68. številka.
Ljubljana, četrtek 25. marca.
VIII. leto, 1*75.
SLOVENSKI NAROD.
U   -i . vaak oan,  riv^oiua. ponedeljke m O*«*« po prasnlUh, iei veija po pasti prujen^u, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 goid.,  *a pol iera 8 gold.
.w.;rt lota 4 gold. — Za LJubljano broz pošiljanja na dom za celo ieto 13 gole., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na fctu * o računa 10 kraje, z* meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel*. leto 20 gold., ca pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolan in      dijaki veh> znižana cona in sicer; Za LJubljano l& četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-stopne pcut-vrate 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopioi naj se K vole irankirati. — Kokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O;,  "v vn išt vna kat • ••>   »i ne r.)agovoMu> pošiljati narednice, reklamacije, oznanila, . j.   dmrntatrattvne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiit.
Zaradi dena.šiijog-a praznika izide prihod u j i list soboto.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanjo naročnike, katerim naročnina poteče konec marca in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
Onim gg. naročnikom, ki v teku tega meseca ne naroče zopet, bode administracija list ustavila.
„Slov. Natrotl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....4i gld. 50) kr.
Za četrt leta .... .'i ,, 30 „ Za tu mesec .... 1 „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na nicsee, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....S gld.  — kr.
Za četrt leta     ....     4k   „    — „ Za en mesec     ....     I    „   40 „ Za  gospodo   učitelje   na ljudskih šolah in za tliJttRc velja m.\\i-z&i toit cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr.
Po pošti sprcjeniau
:*
Državni zbor
je končal svoje drugo zasedanje in uekrologi o njem nijso veseli. Celo ustavoverui časopisi morajo priznati in priznavajo, da je re
su t »t tega, kar je njihova nemška ustavo-verua večina v dižavnem zboru ustvaril" koro — nič. In vendar je ta državni zbor voljen „direktnoto, po receptu, kakor so hi ga Nemci prav Humi in prav za svojo rabo napisali, da bi Slovane na steno potisnili, od česar so sebi in Avstriji tolikanj dobrega obetali. Sedaj vidijo oui in mi, a žalibo^ te izkušnje so drage!
/iiau*> je, da je nt»še uže večkrat izločeno prepričanje, da sedaj v Avstriji bijemo u aro d no borbo, in da je to zrno vsega no-traujega razdora in Nemcem merilo za vae volilne rede iu ustavnostne institucije. D« bi to pokrili, skušali so Nemci vedno druge prapore razvijati, da bi u s varali in tiste izniej sebe slepili, kateri so vendar Še toliko pravični in pošteni, da ne vidijo ni potrebe ui koristi v zatiranji miroljubnega soseda Slovana. Eden tacib praporov je uže dolgo liberalizem, diugi pak se je posebno pred odpretjem dosedanjega državnega zbora na-glašal, namreč legislativno zboljšanje mate rijalnib in gospodarstvenih razmer v državi. Obe ti izobešeni zastavi pak je nemška iu neinškuturska večina sramotuo nosila, ker ui ena ui druga si ne more moraličuib zmag pripisovati v tem državnem zboru.
Kakšen je liberalizem  avstrijske vlade, to je v berlinskem zlo. u povedal konipeten ten mož VVindhorst rekši, da avstrijska vlada svojim  filistrom le nekoliko fraz ob glavo vrže,  ti so   zadovoljni,  sicer pa vso ostaue
kakor je. Hujše kritike nij treba, iu je tudi uemškim liberalcem nevsečua, a pomagati si ue morejo.
Se bolj mizerni so ustavoverni uspehi lede gospodarstvenik reči j , katere so se naglašale nekoliko, da bi se oni nemški glasi potolažili, ki bi v svobodnostuih rečeh imeli radi vendar malo več, nego fraze in pa, da bi se „ki;ili ' malo pozabil. Ali državni zbor nij tu storil nič. Dolgo je Hicer posvetoval se o novej akcijskoj postavi, a sedaj prihajajo strokovnjaki in pravijo, da je vsa Nklenena stvar nepraktična , da bode asocijacijo še zavirala, in jo bode trebalo kmalu predi ugačiti. Da bi se paralizirali nasledki „kraha ki so zašli v vse kroge, posebno pa v obit in trgovino, o tem nij bilo nobenega govora. 0 nesrcčuej železniškej politiki in o splošnej brezidejnosti nam uiti govor.ti nij treba, tu priznavajo vso svojo slabost ustavoverci sami.!
Pobožni narodov rek govori, da hiša kiivičnikova mora razpasti, ker nij na njej blagoslova božjega. Iu le-tega ustavoverci res nimajo. Da si jim je bila vsa oblast v roke dana, vendar sreče nij pod njihovo streho. Pa je tudi ne zaslužijo. To kaže tudi brezobzirnost, s katero so tndi v zadnjem državnem zboru s terjatvami Slovanov, posebno nas Slovencev ravnali. To bode ostalo v knjigah našega spomina zapisano in bode upotrebljevano, kadar bode mera ustavover-uili nemških grehov polna in pride enaka
Ivan III. Vasiljevič in njegova žena.
Njegovo daljnje delovanje in njegova smrt. *) (Spisal J. Ste klasa..) L. 1453 je padci Carigrad pred silo turško in grško carstvo je prenehalo biti. Zadnji car Konstantin IX. Palcolog je po-giuei v strašnej borbi iu gnječi v mestu. Kdor nij pobegnil, bil je žrtva strašne turške osvete. Mej begunci je bila princesinja Sofija, bratranka zadu,cga grškega carja, ki je srečno pribegla s svojim očetom Tomažem 1'aleologom in z dvema bratoma v K m, kjer ju je papež Pape! II. prijazno spiejel. Kunski papeži so vedno gledali, kako bi mogli zediuiti pravoslavne knstijane s katoliško cerkvijo ter nijso pregledali nobene priložnosti, ki bi jnn pri tem podvzetji mogla koristna biti. Tako se je tudi zdaj zgodilo s pravoslavnim i u-k m kuezoui. Ivau 111. je bil uže dve leti vdovec. Prva žena Marija Borisovna, hči vehcega kneza Tver-skega, mu  je  namreč umrla 1. 14G7; ona
*) Glej list štev. 5«.
mu je zapustila euega sina, po imenu Ivana, katerega je imenoval on velikim knezom. Papež pa, ki je imel takrat velik upliv na vladarje in narode, ponudil mu je diugo ženo in sicer Sofijo, ker se je nadejal, da bode imel po posredovanju Soiijineni upliv na velikega kneza, ter ga morda po niogoč-pripeljal v krilo katol ške cerkve. Iu zares je sprejel Ivan III. pouudbo papeževo ter se oženil z Sofijo 1. 1472. Od tega časa so sprejeli liusi za svoj državni gro dvo-glavega orla, ki od takrat neprestano spominja Kusijo na oslobod.tev Carjigrada. Z ■S iip> so pr.sii v Moskvo tuai papeževi poslanci, mej nj.m. en kaidiuai, ki je začel precej razgovarauje z metropolitom o poti ebi zedinjeiija ooeh ceikev. Metropolit je odredil za razgovor z kardinalom učenega književnika rusaega Nikito Popoviča, katerega kardinal nij mogel dovoljno prepričati v tem vprašauji. Pa tuui sama Sofija nij bila za zediujeuje iu t-ko so papeževe velike osnove zopet propale.
Tem večji npliv pa je imela Solija na razvitek ruske države. Ona je namreč neprestano nagovarjala Ivana III., da se enkrat reši in oslobodi tatarakrga jarma. Letu 1480 se je to tudi zgodilo.   Ruska je zopei
laglje dihala. Bila je to velika sreča za llu-Mijo in začetek bolje njene prihodujosti. Tema primerno se morajo pa tudi vladarji Rusije z večjim sijajem obdati, nego je to dozdaj bilo. Na to ji silila tudi S ti.a, kajti ona je živela na gizdavem iu razkošusm dvoru, kjer so mnogo držali na izvaujnki sijaj, lin - U i ku?zi pa so živeli dozdaj čisto priprosto v vsakem ogledu in tudi Ivan III. o je držal starih običajev. A i to nij bilo ia S> lipi, nego je nagovorila Ivana, da se je obdal po običaju drugih vladarjev z velikim M.jajem in veličjeni. Poprej so «tari bojarji vsak čas naravnost k velikemu knezu doha-, ali. Zdaj pa se je to spremenilo. Veliki kuez jih nij hotel večkrat sprejeti, ter je bil ž njimi strog in trapljiv. Nje pa je to strašno žalilo, kajti oui so bili oholi na sv»j rod, saj so bili nekateri še pred krat-Kim samostalni vladarji, ter so smeli od i nega kneza do druzega prestopati. Bojarji ko dobro znali, da je temu vse S lija kriva, zat rej so jo začeli mrziti. Posebno pa se je pokazala ta mržnja proti njej za Časa, ko ho imeli odločevati o nasedstvu, katero le nij bilo točno uredjeno.
Ivan III. je imel od svoje prve žene Marije  T verske Bina Ivana Mladega, kate-
pravica za vse do površja, kar se zgoditi mora. _
Politični razgled.
Notranje dežele
V lijnbljani 24 marca.
Poleg fmf.vkf-r. vodjo nemške nstavo-verne stranke in prvega njenega ministra so dobili tudi drngi deležniki Ofenbeimovi od dvornega maršala v imenn cesarjevem pisma, naj se ne prikažejo več k dvoru, mej temi fen'« Sapieha, J>iblonovRki in Borkovski. S < pieba, ki je zavol<o tega tudi deželno glavarstvo v Galiciji ndloltl. bode se popolnem od javnega življenju odstranil. Giskra pak je Nemec, ali kar je Še hujše, ponemčen Slo van, in ima bolj trdo kožo.
Na Coškem nemško - liberalna vlada prav liberalno gospodari. Razpustila je dve društvi. Prvič češko delavsko izobraževalno društvo „Ty!u, z izgovorom, da to drnštvo ima gocijal-demokratične namere. Dragic pa dru-itvo „svobodominelnikov", češ, da so n e verniki. Lepa svoboda vesti pod nemško liberalno Auersperg-Stremajerjevo vlado.
Siovaški narodnjaki objavljajo iz Tarč. sv. Martina v čeških „Narodnih listib", iskren dopis, v katerem izrazujejo svojo hvaležnost in radost, da so jim Cehi po zbirkah zopet pomogli k enej slovaške) gimnaziji. Dopis pravi mej drngim : „Tako is krenih dokazov vzajemnosti ni j podal Še slovanski narod! Hvala, neskončna hvala vam za to ! Ne Čudite se, da j .j to evangelična cerkev, ki vam pošilja takov pripis z uajiskrene jšo zahvalo. Vsaj je cerkev evangelična, narodna cerkev ia cerkev evangelična-slovaška je narodna cerkev češkoslovaška na Ogerskem. — Mi in naši otroci molimo češki, deca naša se dčč češkega katekizma, duhovni naši nznanujejo nam po češki besedo božjo, kako bi tedaj ne mogla biti vzajemnost mej Čehi in Slovaki ? Zaradi tega vam zagotov-Ijamo, da žrtev naša ni j padla na nerodovitno polje, kajti mi bodemo zopet imeli gimnazij, ki nam ga je vzelo snrovo na-silstvo."
"* »e   m ilrž&ave.
Iz Carigrada se javlja, da je znana prepirica mej sultanom in avstrijskim poslanikom Zičijem toliko kakor poravnana, da si obravnavanje ni i še končano.
Iz Miercegovilte se poroča zopet novo turško nasilje. Več nego 50 najveljav-
neišib Srbov je moralo is Hercegovine pobegniti pred šikauami,  kaf-re jim naprav Ijajo  Turki.   Težko, da bi se  mir dolgo ohranil.
flamanska vlada pozivlje vse v tn-iezeraskem se nahajajoče vojake mmnnske, da naj se vrnejo k svojim polkom. Uradn' listi trdijo, da je to brez voinega pomena, ker dotični vojaki so poklicani le k navadnim vojaškim vajam. A mogoče, da se v nrijentn kaj pripravlja.
Unska vlada je naredila zopet en korak dalje, ki ima nalog kraie povifllanske, tako namreč imenniejn Rusi nekdanje poliske rW.e1e, zdrnžiti v t^aneiše sr»oj«»nie z o«t»lo Rnsiio. Do zdaj j« bilo sodništvo v Kon-gresovki od ruskega različno, ki je bilo sestavljeno na popolnem drugih podlogah, ravnaje se poglavitno po francoskem merilu. V najbližje) dobi se pak uvede v Kongre-Movki taka sodnijska osnnva, kakor po vsem Ruskem, posebno je to porotna sodnija. Slednja se uvede najprej v severozapadnib krajih. Na mesto francoskih postav nastopi „nvedenie zakonov ruskih". Vsled te nove sodnijske uprave Re založi v Varšavi vrlino sodstvo, in v desetih glavnih mestih povislsn-skih gnhernij, zborova sodstva. Vrhu tega se nstanovć tudi mestna in občinska sodstva Uradni jezik pri sodiščih bode ruski.
Špti 11 isi.tr alfonzistična vlada hoče b*je Madrid utvrditi. Ta namera če je resnična, zopnt ne kaže posebno dosti poguma naRproti Karlistom.
trci so imeli v TTvdenarkn v Londonu velik tabor in ho sklenili terjati, naj se fa-niški ujetniki izpuste. Na spomin John Mi teh el a, kateri je umrl. je cela družbi odkrila se. — Angleški policaji se za vse to niti zmenili nijso, ker angleška svoboda in liberalnost je pač drugačna, nego pri nas nemška.
V parlamentu v Kanatli je prišlo 34 peticij zoper razne poslance, češ, da so ri h sleparijo in goljufijo poslanstvo pridobili. Divjaki v Kanadi bodo volitve za neveljavne spoznali, a pri našej trgovinske) zbornici . . .
Domače stvari.
— (Slovenščina na c. kr. realki.) V urad ne j „Laib. Ztg." od včeraj (sredo) odgovarja direktor c. kr. realke, g. dr. Mrhal, na naš članek o  „zatiran ji slo-
venskega jezika"  na  tem  učnem zavoda. Direktor potrjuje, da je res stvarno vse tako, kakor smo mi povedali.   Kar omeSe, to so le malosti (n. pr., da obiskuje slovenščino mej 60 nčenci 14 in ne osem). Zatorej to izjavo  in  oni   naš članek priporočamo prihodnjemu deželnemu zboru.   Ali se slovenščina zatira v našej deželi na podlogi   (nam  stoprv   iz' Mrhalovega odgovora znane)  mininterijalne naredbe od 31. maja 1871, 5t. 2431, ali pa na podlogi Ramovolj-stva  in  lak"ne  interpretaciie  one naredbe nemških profesorjev,   to na stvari n'Česa ne spreminja; in nam je le za fltvar. Ako pa g. direktor taji,   da bi bil kateri profesor od-eovarjal od slovenščine, in dvomi, da bi bil podpisanemu uredniku kateri oče rekel besede, ki smo jih citirali, in ako zahteva, naj mi javno imena dotičnih  imenujemo, odgovarjamo,  da,   sko  je g. direktor tako pre-nričan „nach d-n gepflogmen eingehenden E-hebnngen", da je naša trditev le „Erfiu-dung", naj nas pred porotniki toži.  Ako to javno rečemo in poleg povemo, da je pod-pmini urednik tudi pisatelj vsega tega, torej zaveden, da bode mogel za svoje glavne trdtive  pred   Rodiščem  moža postaviti, e zakaj iščete v vladnih časopisih imen in ne pred porotno sodbo,   kjer jih bomo še več izvedeli, ako pokličemo več učencev, učiteljev in direktorja, ki bodo morali pred izpovedho priseči in hode precej kruhoskrhstva odnalo. — Sicer pa ponavljamo,  da so vse te reči postransko in malostne. Glavno stvar nam v  tej   dragoceni   uradni   objavi direktor Mrli al sam potrjuje: namreč, da se v glavnem mestu slovenske dežele na c. k. učilišči   slovenščina   za   vrata postavlja, jezik večine naroda te dežele,   kot   nekaj nepotrebnega smatra! 0 tem bomo še več pisali in smo pripravljeni zrno svojih  trditev pred porotniki   zagovarjati,   kadar  hočete.   Za dene* nam prostora in časa zmanjkuje, ker „Laib. Ztg." dobivamo tu komaj dve uri pred končanjem pisalnega uredovanja.   Drngi teden se vidimo.  Ceternm vero : slovenski jezik je
rega so smatrali za pravega naslednika, ki se je tndi že udeleževal   pri vladnih poslih. Ali on na enkrat oboli  in nmre na veliko Žalost očetovo in celega naroda 1. 1490. On je bil oženjen s Heleno, hčerjo moldavskega gospodarja; iz tega braka je živel en sin po imenu Dimitrij.   Zdaj je nastopilo vprašanje : bode li naslednik Ivana Mladega sin Dimitrij ali pa najstarejši sin S' fijin Vasilij. Bojarji, ki  so  mrzili  Sofijo, kakor je bilo poprej povedano, držali  so se Dimitrija in njegove matere Helene. S tem so hoteli dokazati, da imajo vendar še upliv pri vladi; ali ker jim nij Šlo vse lepo od rok, kakor so mislili, upotrebili so obrekovanje za svoje svrhe.   Obdolžili so namreč Vasilja in Heleno, da mislita  Ivana  III. izpodriniti in sama sebe proglasiti za vladarja.   Ivan III se prestraši ter da brž Vasilja vloviti in za preti, mater pa odstraniti.   L. 1498 je dal veliki knez Dimitrija slovesno kronati. Ali sčasoma je izvedel   Ivan III.  za vse bo-jarske spletke ter se je strašno razsrdil in strašno kaznih   Tako ste pretrpeli velike kazni dve najodličnejši rodovini, knezi Pa trikjejevi in Rapolovski.   Prvi so bili vsi pomnišeni, drugi pa ob glavo dejani. Ivan III. se spravi zopet s Sofijo, proglasi Va
silja svojim pravim n slednikorn, ovenčanega Dimitrija pa da v tamnice zapreti.
V zvezi s temi rodbinskimi   prepiri in dvorskimi  spletkami  je bilo tako zvano židovsko razkolništvo   (židovskaja jerez'), ki je zametavalo nauk o sv. trojici,  o češČenji sv. podob, mništvo itd.   To krivoverstvo se je pojavilo v Kijevu v drugej polovici 15. stoletja, morda še poprej. Glava in pa član ■ brine kijevskih razkolnikov,   Žid Zahariia je   prišel  iz Kijeva v Novgorod s knezom Mibajlom  Otelkovičero,  ter je zasejal tukaj svoj novi nauk. V Novgoroda pa so se gojile sploh vsakovrstne nove ideje, ki so se ali doma izcimile, ali pa od drugod uneRle, posebno rado iz Nemčije, s katero so stali v zvezi po svojih trgovcih.   Prva dva učenca Zaharijeva  sta bila dva duhovna, Dionizij in Aleš, katerih javna  pobožnost je probudila v narodu do nju veliko spoštovanje, kar je tudi mnogo pospeševalo razširjanje nove vere.   Krivoverci  so se odlikovali v učenosti, imeli so knjige, ko jih nijso pravo slavni   duhovni  nikdar videli,  ter se tudi vsled  tega nijso mogli dosta braniti proti učiteljem nove vere.   Glas o pobožnem živ ljenji in modrosti dveh glavnih novgorodskih krivovercev — Dionizija in Aleša, prodrl je
tudi do nšes velicega kneza, ko je prišel leta 14H0. v Novgorod, ter ju je vzel sobo j v MoHkvo. Tudi tnkaj sta v kratkem razširila svoj nauk mej najodličnejimi mestiani in duhovni. Mej prvimi se broji arhimandrit s'mouovskega samostana Sosim, velik ub;mec Ivana HI., ki je kasneje postal metropolit; dalje Helena, snaha velikega kneza in diak (tainik) Ivanov Feodor Kuri-cinj. Ko je novgorodski nadškof Genadij odkril to krivoverstvo, začel je vse privržence strogo preganjati j ali vsi so skoraj pobegnili v Moskvo, kjer so v miru živeti mogli. Ko je pa Genadij videl, kako se jim v Moskvi vse dopušča, pozval je na pomoč proti njim Josipa opata in osnova-telja Volokolamskega samostana.
Josip Sanin, sin moskovskega sluge, preživel je do dvajsetega leta v mirnem mništvu, potem je stopil v samostan Pafnu-cija Borovskega. Po smrti Pafoucija je bil zbran on za opata tega samostana, ali nij bil zadovoljen z njegovim ustavom, nego je hotel ostrejšega; ko pa bratje nijeo hoteli njega poslušati, zapustil je on ta samostan ter osnoval v volokolamskih šum ali nov samostan z novim strogim redom. Taccga toni ha tedaj,   ki je bil   11 en t rudiji v V svojih
v Sloveniji „Aschenbrodel" kljubo. 19. členu ustave!
— (Ljubljanske narodne v o -lilce) oporozujemo, da je denes dnpoludue ob 11. nri v čitalnici shod zavoljo mestnih volitev.
— (Politično in bralno društvo „EdinoBt") za tržaško okolico bode imelo na velikonočni ponedeljek 29. t. m. III. občni zbor na Občini ob 4 uri popoludue. Dnevni red je: I. Berilo in potrjenje zapisnika druzega obČnegi zbora. II. Adresa do Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, katera se bode izročila Njih Veličanstvu , ko bodo počastili naše mesto. — Vse čestite nde in rodoljube, da se obilo udeleže zbora, vabi: orlbor.
— (Štajerski deželni odbor) je letos tudi prav malo predlog pripravil za zbor. Najvažnejša je predloga o nstanov-Ijenji meščanske šole za deklice v Maribora.
— (Novih šolskih postav) bi bilo — piše .,Slov. Učitelj" — treba prav zelo tudi v slovenskem jeziku in to v ponebnem zvezka. Z««lje so se v tej zadevi tudi nri deželni skrpščini v Oradci čnle in živo potrebo Čuti vsak učitelj, nekoliko za svojo potrebo n»iveč pa za s 1 o v e n s k e šolske svetovalce. Radi tega se je predsednik „Uč?teljskega društva z* slov. Stajer" obrnil na c. kr. založbo šolskih kn;ig, da bi ona te postave za slovenske dežele v slovenskem jeziku izdala. Odgovorilo se je prosilcu, 'da se je njegova prošnja slavnemu c. kr. ministerstvn predložila.
— („Učiteljsko društvo za slov. Š ta jer".) Vabilo k odborovi seji v torek po veliki noči 30. t. m. Zima je hvala bogn vendar prenehala, mogoče bode torej tndi selskim učiteljem zopet znhaiati k zborom. Radi tega se sklicuje odborova seja „Učit društva za slovenski Štajer" 30. marca v Ljutomer. Začetek ob 9. uri v sobi prve realke. Na dnevnem redn je: 1. Poročilo predsednikovo in blagajnikovo o delovanji in  stanji  društva  od zadnie odborove seje.
podjetjih, strog proti sebi in drng'm, ne boječ se grožnie niti trpljenja, poklical je Genadij na borbo s „krivo ver "dvom", ki je postajalo vsak dan jače in večje. L. 1489 je bil posvečen za metropolita tajni jedno mišlenik krivovercev, simonovski arhimandrit Sosima. Po svedočanstvu JoRipa Volockega, so Re prepirali mnihi in posvetni o veri v hišah, na cestah, na trgih — vse zaradi vere novih krivovercev. Josip Sanin je pisal proti njim mnogo govorov, ki so bili izdani pod naslovom „Prosvetlteli", ter je zahteval da se morajo duhovni zdržati vsacega ob-Čenja z metropolitom Sosimom, ki je bil zavoljo tega tndi prisiljen odreči se svoje časti; ali krivoverstvo za to nij prenehalo, kajti ono je imelo podporo na samem dvom ; kakor je uže poprej povedano bilo, v Heleni in najodličnejših velmožeh. Ako je hotel Josip proti krivovercem oRtro postopati, moral se je zvezati z Sofijo, ki se je držala stalno starega zakona. Josip si je izposlo-val pristop do Ivana III., ter ga nagovoril, da poprime stroža sredstva proti razkolni-kom. Na to ga je nagovarjala tudi njegova Žena Sofija. Veliki knez pa je vendar še dolgo premišljeval proti krivovercem odločno postopati, ter je še le 1. 1504, ko je bila Sofija uže mrtva, sklical cerkveni zbor (du-
2. Posvetovanje o novih in o pomanjknjočib knjigah in nčilih za slovenske narodne šole.
3. Pogovor o bodoči postavi, zadevaioči imenovanje štajerskih učiteljev. 4. Dolnče vanje kraja in časa prihodnji odborovi seji. K obilni udeležbi hl'žnilh odbornikov »n za pismeno mnenje oddaljenih, ki se ndeležiti ne morejo, prosi najul jndneje   J. L a p a j n e,
predsednik.
— (Šolstvo  po  slovenskem  Št s. jer j i.)   Konec leta 1872. je bilo  193 šol torej v številu nij baš napredka.    Toda t* krat je bilo samo 61   d^orazrednih,  12 tri-raz^ednih in 7  Btfrirazrednih   Sol,  konec 1. 1874  pa imamo  6 dvor»zrednih,  10 triraz-rednib in 2 Stirirarredni šoli več.   kar kaž« lep   napredek.   Največji  napredek   ie  pa v tem, da se je v 2 letih število učiteljev skoro z« 40 pomnožilo. Se ve. da bi nčit^liem ni p»-ed-k   v nekem   drugem   oz:rn   še ljubši bil, to je. da bi  se učiteljske plače v vfle razrede pomaknile,   da ne bi */i učiteljskih olač v zidnjem razredu bi'o.
— (Radi imenovanja učiteljev) je sklenil griški mestni zbor prošnjo na deželni zbor, naj se imenovanie uč/teliev vse-knko mestnemu Solskemn svetu ne odvzame. Dobro! A tudi okrajnim šolskim svetom po štajorskej deželi naj bi si ta važna pravira ne odvzela.
— (Ptujski nemškntarii) so skle nPi Rechbanrn zaupnico nnslati, ker je vlado oodpiral, ko si nij upala po nemških principih gotovo ^liberalnega" W'ldaiierieveg» nasveta v zbornico prinesti. Konsekventnnst liberalno-nemških kričačev ie povsod maihens.
— (Cerkvena tatvina.) V Smari« pri C"lii so tatovje cerkvena vrata štrli, ali ker se dragocenejše reči v fa^ovži hraniio. morali so lopovi s tem zadovoljni bit«, kar so krajcarjev našli v pnšici.
— (Nesreča.) V Jablani, okrai Trebnje, živi posestnik Ant. Kos, ki je imel 14 letnega Jan Roedia, kakor za sina pri sebi, bil ga je namreč adoptirah Cvetno soboto dopoludne gre ta v Pred-Jamo iskat
hovnij sabor). Genadij n«i b*l član t*g* zbora, ker ga je leta 1503 duhovni zbor preplašil krivim svetoprodajstva, ter ga odstranil, vsem drugim pa strogo zabraml denar za sveta odpravila prejemati, duhovnim in dijakonom. ki bo bili u d ovci službo božjo opravljati, ter mnihom in nunam v enem samostanu živeti. Nadškof je pa vendar važen v tem, ker je zahteval in zagovarjal šole za duhovne, in ker je bil proti posvečenju prostih, pisanja in čitanja ne. zmožn'h ! Tndi duhovni zbor, katerega je sklical Ivan III se ie ravnal po svetu Ge-nadiievem, ki je zaliteval krute kazni za krivoverce. In zares so bili krivoverstva obdolženi in prepričani strašno kažnjeni. Nekatere so zaprli v kletke, ter je sežgali, drugim so jezike iztrgavali, mnogo je bilo v tamnice zaprtih ali pa v samostane vtakni nih. S tem sicer krivoverstvo nij bilo udu-šeno, ali vendar se nij upal nobeden naredbi vladarjevej protiviti, kajti vsak je dobro znal, kakšna kazen ga čaka.
Razen te borbe prof razkolništvu pa j« imel Josip Volocki j še drugo zaradi samostanskega posestva. To vprašanje je bilo vsaki dan važneje, kajti vojniki, za katerih no-množenje se je država mnogo hrinila, dobivali  so svoje   vzdržavanje od teh zem-
bršljan za bntare. Ali nij se vrnil več domov. Našli so ga 21. t. m. po dolgem is-k«nji pod 200 sežnjev visokim pečevjem % razbito glavo. Nesrečnež se je bil izpod-taknil nad pečevjem iskaje bršljan in „ma-c'k-." za svojo butaro in je tako našel smrt.
— (T ep ež ) V ponedeljek 22. t. m. sta se sprla v Stožicah, posestnik Jakob Peršin, št. 14 in Jan. Cmder, št 10 zaradi neke malenkosti. J. Cunder, znan zabavljač in razsajalec je pri tej priliki Peršina tako obo-del z nožem, da leži v smrtnej nevarnosti.
— (Nogn si je zlomil) nredvčera-n'em nekov delavec tukaišnie kolomazne fabrike vsled nenrevidnosti pri Rtrojn, da so mu jo morali odrezati nad piščaljo.
Kazne vesti.
* (Nesreča.) 7. t. m. je iz Š^ške pri Linhljani rojeni ;n ori kablovsko r'Ski železnici služeči maš'nist padel mej vožnjo pnd lokomotivo in ostal na mestu metev. Ko je namreč vlak nže do štacije Fužine prišel, st'ip:l je on na desko ven. a nakopičen sneg oh iarku ga je d<>li potegnil.
* (Izseli eni« sčkulskih deklet) v Valahiio, traja neprestano dalje, kakor ^išeio ogeraki listi. Ukaz oge^skega mini-sterstva n'i imel učinka, kajti dekleta popo-tnieio v Valahiio brez potnih listov ali poaov, a tamošnji ur«dl se za to tndi nič ne brigajo. V Galacn je toliko ogerskih deklet, da s- na ulici in centi čnje le ogeraki govor. Dopisnik v enem onih listov omenja dalje, da v nen"vznčnosti bečkereškega sodnika, ki se več, dnij n« vrne domn, izročujejo njegove hčere pnnntofl liste. Na enem vozu n. pr. se odpelie no osem do deset deklet in z niind na vozu navadno kaka ženska, ki je lehkovfirne revice nže davno prodala!
* (Visoka starost.) V N*ey Kan'ža na Ogerskem ie 16 t. m. umrla neka delavka z imenom Toth. 103 1. stara. Nien tretji mož, ki ie sedai 00 h Rtar, ae je oženil z njo, ko je bila 80 let atara. V poslednje) dobi je precei pila žganie.
* (V Benetkah) so odkrili novi Ma-ninov Rpomenik.
* (V Lyonn) na Francoskem je pogorelo veliko gledflišče.
Ijišč, podedovanih in podarjenih od vladarjev, ki so gledali, da čem višje takih posestev razdati morejo, mej Rvoje ljudi. Ti Ijndje pa so večkrat ta posestva poklanjali samostanom za pokoj svojih dnš, kar nij bilo za vladaria, ker so He tako vojaške rodoviue zmanjševale. To pitsnie o i met j n samostanskem je hotel rešiti znameniti pustinjak Nil Sorski (tako imenovan po Ramostanu na reki Sori, dve milji od Kirilovega BjelozerRkega samostana). Le ta pustinjak je dokazoval, da morajo nnibi Živeti po pustinjah, ter 80 sami z svojim delom in zaslužkom preživiti, on je smatral mnibe za ljudi, ki so se Čisto odpovedali svetu, in da se vsled tega ne »mejo baviti nič več z svetnimi rečmi. Nila so podpirali bjelozerski mnihi. Josip Volocki pa je smatral samostane za občestvo, iz katerega se morajo upravitelji cerkve izbirati. „Ako samostani ne bodo imeli sel" govoril je Josip, „kako bodo mogli čestiti in plemeniti ljudje v samostan priatopati? In ako ne bode čestitih starcev, odkod se bodo jemali duhovni predstojniki?" Mnenje Josipa Volockega je nadvladalo in veliki knez je pustil staro naredbo kakor je bila. To vprašanje sicer nij bilo popolnem rešeno, kakor se bode kasneje videlo.
(Konoc prib.)
* (Bogastvo skrito pod deskami.) Nedavno je umrla v Šiuknovcni na Češkem neka Barbara Kunipfova, ti j« zapubMa velikansko premi ženje. Pod izlono podlogo ali diljam: so naali v starih loncih za 4 cente starih brebrni h tolarjev m H tu uiov zlatih cekinov. Celo bogastvo iznaša 200.000 gold. Vsled 0p< n kc \ npade ta dedšdna ceikvenemu redu UMuiijcmu sestra sv. Karla Boromeja. Gofcpodarttvo m nadzorstvo pri tej dedščini ima le duhov-ščina.
* (V Jeruzalem.) Pred tremi tedni napotila se je v Brnu dobro znana bran-jevka „Kačenka" v Jeruzalem, da bi se tam pokorila za svoje grehe. Ona namerava romati sem in tja — kar je moč po »ulični — peš! Kdo jo je pripravil k temu lomauj , nij znano. Spokorna romanca zaput>t la je moža in otroke, ter se preskrbela tud piav previdno z popotuiuo v znesku  1000 gold.
* (45 let stara gos.) Zupan neke vasi na Ogerskem je 1830 1. podedoval neko gosko, ki je vsako leto nesla jajca in tudi mlade izvalila. Se minolo leto je bila sreču« mati mnogo goseh, dokler nij C. t. m. zapustila to solzno dolino v 45 letu svoje starosti.
* (Svarilo za potujoče v Lipsko (Leipzig). Evo, kake račune sta morala plačati dva moja znauca v eni lipskih go-stilnic.   1. Hotel „zuni Noiddcutscheu Hota.
Nota flir Nr. 8, ftlr Ilcim......vou
Fntz Timpe in Leipzig, den 10, Marž 1875. Licht 1 Maik, Lugement 15 Mark, Service 2 Mark. Zubammen 18 Mark, vtaplangen F.  Timpe,  Fr.  Dattcl.  (?)   2. Hotel „zum
Norddeutsclitn Hofa. Nota flir Nr. 9.....
. ,......(popolnoma tisto, kar poprej).
Tedaj vsak je moral plačati 18 (osemnajst) mark, ali pa 0 (sest) tolarjev za to, da je spal eno noc v eni ne veliki sobi, v hotelu 3tje vrfcte, kakosen je hotel nzum Norddeut-Kchen H*.t'-'. Dobiti nazaj na ta način izgubljeni denar je čisto nemogoče, ker oba omenjena znanca ni, sta imela časa se pravdati, in tudi, če bi ga imela, odlok bil bi jako dvomljiv, kajti nemški sodniki so znani po svoji pravičnosti nasproti tujcem. — Samo to se omenim, da je navzoči policist onima gospodoma, ko sta se pritoževala, rekel, da morata vse precej plačati poleg predloženih jima računov.
J. B. de C.
Loterij ne srečke.
V Gradcu 20. marca: 74. 40. 58. 39. 2. Na Dunaj i 20. marca: 35. 77. 15. 39. 7.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RBifalesciere tu Barry
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašćenih 1 otrocih brez medicin in stroškov5 zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesib, Blabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšauje, bledičico in pre-lilajcnje; posebno se priporoča za dojeneu in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angclsteiua, Dr. fthorelauda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofiuje (Jastle-1iii.111, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri uristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prinadljivem a bolehueiu draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bedenji v obistih 111 mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciore je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolue čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam. James S hore lan d, ranoceluik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalescičre du Barry VBeutransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gel s te in, tajni nanit. svetovalec. Spričevalo št. «6.021. Obcrgimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, J© valed rabe Vaše KevaleBciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem U ur k a rt, ranoceluik.
Montoua, Istra.
Učinki Revalescičre du Barry bo izvrstni.
^ Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F, V. Beueke, pravi prolesur medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r Klinische W ochenschri tt" od 8. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevaleuta Ara-bica" (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več m več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar VBa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda KevaleBciere gaje osdravila popolnoma v 6 tednih.
Št. 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo Bedem let, na nespanji, tresući na vseh udih, shujšanji iu hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUBseldorl, na dolgoletnem boleham i glave iu davljenji.
St. 75.877.   Flor. Kollerja, c, kr. vojašk. oskrb-
nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišeanji v prBih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša-iilja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skororbreznadejui prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 115.715. Gospodični do Montlouis na nepre-Davljenji, neupanji in bujšanji.
St. 75,938. Barona Sigmo 10letne hramote na rokali in no^ah i t. d.
1J e valesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odrašOenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
v plebacnh pusicah po pol funta 1 gold. £0 kr. mm 3 gold. JO kr., 2 runta 4 gold. 50 kr., 5 iun-Ov 10 gold., i i! luntov 20 gold., 24 tuntov 30 goid, BovaJeEcioro-BiBcuiten v pusicu h a 2 gold. 50 kr. a 4 fcoid. 50 fcr. — litivaleaciern-Chocolateo  v praha n v plogoioab tu ia tu* l gold. 50 kr., 24 tati 2 golđ, >0 kr., 48 ta* 4 gold. 60 kr., v prahu xa 120 tat tO gold., sa 888       30 goid., — za 575 trn rft> «<oić. - Prodaje; Barry d u «&rry !■ C o m p. m>
at&ii, Wull£l8«liK;»»ae št 3, v LJubljaui Ed: .J:r, v C»rM<loi bratje O be c a u z me y r , v lus-o.roliu Diecbt) & Frank, v CJeJovoi P. Birn .•Hobor, v IjO^efi Lud vi** MUllor, v Hurlburt Ai. Moiič, v Kvranii J. B kookunuion, v ZmuitImi v lckaruici usmiljenih sester, v i'er-novnuii pri N. Šn i rh u, v Onekn pri Jul. Davidu, lekarju, v Grudvu pri bratih Ob er ran z-uieyr, v TciiieNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v \nm/ tliuu pri lekarju dr. A. llalterju, a.akor v .i>o; u.cbtii: pri uoorih U>aal4ili tu «;»e<j«>rijiikih tj-govoib; s udi ritzpošitja dunajska hite na v«e Jur»je po poštnih akazmuii> ah pOVlMtjih.
Ttijei.
23. m ar ca: v    « 1 »* : Lang iz Dunaja. — gr. Degonfeld iz Požuna.
l'ri Nlonn: Vie iz Dnn»ja — Ebi-rl iz Trsta. — Rož iz Hrastnika.
hri ■j.-jmI: Bledi iz Dunaja, — Kraut iz Hajde — Prinz iz Dunaja.
Pri /ititioii-i s I.ustig iz Litije. — Kmet iz St. Martina.
jLJlftU&JMC« OOfiM 24 marca.
(Isvirno teiegraučno povodilo.)
tunini uri. uolg v oankuvctn  .   71 fl<L 45 kr.
Enotni drž. dolg v arebrti    .   .   75   B   H5 r
i860 arž. posojilo.....112   n   50 ^
Akcije naro<liiG banko   .   .     963   „   — „
Kreditne akcijo    .   .    . 235   B   25 r
L.ondon........lil   „   4') p
Napol.......... 8    „   8W m
C. b. cokini.......5   „   23 „
Srelro.........104 .55
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Majnoi r jsc» slovenske
F. Cimpermanove „Pesni" f
obsegajoče 274 strani mali 8 0 se po 00 lev. dobivajo v iledeiifa bukvarnah : v L j ubijani Kloinma} r & Hamberg, Uiontini, Klerr, Lercber, Tili, „Narodna tiskarna11; v Gorici: K. Soeltar: v Celovcu: Ed. Liegel; v Trstu: <J. II. Scliimpf; v Ptujem: W. lilanke; v Colji: K. Sochur; v Mariboru: Tiskarna J. Pajku. (148—23)
Uradno naznanilo.
25. marca 1875.
it h/pisano je: Služba ces. kralj, cestarja z ietuo plačo 400 glo. v 6 tednih
£ri c. kr. doze nej vladi v jubjani. — Pri ces. t.r. predseduistvu okrož. Bod-nije v Novein mestu siužba vodje zemljišnih knjig v X. razredu letno plaće.
Javne dražbe: Valont. Oniahnovo iz Biča, 730 gi. 1. aprila (111 Zatičina . — Ant. K. hic.'.i) iz Oreheka, 193 gld., 0. aprila (111. Postojna). — M. Zakrajšokove iz srednjo Arte, 010 gld., 80, marca (1. Krško). — A. rrodovicevo iz Uraatja, 431 gki., 30 marca (lil. Metila). — Jak. Zalarjevo iz Studenca, l(i(.t3 gld., 31. marca^ (I. Ljubljaua). — Jos. Snubicovo iz Police, 1715 gld., 1. aprila (1. Za-tičina). — Jos. Pestelovo iz Podrage, 2985 gold., 3. aprila (I. Vipava). — Uršo Likarjev« iz Kiškega, 16110 go.tl., 8. aprila (1. Krško)
Tržiti* cen«
v Ljubljani 24. marca t. 1.
Pšenica 5 gld. — kr.; — rož 3 gld. 50 kr.;
— ječmen 3 gld. — kr.; — ovos 2 gld. 10 kr.; — ajda iS gld. *J0 kr.; — proso 3 gld. — kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. 30 kr.; — fižol 5 gld. 20 kr.; masla lunt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoh hišen — gld. 36 kr.; — špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — tolotnine funt 23 kr.; svinjsko meso, lunt 28 kr. — sena eunt 1 gld. 30 kr.; — slamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 g,d 40 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Zobni zdravnik
docent dr. Tanzer
i« Gradca,
ordinira tu xljul,fj<itii /*#•#• ,,SI<mu". v Bobi štev 36 in 37 v 11 nadstropji v zobnem zdravilstvu in cobnej tehniki vsaki dan od 8 uro zjutraj do 5. uro zvečer. (91_4)
Ostane tu samo do velike sobot« .
Dr. Tanzerjeva aiitiseptikon zobna voda, zobni prašek in zobna pasta so dobiva pri gg. C. Mahni lekarju Eirsicu m PicOOlUu v Ljubljani in v lekarnah v Kianji, Loki in v Kamniku.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po 111» jui£ j i oemii« posebno:
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih 1OO0 več .....
1(HX1 voznih listov za železnice a firmo iu železniškim kolekom
2000       n n n n t»
11""' za In vo vii/ n i n o s firmo in železniškim kolekom
'<*ooo „ „ „ „
1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firino 1000 „ v oktav
za c. kr. sodnijc, občinsko urade, okrajno zastope, šole, cerkve in cerkvene  urade,  advokate iu  notarje,  pohot niče za nicsecno
5	»Id,	—	kr
3	B	20	n
7	n	50	n
13		50	n
9	n	—	n
16		50	n
4	n	—	n
3	„	80	n
l'l
n,-e 1. t. U
Isdajatelj in urednik Josip JurČifc.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".