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jakob, Pariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli. Sušnik. TJb. pl. Trnkoczv. Ph. Mr. Jos. Cižmaf in v vseh boljših lekarnah. lipa družinska najnuski hiši davka prosta, 6°/o čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vprašanja ustmeno ali pismeno na hišnega posestnika t Mariboru, Jfagyjeva cesta štev. 19. Prve vrste vzajemna zavarovalnica za življenje nudi 3802 rti ie potim gospoin ki jamčijo za uspešno akvizitorično in orga-nizatorično sodelovanje, priliko, doseči si dobro plačano mesto, is Natančne ponudbe samo resnih, zanesljivih reflektantov pod „Ansserst konkur-renzffttiga Einrichtnngen" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I, Rotenturmstr 9 Bflifi na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za - primerne cene ■ - = na prodaj. Več se poizve pri lastniku Jos> TribUG, na Glincan 37. 2416 Stara trgovina v večjem trgu na Štajerskem 3857 se takoj proda. Proda se tudi, na zahtevo takoj, iKirilihiistiliL Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 3000 kupcev ali deležnikov za vsake vrste tukajšnjih in zunanjih trgovin, hotelov, hiš. posestev itd. dobite takoj brez plačila provizije po „Vermitthmgs-Reiorm" za varstvo interesentov prometa z zemljišči itd. Dunaj l.f Fieischmarkt štev. 9. Generalne agenture: Innsbruck, Praga, Monakovo. Zahtevajte v pojasnitev brezplačni obisk našega generalnega zastopnika za vašo okolico. Istotako prosimo vse one, ki nameravajo kak objekt kupiti alt se kje udeležiti kot deležniki za natančno razlo-žitev vseh želj, da zamoremo brez stroškov Služiti. 3719 JSđ.odrti sclLotl Ivane SchzLLer Sv. Petra cesta 31 < < < < priporoča \ TcZoljTLpCe vseh vrst. Izvršuje vsa 3613 poprajvila,. :: Žalni T^o7yažcL ;; 1 vedno v zalogi L II Ljubljana KONGRESNI TRG ST. 7 >=/ r* (j/ priporoča 11 ROČNA DELA In pripadajoči materijal v največji izbori. — Predtiakarija. Tambnriranje. Pllairanje itd. ■ Popolna zaloga ■ TELOVADSKIH OBLEK lanUa m Isvrfoltjo teta«. koeke za govejo juho družbe Liebig to kocke za izboljšanje kakovosti. Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabe najboljšega MESNEGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izdelki. Cena O v komad. Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 252 štev. V bližini sodnijske palače je oddati ca pisarno ali kot zdravniške ortftna-ci]ske prostore lepo pritlično 3978 stanovanje Kje pove upravni št vo »Slov. Naroda« Skoro nova 3970 V Spodnji Šiški, z vrtom in praznim svetom, pripravna za včje podjetje, se proda. Več pove upravitelj LJubljana, Sv. Patra cesta št 40, L nadstropje, 1 n 3977 zastopnike proti visoki proviziji, oziroma proti stalni plači in proviziji sprejme banfta „Slouija". Ponudbe na : Generalni zastop banke Siavije v Ljubljani. JženifnaMB M ponudba. Fradnik e. kr. užitnme, 37 let star, Oče gospodično ali pa rdoto brc: otrok mi Uno Gospodična ali gospa, katera ima prtmervo doto, dobra kuharica m rajume nemški jesik, naj pošlje slik", katera se na zahtevani e takoj naša) pošlje pod f.Št. 10.000 HMptpostiagcrnd m Baden bei Wten". 3973 Aa pisma, katera b imenom niso podpisana, se ne bo osirah. Kras elegantne pojedine fe ll I VI • ■ • (Altenburger Schlosswein). Specijalna znamka c. kr. privilegirane vinske veletrgovine Chamrath Se Luzatto, Dunaj -Nussdorf. lini! min Mi in ft is, Dobiva ae v vseh prvovrstnih delikatesnih trgovinah, hotelih in gostilnah. VelezanlmiT =8LIKOZOK = z mehanično izmenjavo slik. ST Samo za ffospods. "SB1 Zraven 50 veleptkantmh fotografskih posne*kov zastonj. Slike se srrtčo posebno istrih okular ev vidijo posebno Ispo m iako plastično in to panoramo z sseasnlćso prsaasso sil* zaradi pikantenm. Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Brez dovoljenja knososkofliskegs ordinarijata izdal Tinček Hudaklin. m Cena 1 krono, s poŠto 1 krono 10 vinarjev, si Jfarodna knjigama v Ljubljani, Prešernova nI. 7. 20°lo do 30°/o znižane cene radi preogromne zaloge mn oblek, raglanov in zimskih sukettj za gospode m dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paletotov, bluz in kril. „Angleško skladišče oblek," O. Bernatov^ič, Jlžestni trg št. 5. Zbirka avstrijski! zakonov v slovenskem jeziku. L zvezek: Kaaoaski sakoa o hudodelstvih, pregreških In prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim tlehevniaia^keaeni z dne 17. det 1862 $t. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko-pravnega obsega V pletne vesan • 1» po poeti • i »ta, Jtartfia tajigaria o Masbliansl. Išče se stanovanje ia 2 dijaka s hrano ali brez nje. Ponudbe na poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta št. 18. KLAVIR seradi preselitve ceno odda. Več pove Marila Seyđl pivova- riteljeva soproga V Lescah na 00« renfskem.___________________3970 ia! u trgovino se tabo] ceno odda v Sodnljskl ulici št 3. Izve se tam v L nadstropju. 3971 Voz umi rabljen ali nov, za prevaženje sifona j in temu primerne močne srednje starosti konje z označbo cene kupi ; tovarna soda v i ceu lukovici. -----------------------------------------------------------------------. j Najlepša prilika je sedaj za resnomisleče reflektante z nekaj premoženjem ali pa z garancijo. Dobi se tako] glavna trgovina s filialko skupaj ali posamezno, prometa preko 100.000 K, v velikem kraju na deželi. Stroka mešana trgovina; najlepša ugodnost. Vzrok oddaje je, ker se je prevzelo veliko podjetje najnovejše vrste. — Ponudbe s podatki premoženja itd. in čas prevzetja pod „Ugodnost 1913" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3974 gr ^kviziterji za informacijsko pisarno. ^| Iščemo stalne, dokazano jako spretne reprezentativne gospode za obiskovanje mestnih odjemalce?. Najboljše reference potrebne. — Ponudbe . pod „Spreten" tia upravništvo „Slovenskega Naroda41. — tyURIJ( S JKfttKJfZ d. d. 3962 Mlada Soleslava. DAMAM naj bodo 2e v najrevnejši koci aH pa v najodličnejši palači, je strogo paziti na zdravje zakaj neutrpijiif v hiši in rodbini je njih trud. Zdravje žensk je v ozkem stiku s snažnostjo njih telesa in se torej za negovanje telesa ne more zadostiti priporočati desinfekcijskn sredstvo n. pr Ivsoform. Važno je, da dosežemo vsakdanjo Čistost, da mlačni vodi, s katero naj umijemo vse, tudi najob-čutnejSe dele telesa, pridenemo nekoliko Ivsoforma. Ako damt to takozvano intimno toaleto opravljajo vsak dan, se pogosto obvarujejo nalezljivih bolezni in njih posledic Nujno je priporočati, naj imajo povsod v zalogi lysoform Irl tudi neprijeten duh in pot hitro in zaneljivo odstrani —• Poizkusite! — Originalne steklenice po 80 vin v vsaki lekarni ali dtogeriji. V manjših krajih, kjer takih trgovin ni, se obračajte na trgovine z mešaniu blagom. Zanimivo knjigo »Kaj je higiena?« pošljem vsakomur na zeljo gratis in fianko. Henrik Hubmaon referent »Lvsoforantfcrke«, Dunaj XX. Pctraschg4. 252 štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 11. Balkanska žena. Z občudovanjem gleda ves svet na Balkan, zakaj zmage bolgarskih, srbskih in črnogorskih vojakov so skoro čudovite, ta hrabrost je presenetljiva, ta požrtvovalnost je tako vredna, da je zlasti zapadni narodi kal ne morejo pojmiti. S kako sito in < kako naglico prodirajo balkanske cte. kako razbijajo hrabre turške falange, kako zmagovito zavzemajo .rdnjave in podero vse, kar se jim nostavlia na pot. Nič manjše pa ni občudovanje, s \aterim gleda svet na balkansko ženevo, kajti pokazalo je v tej vojni izredne vrline. Širši svet ve malo o balkanski >eni. saj živi v normalnih časih iz-Kliučno samo svoji družini in delu. \ikoli niso balkanske žene doslej ^topile v javnost, niti kmetske žene, liti odlične dame, vzgojene v frankih institutih. Družina je bila enim kakor drugih ves delokrog. Zdaj pa se vidi, da je to ženstvo propeto najvišjih idealov, da ie prešinje-največje vneme za domovino in idnost, za svobodo in slavo svojega rodu. O Črnogorskih ženah ie znano, da opravljajo v mirnih časih poleg gospodinjstva tudi vsa poljska dela. Mož je samo vojak in nič drugega or vojak. Ročno delo se mu zdi nevredno moža. ki nosi orožje. Zdelo se ie, kakor bi bila črnogorska žena nekaka sužnja svojega moža. V resnici ie pa črnogorsko rodbinsko živ-Ijenje nad vse srečno in so ljudje malokje tako zadovoljni v zakonu, rflaokr v Črni gori, kier je žena popolnoma tistega mišljenja, kakor mož. Čim se ie začela vojna, se ie kazalo, kaka družica je Crnogorka svojemu možu, in kaka mati je. Ne s rezkem srcem, marveč z radostjo in svetim navdušenjem je poslala Crnogorka svojega moža. svojega sira. i?£a ženina v bol Ponosna je. da som prenašajo zone. ki je že toliko izmed riih zadelo. Tini časnikarii, ki jih fe zda? vse na Bolgarskem, noroeajo tudi edenju bolgarskega ženstva. Zdi da iim je kar neumljivo, kako je fenstvo zavzeto za narodno stvar. ko gori za vojno, s kako sveto mo sledi v«em dogodkom. Ves ^ki svet je v voini — skrb za tro-jarstvo in za družino je popolnoma prepuščena ženstvu. V mnogih iih opravljajo ženske tudi javne le, službo poštnih raznašalcev, starjev, nočnih stražarjev in redarjev in zlasti znajo krepko vzdr-iti red med cigani in med tur-m prebivalstvom na Bolgarskem. Bolgarska vojna uprava ne iz-zaznamkov tistih, ki so v vojni Hi ali so biii ranjeni. Tudi ne sme-vojaki nobenih pisem pisati. Ta o vzdrževana uredba ima dvojen namen. Tako namreč ostane nri-. kje operirajo posamični oddel-i voiske in se sovražnik ne more orijentirati. Dalje pa je s tem tu-doseženo. da se ljudje ne udajajo reveliki, narodno energijo slabeči ~>sti zaradi padlih svojcev. Kobe-žena ne ve, če je njen mož se živ. ^bena mati ne more izvedeti, kaj je z nienimi sinovi. Vsem trepeče srce Si. če se mož. <=in al? ženin povr-io iz vojske ali pa je že s svojo jo ^oskropil tla — a vendar je ženstvo s tem zadovoljno in vse 7en<^vo odobrava omenjeno odred-r>. V trenotku, ko bodo narodni cilji eženi. ko bo veselje nad narod-fjspebom prevzemalo vsa srca i bo radost napolnjevalo vse duše. taj bo bolgarsko ženstvo tudi ie preneslo žalost, ki je čaka. -odne pridobitve bodo v tolažbo za izeube. Res, balkanska žena zasluži občudovanje, katero mu izražajo trancoski in angleški kakor tudi italski listi. To je ženstvo, ki nima nič smisla za suftragetsko gibanje in emancipaeijske ekscentričnosti, to je zdravo ženstvo, ki ima srce za rodbino in za domovino, ki se »e boji otrok, naj jih bo še toliko, ker ve, da ie največja ženska zasluga, dati narodu zdrav naraščaj. Ej, nič čuda, da pišejo francoski listi z nekako težko prikrivano zavistjo o balkanskem ženstvu, ki ne pozna sistema dveh otrok, ki ne ve, kaj je histerija in kaj so živčne bolezni, ki pa ima veliko srce, polno najsvetejših čustev, s Otroci lahko dobivajo zobe. S skrbjo gleda marsikatera mati nasproti času, ko bo njen ljubljenček dobival zobe, posebno ako njegovemu telescu manjka prave odpornosti. Da dvignemo to odpornost, nimamo, kakor potrjuje to na tisoče mater, bolišega sredstva nego Scottovo emulzijo. Raba te emulzije Že v primeroma kratkem Času stanje zboljša, otrok postane živahnejši in brez slabih okc'ščin preboli dobivanje zob. Večkrat otroci 3114 SCOTTOVO EMULZIJO ljubijo tako, da z veseljem pozdravijo Scottovo steklenico in zdravljenje s tem otroškim kae-pilnim sredstvom dela veselje materam in otrokom samim. j SST! Scottova emuUija ii in nobena druga. it /* c ,t trn gospoda in dame razpošilja !lf||flt Karel Kocian, * -'■• t * 'i ^^5 tvornica sukna v Humpolcu ^mV «• —* ""^ V*orci franko. TvorniSkc cene % Kejodličs-sejše ,| f pi ecizijske ure, % m tir Bct^ajo se r^f vseh X * :: Lepili urar j: L. :: Izborno varstveno sredstvo M iTTOKT»v^^—^ - ll^^^jz^—■ ^^ , ^^*^-*^'rJ' naravna a000^^m a!kaii£?ia kislina proti vsem infekcijskim boleznin« ; izvira iz čis^e granitne skale. Pri mnogih epidemijah sijajno preizkcccno. c/. (3iuha vljudno rahf h nakupu zimski!t potrebščin v tvojo ma nufaJcf urno trgo Kino l*ofl Trati eo Stari trg štev* 1. Ž*e trpežna ^| i hrani tok ^^ I Pazite na vsak lahek kašelj, praskanje po vratu in hripavost, ker te stvari, zanemarjene, lahko dovede jo do hudega trpljenja. Bobrodejno, točno učinkujoče sredstvo za odstranitev teh nepriličnosti je TUvmomel Scillae iz lekarnice B. Fragner v Pra^i. Skoro vsi lekarnarji imajo te steklenice po 2 K 20 vin. naprodaj, treba je pa paziti na ime izdelka ter izdelovalca. VI. b fivHG vprašanje za vsakega je *dr*v želodce. Dolinost člevek« j« tedaj, da si ohrani zdr-v želodec, ali pa, če se pojavijo nered-nosti, jih odstrar^i Po mni)(;h e*hvi»]nih pismih, pa so se izUa-eala za. po»»diao š!asti in odftranitev slahe prehare, telesnega zaprtja, Tspehava^j«, »lahega okusa, slabosti, poman^an;« sriania i več k«t tri desetletja „BRADY leve tEh09€WZ EAPU10S", preje »Marij«c=lj»ke KapJiice«, kot zaaeaiii.o domtčj sredstvo pri rnofemu prebava pri otroc;h in odra-tenih nnjusoeliieiie. P»r:ti ae je treha pred enako se glaseč:;, i ponarcKibami in laii Jikacijami in mj oc pa/i D* varstveno tr>at:.ko Matere Ba>ž]c a ^ -,?."~*TT7 .« otrokom ;ia de^ni roki in na podpis Dobiva se v vseh lekarna^ v steklenicah po 9o vin in K IV. Raapoiilia se na deželo po le-karniro C. Eranityja; mub«J !., Flelscuoutrkt 2 iBZ (6 steklenic K 5*4#, 8 dvojnate MBastaskii e K 4'M brei vsakih stroškov.) Ali ste oženies^i? Potem zahtevajte nova fzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 3 40. llustrovan cenovntk z zdravniškimi nasveti gratis in (ranko (zaprto 30 hi — 1. Sinrrer, fegtenišaa snanu-ta^hira, Du^af I., Zadcjtr Polo vpleck lahvich jen se zak. oehr." lispompiislrojini kapkovm ^- $-C ^ fe o ■*' i d* C 1 s o l > «3 - ^ v^ > qp -j Jać dm I O d oj "S 'l—■ ^ Proii is ie&i ii liilsli m izborao delale dobro zaaua antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki atrdi dlesno In odstranjuje neprlfetno sano iz ust 1 steklenica % navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana l.ensteka v Liubliani, Reslfeva cesta štev. 1 polejr Tranc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, e.kr.tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melttsine-nszna In zobna voda, Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190S. Bla?. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične mehastne-ustne sobna ▼oda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. po5te meštar A. KUNST LJubljana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode In otroke |e vedno na isbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilio naj se blagovoli vzorce poslati. 40 w pri c. kr. dež. scd. zapriseženi strokovnjak in koocesijonlrani uglaScvalec in trgovec glasovirjev v Ljubljani, Poljanska c. 13. Glasovire, pia niste in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno deset let! Tud? stare plasovirje imam vedno v zalogi. Oglaševanje v^eh sistemov glasovirjev in irarmemjcv ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom eveat falzifikatov in navidezno cenega pofelna, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalojro V Glasbeni Matici uglašuje izključno le G- F- Jurasek, M k svojim! Zastonj dobi vsak 1 ploš čo in 200 igel, ako naenkrat ca-:: roči 6 plošč. :: j zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej tudi na prav primsrne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa ropravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Prearodaieici debigo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Ljiljana, Siarl trg 9, Josip Stupica jermenar i.i sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zaloge najrazličnejših konjskih oprav -------krasno opremljena - kočije, drog e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče nolrab-ii ščine, že obrabljene vozove in :.* ——-—— konjsko oprave. - pili trgovina finih ročnih del Illl JliEI v LJubljani, Židovska ulica Štev. 5. Predtiskarija | Tamburiranje Montiranje :-: Plisiranje :-: :-: Pisarja za odvetniško pisarno, veščega slov. in nemškega jezika kakor tudi strojepisja, se takoj sprejme. 3928 Pismene ponudbe upravn. »51. Naroda«. g^T Išče se ~^SŠS J. # #1 / v* # i\ k parnemu kotlu 600 HP. Znanje enega slovanskega jezika pogoj. — Ponudbe pod R. K. na upravništvo "Slov. Naroda". 3947 • Ceno mu nMm pene 1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 360, belo K 4-80, prima mehke S K 6'—, veleprima K 7*20. Najboljše vrste snežno belo perje K 960. — : Izielm postelje ZSSttmVSSZ [ nega posteljnega inieta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12-—, K 15'— in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-—, K 15'—, K 18—, K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-—, K 3*50 in k 4-—t 90 cm dolg, 70 cm širok K 1 4-50, K 5-50 in K 6*—. Nepovoljno se za-: menja aH denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915 : Benaiik! izrise!. Lobss št. 3S, pri Flznjo na [ešksia.' 90T Lepa prilika "?5| Hiša na prodaj« 2 nadstropna, v Idriji, v mestu, pri 2 cestah, na najbolj prometnem kraju, dobro obiskovana gostilna, obstoječa iz 9 sob, 2 kuhinji in velik obokan vinski hram. Hiša je najbolj sposobna za večjo trgovino in za peka-rijo, ker ni v tej polovici mesta nobenega peka. Hiša se proda brez gostilniške pravice tako kakor je bila pri sodišču cenjena za 22244 kron, potrebni kapital znaša 8000 K, in drugo ostane lahko vknjiženo. Proda se radi družinskih razmer. Natančneje se izve pri lastniku, Josipu Ipavic v Idriji hiš. št. 393. 3941 nasuti k K ■- \i l S - dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste šivalne stroje jier" ki se gonijo z nogo z eieg. omarico in 10 letno garancijo. Odpočijem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Siv&lnth strojev po i cenah na debelo. - == B. WeiB!ttn. Dona! II., Dntere Donaiistiasse 23III. Tvora, zaloga koles in šivalnih strofev. Ustanovljeno L 1900. 3829 !!6ienska in hrvaška korespondenca. — Cesiki gratis irt franki V Ameriko in Kanado pripravna, cena in zanesljiva vožnja CUNARD LINE. Iveraia iz Trsta, dne 29. oktobra 1912. Carpathia iz Trsta« dne 1?. novembra 1912« Liconia \z Trsta, dne 28. novembra 1912, Iz Llvarpoola: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lusitania dne 26. oktobra, 14. decembra 1912. Mauretania, dne 16 novembra, 7. decembra 1912. Pojasnila in vozne liste pri Andr. Odlasek t Ljubljani, Slomškova ulica it. 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. ziiemčen uspeh ali denar nazaj. Zdravniški izkaz o izvrstnem nčinku. Bujne, lepe prsi _ . dobite ob rabi med. dr. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--Razpošiljanje strogo diskretno. 3959 Kos dr. R. Rti. Istoralerij. luaj II., Beruaui I7/E Stran 12. SLOVENSKI NAROD. —— ■ ■ i ——■—^"ni 252 štev. Hiša z gostilno v Ljobljani pripravna za vsako podjetje, se vsled gospodarjeve bolezni pod jako ugodnimi pogoji pr«4a ali pa da ▼ malem. Vprašanja pismeno na ,,p#itni predal 123iC. 3903 avtomobil 16—18 HP Puch, Princ Heinrich Cares-sofi, malo rabljen ter osobito dobro ohranjen, se proda. Vprašanja na : „S. V. 136" poste restant© Zagreb. 3929 NI več beganja kadilcev cijoret „Ottomon" te m i Ig mm sidiffl u Daajn d i ima 1112 m iritacije Izbrisane. Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili „SLAVIJA« ■•• m .-. vzajemno zavarovalna banka v Pragi« ■•• - ■■■ ■©sanmi toadi K 5J,758.285-24. — izplačan« oaakoaaino ta kapitali!e S 113,390.803-61. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ———^^——i—— V mi po)..ail. daj«, _^_^_^— w GeneratDo zastaastvo i Ljubljani l^SnV^ i Gospeski ulici siti. 12. -» Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Ni. V. 204,12-1 3960 Dražbeni oklic. Dne 5. novembra 1912 dop. ob 9. uri proda do se v Spod. Šiški pri f, Anioku" na javni dražbi sledeči predmeti: 65 raznih praznih vinskih sodov, 3 bale praznih =========== vreč in drugih predmetov. ___ C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VM dne 25. oktobra 1912. Nadležne kocine na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Dr. 1. Fina 01-shanieialH kocin. Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Raz-39*8 pošiljanje strogo diskretno. Kes. dr. I. R!x laboratorij, Dunaj n., BerggassB 171 JkohoobjteO nntnn^n^n^^^* Št. 8747. V. u. 3875 Poziv iHi k zolasitvi. JVlestni magistrat glede rednega nabora leta 1913. razglasa: 1. Vsem v Ljubljani stanuj očim leta 1890, 1891 in 1892 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni ali pristojni kraj, se je tekom meseca novembra 1912 v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, h nadstropje k zabeležbi osebno zglasiti. 2. Nabornikom, ki niso pristojni v Ljubljano je prinesti s seboj izka-zila o rojstvu ia pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne nabornike smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno aH drugo v §§ 29 (duhovni in kandidatje duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmetij), 31 (vzdrževalci rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidatje v nadomestni rezervi), dalje v § 20 (osiguranje le dve letne aktivne službe) v. z. navedenih olajšav, je opremljene prošnje od meseca januarja 1913 dalje do glavnega nabora vlagati pri politični oblasti ali pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji i 45). 5. Za slučaj, da je pravica do olajšave po §§ 30 in 31 v. z. ob tajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uve: avila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pra?ica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo. 6. Opremljene prošnje za nabor izven pristojnega nabornega okraja je vsekako vlagati o priliki zglasitve in obenem se lahko dokaže in uveljavi pravica dO ene ali druge v §§ 29, 30, 31 in 82, dalje v § 20 v. z. navedene olajšave. 7. Določila pod 4, 5 in 6 veljajo tudi za olajšila po § 82 v. z. za določeno prehodno dobo. Opremljene prošnje za priznanje olajšave po § 32 v. z. (priznanje olajšila vzdrževalcem rodbin in kmetovalcem, ako nimajo polne postavne pravice po § 30 in 31 v. z.) je od meseca januarja 1913 dalje pa do nastopa aktivne službe vlagati pri pristojni politični oblasti. Za slučaj, da je pravica do olajšave obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo. 9. Kdor prezre dolžnost zglasitve ali sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali dolžnosti, ki izvirajo iz vojnega zahona. 10. Nabornik, ki opusti zglasitev, ne da bi ga ovirala kaka nepremagljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno globo do 200 K, odnosno s temu primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. oktobra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar I. r. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puti za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pro-aalafs stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuie. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnid in od mene preizkušene. — llu.tr*-31 vanl oenki z.«t.nj. Ho-praii red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvnitvcnlm propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadcva-jočimi. Trdo vezan S K 60 i,, po post! 5 K 80 v. Mu knjigarne ? Ljubljani. SP Najfinejši ^S špirit :iz žita, najboljšo: kahovost zo žganje se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: 1153 M. Rosner & Ko. Ljubljana, poteg liionrue Jim". Prava in neprava ljuta Povest. — Spisal Blaž P o hI in. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. : Opatov mapoiši.: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broŠ. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje Jlaroina knjigarna v Ijubljani. aaas^ «jaaaMesHBHB^saBiBaaaaaaaaaavaaaBaaaaaiasB^iBBi^ •"■■«^--——«.—__-._—----_______.._B^MMm-m—m————~^—^—mmmm~+—m—~* C. kr. avstrijske &%£\ "tft^lg^JS^fESEi ZfS^S&t ^m] papirjev in posojila nanje. hpj _ :;__ *..-._ *_.. ._ .«____________.___________ ____________________________ Ustmcfi- I« pioiMti- pojaoaill- I« ••••*•« • wooh v hmnlno otrok« opad-JotUi tratioakclj-h vstkdar brtiplaćno. —----------_«----------——. 252 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 13. Za nabava rakovntie tetaiin k primta veletrgov. z železnino lertaf Peter Majdič :: Celje "S ° U HRAZDinSKE TOPLICE«—) W Nov, zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. -fnjaj Staroslavne radioktiva« SvepleM« toplloe pin« IS« C pcv poroči)ivo proti protinu, revmi, lschlas Ltl PltBfl Tllrafitraii P" "^ovramih bolesnih v vratu, jabolka, prah, Električ. masaža, lažne, oglikovokislinske in solnčie kopeli. v »o leto otvorfon«. Mo*«f%a aaaHvC Rovi hoteli. Prakraaaa ohoUaa. -* I m ■ «#»« Topllikt utravnik Ar. J. LookorC Fraejektt ■■■*■! „BLAUGAS" t je tedaj najlepša Ini na sveta, 9 gori navzdol kakor električna, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pn acetilenu (karbid), nobene eksplozije, nobenega smrada, in je aparat dober za zmeraj. Pripravno za cerkve, gradove, :: vile, hotele, gostilne, Šole, trge in mesta. :: Pripraven za laboratorije za zobozdravnike in za avtogeno varjenje. Generalno zastopstvo Blaugas Celje, Zavodna 49. Proračuni in načrti franko. 3884 Razsvetljavo z Blaugasom ima g. Jos. Jebačin v Ljubljani, Dolenjska cesta. Stampilijc vsak vrst mm eVaao. Anton Ccrnc ■pjjra _i«fnwM>ni UlDlIflM. »m tn 21. CmIIU tnalu. 235 Blaž Jesenko LJabllua, Stari trg 11 j priporoča klobuke, slamnike cilindre, čepice itd. — najnovejšo fasone ■ po najnižji ceni. ItnstrovanI ceniki zastonj in poštnine prosto. Za izdelovalno ceno » prodajamo večjo kakovost preizkušenega dobrega češkega blaga n.pr. 6 rjuh izvrstne kakovosti 150 200..............••••• K 16- 6 rjuh izvrstne kakovosti 150 220...................„ 17 80 20 m rumburške tkanine, močnejša vrsta . . _. .„••. ....... „H*— 20 m Kre j carjeve tkanine, velefina, Uvrstna kakovost .,•••••••••. „18"— 20 m sifona, primisstma, velefin.........•••••••••••„ 16 — 20 m krizeta beljenega, močna, dobra vrsta, 120 cm popolnoma platnena garnitura za 6 oseb 145 145, 65 65 cia ......... „ 7*50 Tucat batistastih žepnih robcev..........•...••.••. » 2*60 Tucat Čisto platnenih finih z robom .....•••••••..•••• m 6*50 -^ristno na roko vezene damske srajce................. „ 10-50 - najrazličnejših kolekcijsklh ostankov zrn perflo, Muze fn obleke, vse pristnih barv „ !8*— 30 m veleflnih...........................24— Neugajaioče bre^ ugovora sprejmemo nazaj. Vzorci različnih barhentov, fianel, platnine, damasta, kanafasa, rjuh, itd. ter prekr. ilustr. katalog gratis in franko. Bratje Krejcar, tkalnica za opremno perilo. ======== Dobruška, Češko- ============ ■ ajeenejie dežnike in soinike > domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov \ Jos. Vidmar j Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.' §31110 5 dni! z brzoparniki francoske družbe. votjaj iz Havre v New York. Veljavne vozne tiste (Sifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439 ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potova!na pisarna v Uubljonl, Dunajsko ceste 18 f liisi Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcn". Vozne listke is Amerike v staro uomovino po najnižji coni. Izdaja vozne listke po vsek telezniesk za prirej snfe zabavnik In romarskih vlakov. Vsa potisnila istotam brezplačno. aaS pražska akciova strojirna === (drive Rustcn, Bromovsky a Ringhoffcr). Centralna pisarna v Pragi II., Marijina ulica štev. 36 dobavlja Preciziske vroćeparne strofe z Do crno vi m venttlnlm krssiloai do največjih razsežnosti in največjim dosežnim hranjenjem pare, Hitro idoće parne strofe postavljene ležeče ali stoječe z razdeljevalnim krmilom in regulatorjem osi. zlasti pripravni za pogon dinamostrojev, Parne turaine, patent Zoellv, .... Parne kotle vsek vrst, zlasti vodnocevne kotle z največjo tvorilnostjo, Prepsrilnike kovanoželezne konstrukcije, Economiierje, Vodoćistilne aparate, Motorje za snrovo olje, izvršeni ležeče ali stoiece, Brzokovne stiskalnice, sistem Astfalck, Transmisije s kolutastimi ležišč za mazanje najnovejše in najbolj preizkušene konstrukcije, Frikcijske zvezave . m .____ . _ _._ __ m___ Popolne nove opreme ali rekonstrukcije plvovaren, slidllsla naprav, klavnic, igalnic in aladkornik tvornlc, -ekeaa. Rudniške in fužinske strofe, podzemske vodne naprave, preneeeine strofe, parne cestne valje. Kompletne premogove separselfske naprave, Mostove vseh vrst gradenj in velikosti, __ __.^ 2rfave, ladijske irjave, dvigalnlke sa tovore, vrtalaike, aaggarja, obračalne plošče, polivke Železnice za različne namene itd.. Naprave za centralno kurjavo in iraćenfe za tole, javne zavode kerjive tvornic, sušilnih naprav itd., itd. 7-tt.innikv Trstu- NadintenerKarelShinek. filLMUrltllliallll laHalllal najboljši in najcenejši nakup! Fr. P. Zalet Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravh najfinejših Švicarskih ar iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice. poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zaktevafte cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (aaare* ■•ari* Bara) pokrival« streh ii klepar, »peljal« strtloviin. m iutalattr vodovodov Ljubljana. Poliaista cesta it. I. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skrilfem z KM-riMrtiii Mm ti^)WWtiak z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska del# v priznano solidni izvršitvi, Ka ii kasaj* evm totttjoi anek Poprave točno in ceno. Preracsai brciplacao is pošt. preste. Združeni čevljarji rSSPS ava^at^aoo~ ▼ L#nMJani. Woliova ulica št. 14 priporotajo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih Id otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Humi za pote, vrvico, zaponko, čistila itd. ^ vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske in lovske čevlje. Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo ae tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. Sledi f rt ifzje, j&bči ■», Ik (za. utautatt u/ančene peč*.) zncunfta. gcuanpn toiuazria Štedilnikov in peci *.z.o.*.Wels t;-....*Stacenje j/toald^sito. e......"V:? rt Tovarna Blal liarv, laka in lirneža f Brata italaria. 'Mm. stavbna Prodajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union"« EBERL io DOhištvena pleskarja.'.'. 243 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ljubljana ikra in mm noj 0 fllMikO z modernimi velikimi brzoparaiki iz LjoUljane tez ftotiverp v tiew-York 32 je proga Red Star Line deča zvezda Na naših pamikih Finland, Kroonland, Vaderlaad, Zeeiand, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz Ijnbljane vsak crek popoldne Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik______________________________ Franc DolencEaH^j^M^ v Ljubljani, aanaaBflHiTa^filiali Kolodvorska ulica •**• štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno 9,pri Starem TlŠlorlu ^ — - -----------------^—————^— lilijam Fr. Ševčik umu pufikar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58 pušk In samokresov lastaef a Izdelke, kakor tudi belgitsklk, šolskih in čeških strogo pretsiraieBlh pUik, za katere lamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trOCevkO in pnike BOCk s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin gagr po najnižjih cenah. ~VI Popravila ia aarodke se izvrinjejo točno ta zanesljivo. Cenavnlki na aalitavaMJa zastonj In poštnine prosto. _____________ -----------------------------------.....—■———-^———^^—■————i^^— Stran 14. SLOVENSKI NAROD. 252 štev. C kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne drnibo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljajoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in najslovitejŠih tvrd k so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, 1., Maximilianstrasse 9. Ceno posteljno perje! 1 k£. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima rolbeleca 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5lO K; kg velefinejrm snefnobelega, puljenega, 6*40 K, 8K; kg puha, sivega 6 K, 7 IC, belega, finega 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Naročila od » ker *a*rei frank«. Z$otwHene postelje ig?v£g T^™; nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema rglavntcama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polni ena z novim, si Tim, prav stanovitnim puhastim nerjem 16 K; napol puh 20 K; puh 94 K- posamezne pernice 10 K. It K, 14 K. 1* K, iglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sil 4 K 50, 5 K 20, 3 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za neu£faiaio5e se vrne denar — Natančni rpnomiki crrsti« in franko. S BenJSCh. DeŠCftice 4t. 767, CeŠkO. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jjop:o in plaščev za gospe,nepre* rno£l]2vih havclokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Potniki v Severno ii Južno Iirite se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi MB-Sirikia Trst — Ncw Tork, Baenos Aires, Rio de Janerio, Saatos itd. t najnovejšimi brzopaniiki i dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dobi dovolj domače brane z vinom, svež krch. posteljo, kopelj itd. ========= GUBI FUniRDf: I Mm talnih mit seiioto, v južno Mn nakik 14 (ni. Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in proiaia vozie liste glavni zastopnik za Kranjsko. $ta;ersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26. Slavnemu občinstvu v mestu in na dežela vljudno priporočam največjo zalogo krasnih napiti nor is trokev z napisi> Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno :: Cene brez konkurence. :: j V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 60 X i komad, tako da si vsakdo lahko izbere. ™^£2! 1 (P1 Ljubljana, ■ BII3ib.SU {Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. PekaHja, slaščičarna in kavarna Stari trg štev. 21. Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. §. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča Klobuke slamnike tepke, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem toCno. EL€K?RQTeHHI7liA DCLHif M DRUŽBA PREJE KOLBEN IN DR. PRAQA-VYSOCANY Siisamo stroji bi električni motorfL :: Naprave za električno razsvetljavo ta prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseh vrst. ;: Ventilatorji, s Tnr-bc generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi is dvigala, s OMoč-nlce in žarnice vseh vrst. s Vodne turbine vseh sestavov (Franci*, Polten), s Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. a Vso potrebe za Instaliranje, s s s s ■ LMIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Izboljftafte promet v svoji gostilni 2150 < z izvrstnim cenim plzenjskim pivom :: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. :: Največja čisto slovanska pivovarna. mar Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -vm Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd. Poskusite to pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu. Via della Caser- ma in v slovanskem hotelu „Lacroraa" v Gradežu. (PRIHRANITE SI MNOGO DENARJA! Se! s s P'šite po vzorce ostankov! s i IT8' nm f iT*/ dolena, • uaM 2& modnega %* pralne tvrdne o : blaga : • sirile L!.d. V. J. Havličefe in brat, kopališče Podef>rady. Vzorci Iranko s&mo kratek čas. 2994 i^avnotako razpošiljamo iudi novo zbirko novih modnih barhentov, flanel in jesenskega blaga. — 1 zavoj 40 metrov krasno izbranih ostankov pralnega blaga za 18 kron franko po poštnem povzetju. Od teh ne pošiljamo vzorcev. — Samo pri nas pristni I iViiiiael Ifasfner Nalcenejši2 nakup za i špecerijsko blago, kuhinjsko in živinsko sol. Petrolej tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-iis, iigroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi. Ljubljana, Kongresni trg 10. L kr. priv. zavarovalna oniM £§£ t kr. priv. zavarov. dražila za življenje. „AnstriisM Fenibs" m Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Družba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: 1) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla; c7) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; c) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; /) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. . ■ • . K 6,000.000 Stanje zavarovanih svot . • K 230,000.000 Premijske rezerve . . , # „ 60,000.000 Letni dohodki na premijah , „ 12,000.000 Dražba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; h) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančnega pojasnila daje radovoljno Generalni zas-top v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosenc. m^^g^^^f^mmmmmmmmtfmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmm -~" ■ ■ i' ■ ■ ■'■"■' ■■■■ i ■■ ^JJ—■■■i mw I mm mimiL ,M«M1W>li^iKW—HMg^l najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s paniki Jeveronemškega Lloyda" Bremna v NewYork i cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM", „KRONPRINZ WIIHELM", „KAMER VILHILM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. « Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega £% >arobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite ^^ v Llublfani edino le pri M DUH litini. Kolodvorska Ita 9n. 35 s nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerju". Idhed is LJubljane je vsak torek« četrtek in soboto. — Vsa M pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. — ■»■ Postrežba poštena, reelna in solidna, fc* *otaikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorađo Meksiko, Kalifornijo ^9 Irizoia, Utah. Wiominf. Nevada, Oregon in Washington nudi nas« društvo posebn ^S| igodno in izredno ceno čez Galvesten. Odhod na lej proai iz Bremna A enkrat mesečno. £* se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostat* dele sveta kakor PNI Brazilijo, Kubo, Baenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralija itd. 252 itev. SLOVENSKI NAROD. Stran to. PATENTE vseh dežela izposluje inženir 20 IWU *aW£Mj*mmmJ*>WJ&+ oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik _________ na Dunaju Vl.f Marlahilf erstrasse it. SI. Lepe prsi dob« deklica in lene vsake ataroati, tko rabijo moje najnovejše mazilo ali WOdO Z« prsi« rmbi m samo na zunaj, ediao resnično nčinkojoće sredstvo, tsjaineeno noikodljivo Cen* K 3'—, *•— in 8' — ■ Zraven spadajoče milo 60 vinarjev. dobe lepo, polne telesne oblike s mojo rodilno «oV.o »Klthe«, njamieno neslcodlji'o, mnars sabvslnib pisem. Cena kartonu K l-2<> po porzetja Od 4 kartonov naprej poŠt prosto — Posiljene poste restante samo £• se polije demar naprej. — Rasposilja ga Ratne Mit Dogai IX., Halnosentr. 551. F. Pnra kraniska mizarska laflragaiilMMi! nis. l z en. jrastmn — nsmti MciiSkt pestiji TSairie t lastni kRi Mizarska Mamici s strojnim obratom na parna sito. Velika zaloga spainih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! Jzdeiu,e vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele in sanatorije in druge javne zgradbe. — Zaloga v St. Vidu nad Liubhano. — Pro-da;a na \H jubljani! Dunajska cesta >t?v. 18, hi$a Kmetske roso.Hnce. Ceniti u razptigi Nntni i virti terjlaii. Bil sil 1 it Vi llllll&Wk;% odvetnik v Celju. Wf se je preselil *^f s svojo odvetniško pisarno iz Kolodvorske ulice št. 8 v smolo mn št. 3 tf lerjeoovo io. Prej ir. A. Brenčlč Perje aa postelje in puh priperote p« uliUJfli cenah EMIL KRAJEC preje F« Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stori trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo | optični zavod kakor vsakovrstna očala is sčipalnike, toplomere zra&omere, ajgrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zelis, Bazen, fioerz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravita izvršujem ločno in solidno v svoji s električnim obratom urejeni delavnici. zahtev alte eenik. nošitem aa zaslon!. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. M RFIPM JUdiilLlUll PallansKi nasip - Ozta ulica It. 4. Sprejemališee Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Kaj pripoveduje neki upravitelj. Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrgel je vsako hrano. Imel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem moge telesnega zaprtja. Bil sem bled in prepade!. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo ter sem vedno dobro razpoložen Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako očinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj čutil neko zboljšanje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po Štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prebavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadaljne pridige. Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglia Beljoc. Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč, župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil se kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Dubots. dne 9 grudna 18 V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosiin po 2— žlice, ća se v nekoliko dr.eh ozdravijo želočne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-ajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v že-icu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čieves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajcni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo va se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo ttč, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. rrere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastflje Belloc 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Plccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trakoczv Dh Mr Inc. <*i*maF_ Naznanilo! Slavil, p. n. občinstvu si dovoljujem s tem najvljudneje naznanjati, da »•» prevzel z današnjim dnem hotel „Tivoli". Najboljša in najsolidnejša postrežba auT- Češka in dunajska kuhinja, -sna Vsak čas sveža kava. Zmerne cene. Mesečne sobe po zmernih cenah! Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojni obisk Aleksander Heger EST3SJE mM MpiiDid Ljubljana, BanaURo cesto 13 Iz&orna zalega namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste ae aliklb ceaata FlUusi Urita. Seleolonoia ulica it. G priporoča trojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov Isnlub ntreUtU. mi tel koiei (IrdUn) neiaiDi mi n mil tnal. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Ccnovuik zastonj is poštnine prosto. Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Katinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perlo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! 5J Vedno krasne novosti, dobro blago 5 In po že znano nalnižfih cenah dobite v modni trgovini f eter Sterk Lfoblfana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko ip otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. G^jf^N se prične 5. novembra in traja do 16. novembra. Podpisanec prosi p. n. odjemalce, naj že sedaj nakupijo vse potrebne karkvovsrske posode, emajlirano pločevinaste in Inksnsne predmete, . a ker bo prihodnji semenj za posodo šele majnika leta 1913. . i Obilega obiska prosi 3968 Ivan K U S. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri SS5SS3555S LjUiIIjSItiS SSSSSSSSSS priporoča svoje izborite IzdeSke vsakovrstnih zirciskiii oblačil. - Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. :::;:::: llustravani ceniki na razpolago« :iuks: Pozor! Ha obroke! Berite! Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij. sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnice in ucitelf Olasbene matice. ^f S1! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *-& £g?! Na obroke Od 10—15 K naprej klavirji, planini in harmoniji : prvovrstnih svetovnih tvrdk : Eosendorfer Stelzhammer, (najboljši klavirji sedanjosti) Holi A Heitzmasn (ne p reko s- ljivt ptamni), Lanb & Oloss (koncertni harmonij) in Hdrngel (amer. harmonij od 90 K naprej). Opozarjam, da imam klavirje gor. omeni, najboljših dvornih tvrdk izključno le jaz (nkdo , , . ^, drngi), edini generalni zastopnik za Kranjsko v velikanski ^^^^^^Fnsfi=^" -■-■- [ izbiri (vedno 30 do 40 klavirjev). lOletna postavnoobvezna garancija. Todi preigrani klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava, najemnik postane lastnik klavirja, dočim ie dosegla najemnina višino kupnine. UglaŠevanie in popravila točno in ceno. Velikanska zaloga violin, cifer, tambiirlc, kitar, strun itd. Nafcfife cene I Najboljše harmonike (zahtevajte cenik). Najnižje cene Ton goliva J. J. lis Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 Hama zaloga pohištva sa spalo* bi jedllae »obe, salona In gosposke safea« Preprogo, zastor}!, modrocl na vznisi itannafl modrocl, otroiU vozički itd. Stran 16. —. i ■ ■■ i ——m^m SLOVENSKI NABOD. 252 štev. unt I lv I Trsela. vxnt ne.3nolld.no3e ix.vxnoxa.o In po rj.n3nlž;311i. cenali d.o"baT7"13a: ^JflhlOf IIO stalna ■•nnetnnn In h1 lulu« z obrtnimi tedniki v Brnu, peg. zadruga z omejenim jamstvom iLIlllullU podružnica nm Dunaju, I., Adlergasse Štev. 12. «» ■ Vllla#tVw p0polne oprav« za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohištva. P. n. občinstvu se priporoča 3616 velika zaloga pohištva lastnega izdelka. iz finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hetele ia vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Matej Gogala, mizar na Bledu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Proračuni nm zahtevo brezplačno. Leksikon on za Ho tiskala in založila c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaja leta 1906 (po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900) 3°55 kupi 0. Grebene v Ljubljani, Nova ulica št. 5, III. nadstr., vrata 11. erilo, — 0preme za neveste. jĐomačt izdelek, blatno in pla~ i ne no blago, švicarske vezenine. S/avl/ana, Selenbargova nI. §. Najceneje "" noue sibllioe Drzopnrilnike ose vrste slamoreznic in vse druge ppijefleiske stroje. ter železnino ponujata Rarol Kavšeka nasL Schneider&Verovfšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji LJubljana Dunajska cesta 16 Ljubljana Ne zasadite zahtevati cenik! Ne zamadite zahtevati cenik! Isvrstse ehrasles KLAVIR od strokovnjaka preizkušen 3926 se po jako nizki ceni proda. Poizkusi se pa lahko od 11—12 in od 3—4 ure. EUlabotna C. it 4. Ljubljana. 3872 Novi Vodmat. Ivan Kocin Prva slav izdebovalsica banoonijev pa amer. sistemu. Izdeluje vsake vrste harmonije za šole, pevska društva, privatne i. t d. Sprejemajo se po najnižjih cenah popravila vseh lesenih instrumentov. ■nT Zahteva|te ilustrovani cenik I TBO No torej ... To so ja prave Jakobi antinikotlnske cigaretne stročnice. 1463—II Na debelo: Adolf & AIexander Jacobi, Dunaj VIII. Ga&fciim Samam pzipozoca te tKMffincfS&ja cfiusa 26 Sod č/zančo. Zalili fiioSufit vceno pzt-pzavtfcnt* đfafio Suči venet $ ttahovt tn zas>Hc cveihec ,\ doma izsijoiovifcnc. /. Ran it ve vseh vrs! na] se skrbno varujejo vsakega onečišćenja, ker »e s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko celjivih ran. Ze 40 let se prasko domače f^jJtt obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša \-netje in bolečine, hladi in pospešuje taraščenic in zacelitev. pop— Po posti ee poellla vsak dan. ~nMI Cel lonček '<> hel. Kdor , požlje po poiti naprei 3 K t 16 U dobi 4, kdor 7 K pa 1 lončkov poStnine prosto na vsako postajo Avstro- O^ralcr. Posor na Ime Izdelka, Izdelovalca, cena in vnr- stveno znamke. Pristna Mm« pc 73 h. ——— Slavna zaloge i B. FRAGNER, c. k. dvomi dobavitelji, lekarna pri „Črnem OHu", Praga, Mala strana ogel Neraaove ni. it. 20». Z.atog* po z.-seM j^U.*rrmaA Astro-Ogrske. V Lfufallenl: lekarn« Jee. Mavf. ar. O. PlcoelL tehnična pisarna. S!ii Valentin Accetto II!!?: 2Kannm*ls«£db«£Mnit sodnt *5Kwe^cl«~ ■*«*«* 3936 Ljubljana — Kolodvorska ulica štev. 8. Naprava vseh v stavbno stroko spadajočih načrtov. — Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. — — Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. ===== Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3* ■ ■B Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno« mmm Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. ZE^riporoča.rra.o ^pecliaJLsao Samsko in otroško konfekcijo zelo solidne ttrrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Velika izbira najmodernejših kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri. Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago. nanovo vpeljana IzoŽVLllOvilia po najnižjih cenah. Otroške oblekce, plašČke, pelerince, čepice in klobučke. Higienično perilo in drage potrebščine za novorojenčke. iC Pošilja na izbiro tudi na deželoi ~im F. L. Popper čevlji ~~| za gospode in gospe so nogam | najbolj priletni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri i JULIJI ŠTOR, Ljubljana * Prešernova ulica št 5. t£ Goysserski čevlji za turiste, higijenični *£ čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 8,000.000. SftePHSePjGVfl tllldl itfJVi 2n Rezervni fond SOO.OOO kron. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun Ml I 09 Kupuje i« prodaja srečke tn vrednostne papirje :: ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih s TT |2 (O s vseh vrst po dnevnem kura. s