PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 37 (13.268)
Trst, torek, 14. februarja 1989
Odpadlo je tudi današnje srečanje voditeljev raznih strankinih struj
Novega tajnika KD bodo imenovali le na vsedržavnem kongresu stranke
Forlani ima veliko prednosti pred Scottijem in Gavo in njegovo imenovanje je doslej najbolj
verodostojno - Leta 1976 se je KD znašla v istem položaju
Arnaldo Forlani je glavni kandidat
RIM — Napovedanega srečanja med voditelji raznih struj Krščanske demokracije danes ne bo. Na predkongresnih pripravah se niso dogovorili za novega strankinega tajnika, zato demokristjanom ne preostane drugega, kot da počakajo na vsedržavni kongres. Voditelji raznih struj bodo tako še na kongresu sklepali nova zavezništva in iskali skupne točke kongresne razprave. Glavni krivec za to doslej brezciljno tavanje pa je po mnenju notranjega ministra Gave statut KD, ki določa, da mora biti strankin tajnik izvoljen s proporcionalnim sistemom.
Zadnji predkongresni besedni spopad je bil včeraj v Neaplju. Pravzaprav se je soočal sam strankin vrh: De Mita, Scotti, Gava, govoril pa je tudi Paolo Cirino Pomicino, se pravi eden najbližjih Andreottijevih mož. Vsi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi neenotnosti, ki je zavladala v stranki, vendar so ta pojav pojmovali vsak po svoje. De Mita je na primer napovedal, da bo na kongresu zahteval politično oceno opravljenega dela in dodal, da danes le s težavo govori o »strankini enotnosti«, še zlasti, ker je zmanjševanje notranjih razlik le sad rekriminacije. Gava je večkrat poudaril, da strankina sredina ni nobena alternativa levice, kajti »če smo se dogovorili, da ne bomo izključevali drugih (v tem primeru Andreottija), ne moremo sedaj govoriti o izključevanju De Mitove struje«. V primeru pa, da bi do kakega izključevanja dejansko prišlo, bo to skupna odgovornost in ne samostojna pobuda.
Cirino Pomicino je De Miti predlagal, naj še ne dela obračunov, pač pa naj nakaže nove smernice za bodočnost, medtem ko je Scotti še poslednjič govoril o srečanju vodstva, ki bi pojasnilo marsikatero temno plat tajniške kandidature. Predloga oziroma vabila pa De Mita ni sprejel.
Po zaključku deželnih kongresov KD pa je sedaj mogoče vsaj delno izračunati preference kandidatov. »Ljudska akcija«, se pravi trojica Gava-Scotti-Forlani je menda nabrala 36,8%, Za-cova struja 34,6%, Andreotti 18,1%; Fanfani ima le bore 3 odstotke. Marsikje nastajajo že prve hipoteze o morebitnih zavezništvih. Tako se je na primer v Neaplju hitro razširila vest, da so se Gava, Scotti, De Mita in Gargani že sporazumeli za kandidaturo sedanjega strankinega podtajnika Scottija. Velika sredina bo verjetno kandidirala Forlanija, vendar zagotavlja, da se bo še enkrat posvetovala tako s Forlanijem kot s Scottijem in Gavo. Pri tem pa je tudi odločno zavrnila vesti, da že zbira podpise v podporo Forlaniju, agencijske vesti pa potrjujejo obratno. O Forlaniju kot novem strankinem tajniku pa sta še pozno sinoči govorila tudi Evangelisti (andreottijevec) in Piccoli. Vse kaže torej, da se bo ponovilo presenečenje iz leta 1976, ko je KD začela svoj kongres, ne da bi vedela, koga bo določila za tajnika. Tedaj je bil že na prvem glasovanju izvoljen Zaccagnini, njegov neposredni tekmec pa je bil prav Forlani.
G. R.
Spet napad na vojašnico v Argentini
BUENOS AIRES — Tri tedne po krvavem zatrtju napada na vojašnico La Tablada v bližini Buenos Airesa, je včeraj v Argentini prišlo do podobnega primera, ki pa tokrat ni imel hujših posledic.
Sest ali sedem civilistov je namreč včeraj napadlo vojašnico manjšega kraja v pokrajini Cordobe. Skupinica se je približala poveljstvu vojašnice na samih 500 metrov, ko so jih odkrili vojaki, ki so bili takrat na straži. Med vojaki in napadalci se je vnel spopad, v katerem je bil lažje ranjen le desetar Atilio Rodriguez. Kaže, da so se vsi napadalci brez hujših posledic umaknili na varno. Vojaki jih namreč niso zasledovali, ker je obstajala možnost, da bi bil to povod za napad v večjem slogu, kot se je to pripetilo med napadom na vojašnico pri Buenos Airesu.
Napadu pa je sledila vrsta manjših primerov nasilja, ki nedvomno prispevajo k rasti napetosti v državi, kjer bo kmalu pomembna volilna preizkušnja. Tako so npr. včeraj neznanci streljali na več policijskih postaj in proti občinski mrtvašnici v Buenos Airesu. Poznavalci razmer menijo, da spadajo avtorji prej navedenih akcij v isto skupino skrajnolevičarskih teroristov, ki so napadli vojašnico La Tablada in ki jih vrsto let ni bilo slišati.
Okroglo mizo o Solidarnosti spremljajo stavke
VARŠAVA - Včeraj se je začela druga runda del okrogle mize, na kateri bo imela glavno besedo komisija za gospodarstvo. V severni Šleziji so medtem začeli stavkati železarji, v notranjosti države pa se že od prejšnjega petka nadaljujejo stavke avtoprevoznikov. Le-ti zahtevajo iste plače kot njihovi kolegi iz Lodza in drugih večjih mest.
Stavke se nadaljujejo kljub pozivu Lecha Walese, ki je poljskim delavcem priporočil, naj mirujejo vsaj dokler se okrogla miza o legaliziranju Solidarnosti ne bo končala.
Prav s tega zasedanja pa prihaja vest, da je član vodstva PZDP Rakow-ski govoril o možnosti ustanovitve prave predsedniške republike. Podoben predlog je svojčas iznesel ideološki voditelj partije Orzechowski. V vladi naj bi bila zastopana tudi drugapo-btična gibanja, zlasti številno pa naj bi bilo predstavništvo Solidarnosti in demokratične opozicije. Vlada bi tudi volila predsednika, ki bi v tem prime-ru bil lahko Jaruzelski, tudi z ozirom na dejstvo, da se bo kmalu iztekla njegova druga mandatna doba na vodstvu partije.
Zaradi sporov se skupščina afganistanskih protivladnih skupin še ne bo sestala
Dan pred odhodom zadnjih sovjetskih vojakov nobenega izgleda za politično rešitev krize
KABUL — Ruski car Nikolaj I. je leta 1850 ponosno izjavil: »Ko se ruska zastava enkrat dvigne se nikoli več ne spusti.« Car seveda ni mogel vedeti, kaj se bo zgodilo skoraj 140 let kasneje, ko sovjetsko zastavo v Afganistanu spuščajo z drogov, vojaki Rdeče armade pa se v hudih težavah umikajo v domovino. Afganistan je tako včeraj zapustila še zadnja večja skupina vojakov, v državi je tako le še simbolično zastopstvo sovjetske vojske, ki se bo umaknilo 15. februarja, v skladu z določili ženevskega sporazuma.
Dokončen sovjetski umik je tako rekoč stvar ur, kaj se bo v državi zgodilo v naslednjih tednih pa je naj večja neznanka. V ameriškem državnem tajništvu so, po podatkih varnostne službe, prepričani, da bo vojska predsednika Nadžibulaha kljubovala napadom islamskih gverilcev od treh do največ šestih mesecev. 30-letni Abdul Hak, najmočnejši in najbolj karizmatičen voditelj mudžahedinov, je sporočil, da je z ostalimi muslimanskimi vojaškimi
poveljniki že pripravil načrt za zasedbo in vojaško upravljanje države v primeru, če se politično vodstvo ne bo zedinilo okrog spornih vprašanj.
Spora med suniti in šiiti ni zgladil niti namestnik iranskega ministrskega predsednika Moajeri, ki je nalašč za to dopotoval v Islamabad. Zato nič ne kaže, da bi se lahko šura, skupščina naj večjih afganistanskih protivladnih skupin, kmalu sestala in izbrala člane novega »parlamenta« ter imenovala člane vlade v izgnanstvu.
Afganistanski veleposlanik v Indiji je včeraj pozval islamske gverilce naj sodelujejo pri demokratičnih volitvah, ki jih namerava razpisati kabulska vlada. Po besedah veleposlanika bo afganistanska komunistična partija sprejela izid volitev, tudi če bi to pomenilo konec njene nadvlade. V Pakistanu pa so ogorčeno zavrnili glasove, da se pakistanski vojaki zbirajo na meji med državama in pripravljajo vdor v Afganistan po odhodu zadnjih sovjetskih vojakov.
V Sloveniji poteka postopek za izvolitev slovenskega člana v predsedstvu republike
LJUBLJANA — Slovensko politično javnost razvnema zanimiv politično-volilni boj za izvolitev novega slovenskega člana v zvezno predsedstvo. Novoizvoljeni slovenski predstavnik bo zamenjal Staneta Dolanca in postal ntaja predsednik predsedstva SFRJ. Predsedoval bo torej iagoslovanski republiki med mednarodno konferenco neuvrščenih držav, kar daje tej funkciji še poseben pomen.
Slovenska javnost zahteva neposredne, tajne in čim bolj demokratične volitve, zvezna in republiška ustava pa določata izvolitev člana predsedstva v skupščini, zgrajeni Po delegatskem sistemu in torej posredniško na različnih stopnjah.
O več možnostih se je razvnela razprava v SZDL, ki Vodi kandidacijski postopek, in v skupščini, ki mora po astavi izvoliti člana predsedstva.
V SZDL sedaj vodijo postopek določanja kandidatov. Na kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in Podjetjih že izbirajo med šestimi uradnimi kandidati. Do sedaj so izbrali v približno desetih odstotkih organizacij in ‘zidi so naslednji: Marko Bulc 302 (toliko organizacij se je ‘zreklo zanj), Janez Drnovšek 114, Tomaž Kalin 51, Gojko btanič 45, Dušan Šinigoj 134 in Vinko Vasle 23.
Na teh sestankih je sodelovalo skupaj 11.931 občanov. Republiška kandidacijska konferenca mora na podlagi tega izbrati dva ali več kandidatov, ki bodo prišli v ožji izbor.
Do tod je postopek že začrtan, kakšna bo dokončna odločitev pa še ni znano. Tri možnosti so za izvolitev slovenskega člana zveznega predsedstva.
V vseh primerih je treba izhajati iz ustavnih določil in jih vsaj formalno upoštevati, torej mora - formalno - sklepati republiška skupščina. Nekateri so zato mnenja, da lahko skupščina tudi dejansko odloča in da torej neposredne in tajne volitve v tem primeru niso potrebne.
Verjetno večinsko pa je mnenje, da bi že sedaj morali voliti člana predsedstva neposredno in na tajnih volitvah. Pri tem pa sta ponovno dve možnosti. Volitve lahko izvede skupščina na temelju neke vrste referenduma, lahko pa to stori SZDL, za kar se je že zavzelo republiško predsedstvo SZDL.
Končno odločitev bo sprejela republiška skupščina na skupnem zasedanju vseh zborov že 22. februarja. Nadaljnje polemike in razprave pa so neizogibne, saj gre za demokratično in volilno-politično vprašanje, ki se izredno živo zastavlja v slovenski javnosti.	g g

Zadnje skupine sovjetskih vojakov se vračajo v domovino
Pripeljali zadnje žrtve z Azorov
Precejšnje težave s prepoznavanjem
BERGAMO — Minuto pred 9. uro je včeraj na ber-gamskem letališču Orio al Serio pristalo vojaško letalo C-130, ki je v Italijo pripeljalo zadnjih 65 krst s posmrtnimi ostanki nesrečnih potnikov letala, ki je strmoglavilo na hrib Pico Alto na Azorih.
V posebnem hangarju na letališču pa ekipa profesorja Fornarija nadaljuje z nehvaležnim in težavnim prepoznavanjem trupel. Od 61, kolikor so jih pripeljali v nedeljo, so jih 48 že lahko predali svojcem. Bergam-ski prefekt Sergio Vitiello je tudi povedal, da bodo trupla, ki jih ne bo mogoče takoj prepoznati, spravili v posebnih hladilnih komorah, da bi jih lahko identificirali kasneje in tako vse žrtve vrnili sorodnikom. Prav svojci žrtev pa so tisti, ki so pomagali pri identifikaciji marsikaterega trupla. Svoje sorodnike so spoznali po oblačilu, kakšnem posebnem znamenju ali čem drugem.
Včeraj so bili ponekod že prvi pogrebi žrtev letalske nesreče na Azorih, danes pa bo teh pogrebnih slovesnosti še več. V Milanu so tako za danes oklicali dan žalovanja, ko bodo pokopali žrtve te nesreče iz Milana.
Glede vzrokov nesreče pa so včeraj tehniki na ber-gamskem letališču odločno zavrnili predpostavke, da je do nesreče prišlo, ker naj bi boeingu zmanjkalo goriva. Kot je povedal direktor za promet na tem letališču Golin, je bilo v rezervoarjih letala približno 17 tisoč litrov goriva, pred samim poletom pa so natočili še 20 tisoč litrov. Ta količina goriva pa naj bi zadostovala za ves polet.
Ponesrečen poskus na Antarktiki
Ladja Explora se ni prebila skozi led
NOVA ZEMLJA (ANTARKTIKA) — Tudi drugi poskus približanja italijanskemu raziskovalnemu oporišču na Novi Zemlji na Antarktiki se je za ladjo OGS Explora, ki pripada tržaškemu geofizikalnemu observatoriju, končal brez uspeha. Četrto italijansko ekspedicijo na Antarktiko je onemogočil led, ki je preprečil nekaj mesecev pričakovano srečanje med raziskovalci na ladji in tistimi v oporišču na Novi zemlji.
Explora je morala opustiti svoje poskuse 101 km od oporišča, ko se je ledeni oklep vse bolj zapiral okoli ladje in kapitanu Vallesu je postalo jasno, da bi bil vsak poskus nadaljnjega prebijanja skozi več deset kilometrov dolgo ledeno zaporo že vnaprej obsojen na neuspeh.
Reviglio: ENI mora razširiti dejavnost
RIM — Predsednik državne ustanove ENI Reviglio je pozval parlamentarno komisijo za državne soudeležbe, naj omogoči tej ustanovi raztegnitev dejavnosti tudi na področji velikih javnih del in turizma. ENI, ki deluje samo na energetskem oz. kemijskem področju, bi lahko npr. gradil v tujini reprezentančne hotele in sodeloval s tujimi vlagatelji pri novih pobudah za povečanje zaposlenosti na italijanskem Jugu, v katere bi vlagal profite od prodaje nafte. Na ta način bi ustanova postala konkurenčnejša na tujem, hkrati pa bi veliko prispevala k premeščanju notranjih problemov. V ta namen bi bilo seveda treba spremeniti njen statut. Člani omenjene komisije so s tem načelno soglašali, češ da se da zadeva urediti mimo načrta o splošni preobrazbi sistema državnih soudeležb.
Delegacija mladih socialistov obiskala Zvezo mladine Slovenije
LJUBLJANA — V nedeljo in ponedeljek je bila na uradnem obisku pri Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS) delegacija Gibanja mladih socialistov (MGS) iz Italije. Delegacijo mladih italijanskih socialistov je vodil državni tajnik MGS Michele Svidercoschi, spremljali pa so ga Luca Cefisi (član predsedstva MGS, odgovoren za mednarodne odnose), Carlo Cereti (član predsedstva MGS, odgovoren za politiko znotraj EGS), Fabio Zanini (član predsedstva MGS, podtajnik MGS-FJK), Aleš Wal-tritsch (član državnega sveta MGS), Moreno Pilosio (tajnik MGS-FJK) in Fabio Gergolet (član deželnega vodstva MGS-FJK).
Včeraj si je delegacija Gibanja mladih socialistov ogledala uredništvo tednika Mladine in se zadržala na pogovoru z glavnim urednikom Robertom Botte-rijem, goste iz Italije pa je sprejela tudi predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Slovenije Cvetka Selškova.
Po dvodnevnih pogovorih sta delegacija Gibanja mladih socialistov iz Italije in delegacija Zveze socialistične mladine Slovenije na čelu s predsednikom Jožetom Školčem, včeraj popoldan na tis-
kovni konferenci izdali naslednje skupno sporočilo:
Skupna izjava Gibanja mladih socialistov Italije (MGS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS)
Izhajajoč iz prijateljstva državljanov Italije in Jugoslavije in v duhu nastajajoče Združene Evrope je bila delegacija MGS na čelu z državnim tajnikom Mic-helom Svidercoschijem na dvodnevnem obisku pri ZSMS.
Po izčrpnih pogovorih med MGS in ZSMS, obe organizaciji pozivata demokratični javnosti, politične organizacije, še posebej pa parlamenta in vladi obeh držav, naj se državljanom Italije in Jugoslavije omogoči svobodno prestopanje skupne meje brez potnega lista. Organizaciji se zavezujeta, da bosta storili vse, kar je v njuni moči, da bi do tega čimprej prišlo.
Gibanje mladih socialistov Italije (MGS) in Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) priznavata slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji kot posebni vrednoti za obe državi in jima bosta po najboljših močeh pomagali pri vsestranskem kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju.
Gibanje mladih socialistov Italije (MGS) podpira boj Zveze socialistične
mladine Slovenije (ZSMS) za pravico do svobodnega političnega organiziranja in za splošne, neposredne, tajne, periodične in nepotvorjene volitve v Sloveniji in Jugoslaviji in še posebej pozdravlja zahtevo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki od jugoslovanskih državnih oblasti zahteva, naj Jugoslavija pristopi k Evropski deklaraciji o varstvu človekovih pravic in formalno zaprosi za članstvo v Evropski skupnosti.
Gibanje mladih socialistov Italije (MGS) in Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) sta se dogovorili, da bosta ustanovili stalno skupno telo, ki bo omogočalo redno izmenjavo mnenj in stališč obeh organizacij in se bo izmenično sestajalo v Italiji in Jugoslaviji; v prihodnosti pa naj bi preraslo v prostor za sodelovanje vseh mladinskih organi-zacijh članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Gibanje mladih socialistov Italije (MGS) je povabilo Zvezo socialistične mladine Slovenije na uradni obisk v Italijo in se obenem obvezalo, da bo zagotovilo prisotnost Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) na mednarodnem mladinskem srečanju, ki bo letos poleti v Parizu v okviru praznovanja 200-letnice francoske revolucije.
Priprave za spremembo slovenske ustave
LJUBLJANA — Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal, da bo skupščinska ustavna komisija pravočasno pripravila amandmaje slovenske ustave. Popravke namreč morajo sprejeti do julija, da bodo lahko do aprila prihodnjega leta spejeli nov volilni zakon, ki bo omogočal neposredne, tajne in splošne volitve. Tega pa ne bo mogoče izpeljati, če ne bodo pravočasno spremenili ustave, ki zdaj takih volitev ne predvideva.
Seveda pa sprememb ne vsebuje samo novi volilni sistem, in s tem sprememb družbeno-politične ureditve, temveč se nanašajo na vrsto pomembnih gospodarskih vprašanj. Zvezna ustava je omogočila nove gospodarske odnose, uveljavitev podjetja in podjetniške miselnosti, pluralizem lastnine, uveljavitev zadružništva itd.
Ustavna komisija slovenske skupščine je izhajala iz načela suverenosti slovenskega naroda in organiziranja slovenske države. Upoštevala je pravice občana, sedanje stanje in usmeritev k jutrišnjemu dnevu. Toda ne pišejo povsem nove slovenske ustave, temveč samo popravljajo že obstoječo, tako da so ohranili sedanji stil in so spremenili samo nekatere bistvene stvari.
Ne bo večjih težav zaradi prilagajanja zvezni ustavi, saj je to ustavo možno širše in prožno razlagati. Poleg tega zvezna ustava ne zahteva skladnosti zvezne in republiških ustav, temveč samo določa, da ne smejo biti republiške ustave v nasprotju z njo. Ni formalnega postopka za spor med zvezno in republiškimi ustavami, temveč je samo možnost za politične razprave v zvezni skupščini.
O predlogu nove ustave se bo sedaj razpletla širša in prav gotovo tudi polemična razprava, saj se prav o ustavnih kategorijah razvnema živahna polemika, v katero so že posegla nova združenja, ki imajo v znatni meri vlogo političnih strank. Ta široka razprava se bi morala končati do 22. marca, ko bo o ustavnih amandmajih pričela razpravljati republiška skupščina.
Razprava o metodah dela v Zvezi komunistov Slovenije
LJUBLJANA — Predsedstvo Zveze komunistov Slovenije je včeraj razpravljalo o metodah dela, o obravnavanju in uveljavljanju pobud, bodisi da pridejo iz vrst članstva ali od drugod. Pri tem so še posebej poudarili, da je treba zaščititi pobude manjšine v vodstvu. Celotna razprava se je razvnela ob pobudi ekonomske fakultete, ki zahteva temeljito reorganizacijo dela, bolj demokratično in moderno vodenje sestankov in celotne zveze komunistov. Pobuda je bila sprejeta že pred letom in pol in so torej njeno obravnavo precej časa zavlačevali, kar je bila tudi ena izmed kritičnih tem včerajšnje razprave.
Vendar so hkrati tudi ugotovili, da čas ni minil brez konkretnih učinkov, saj so številne stvari v praksi že upoštevali in se je predvsem spremenil odnos do pobud, ki prihajajo izmed člane ZK, prav odnos med vodstvom in pobudami ljudi pa izraža resnično stopnjo demokracije. Ne tako, kot se to dogaja v Srbiji, je ugotovil predsednik Milan Kučan, kjer se je »zgodil narod« in nato »ozek krog, če že ne lider sam, odloča kaj to pomeni in kaj je treba narediti«. To je prav nasprotno od resničnega demokratičnega procesa, ki pa mora biti zavarovan tudi z določbami statuta in pravilnika.
Dogovorili so se, da bodo že sedaj spremenili nekatera določila pravilnika, celotna demokratična preosnova partije pa bo seveda poglavitna tema bližnjega kongresa, ki ga bodo sklicali še letošnjo jesen kot pripravo na redni zvezni kongres ZKJ; ta pa bo normalen, kot je to sporočil zvezni sekretar ZKJ Štefan Korošec. Predsedstvo se bo ta teden ponovno sestalo v sredo, ko bodo razpravljali o marksističnem centru in torej o teoretskem delu. Dogovorili se bodo tudi o kadrovskih spremembah, ki bodo na dnevnem redu slovenskega CK v četrtek, ko bodo razpravljali o pripravah na zvezni CK ZKJ, ki se bo sestal v Beogradu v petek. Tokrat bo govor zgolj o kadrovskih zadevah, za Slovenijo pa bodo spremembe minimalne, saj bodo zamenjali samo dva člana, ki ne moreta več biti v zveznem CK zaradi svojih funkcij, in govorili o zamenjavi Franca Šetinca, ki je sam odstopil iz zveznega predsedstva CK ZKJ.	B. S.
25. december bo v Sloveniji praznik
PULJ — SZDL Slovenije bo predlagala, da 25. december "božični, družinski in narodnokulturni praznik v Sloveniji razglasijo za dela prosti dan. 1 o je v razgovoru z mladinskimi aktivisti občine Pulj na seminarju v Medulinu izjavil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole.
Dejal je, naj bi bil 25. december dela prost dan, vsak državljan pa bi ga preživel, kakor bi hotel. Dosedanje odločitve v praksi po mnenju Smoleta niso bile dobre, ker je v šolah prihajalo do ločevanja učencev, tako da so nekateri prihajali k pouku, drugi pa ne. Podobni problemi so bili tudi v tovarnah. Jože Smole je opozoril, da je bilo pred časom precej težav tudi s 1. novembrom, dnevom mrtvih, dokler ni bil razglašen za dela prost dan. Odkar je ta dan v Sloveniji praznik, ni nobenih težav več, ker vsi odhajajo na pokopališča, ne glede na idejne in druge usmeritve, je dejal Jože Smole.
Na srečanju z mladimi v Pulju je Smole še dejal, da pričakuje napade na SZDL Slovenije zaradi te najnovejše pobude, ki so jo podprle vse verske skupnosti v Sloveniji, vključno s pravoslavno in islamsko, (dd)

Pristop dveh bank k naši družbi predstavlja največje priznanje za naše resno in konkretno delovanje. S tem smo dobili še dodatno moč za opravljanje našega dela. Velika zanesljivost danes še bolj poudarja agilnost in prilagodljivost, s
katerima se	^
uveljavljamo v svetu
gospodarstva.
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
KORENINE
Leasest omogoča leasing majhnim, srednjim in velikim industrijskim obratom, samostojnim poklicem in trgovcem ter mladim podjetnikom. Nudimo pa še veliko več: smo hitri, znamo se prilagoditi najrazličnejšim zahtevam naših strank.
Naš sedež je v Trstu, ta mesec pa smo odprli novo podružnico tudi v Gorici.
Leasest
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A.
SOCIETA FINANZARIA TRIESTINA
Delegacija iz SZ te dni v naši deželi
Izkušnje iz F-JK za obnovo Armenije
VIDEM — Te dni se v videmski pokrajini mudi sovjetska delegacija, ki predstavlja komisijo za obnovo armenskih mest, ki jih je pred nedavnim močno prizadel katastrofalen potres. Tehniki iz SZ se predvsem seznanjajo z delom, ki je bilo opravljeno za obnovo Humina in Pušje vasi, dveh zgodovinskih centrov Furlanije, obnova katerih je zgled dobrega dela, ki ga je opravila deželna uprava F-JK.
Sovjetsko delegacijo (vodi jo Leonid Bibin, prvi vicepredsednik državnega komiteja za gradbeniško problematiko v sovjetski vladi in minister armenske republike s pooblastilom za obnovo) je včeraj na sedežu generalnega tajništva za obnovo v Vidmu sprejel predsednik deželnega odbora Biasutti. Ugotovil je, da ta obisk nudi priložnost za oceno o ukrepih, ki jih je deželna uprava sprejela takoj po potresu leta 1976. Bogate izkušnje bo deželna uprava rade volje posredovala sovjetskim tehnikom, ki morajo sedaj reševati podobne probleme na svojih tleh. Predsednik Biasutti je sicer podčrtal, da je finančna razpoložljivost zelo važno vprašanje pri takih zadevah, kot je lahko obnova potresnega območja, obenem pa je pristavil, da je pri tem še toliko važnejše delo človeka, ki mora preko krajevnih skupnosti izbrati model obnove, ki mimo tehničnih aspektov ne sme pozabiti na tradicije in korenine naroda.
V imenu ministra za civilno zaščito Vita Lattanzia je sovjetsko delegacijo pozdravil dr. De Bartolomeis. Predvsem je govoril o ukrepih, ki jih namerava sprejeti italijanska vlada v korist Armenije. Po prvi fazi, v kateri je bila glavna skrb odprava najnujnejših posledic potresa, se je italijanska vlada obvezala za izgradnjo vasice za
Glannl Bravo
1000 oseb, v kateri bodo tudi bolnišnica in otroške jasli. Po predvidevanjih bo vasica dograjena do konca meseca marca.
Goste je pozdravil tudi predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo, za njim pa vodja delegacije Leonid Bibin, ki je predvsem ugotavljal, da bo izkušnja Furlanije-Julijske krajine v veliko pomoč Armeniji, kjer morajo čimprej sprejeti program za odpravo katastrofalnih posledic potresa.
V popoldanskih urah si je delegacija ogledala Humin, Pušjo vas in Tra-saghis, danes pa se bo srečala z deželnim odbornikom za civilno zaščito Di Benedettom.
Tržaški oktet na Škofijah za praznik slovenske kulture
TRST Med vojno je današnje območje Škofij onstran meje bilo tesno povezano s kraji v današnji dolinski in miljski občini in prav Plavje so bile eno od središč še predvojnega in potem medvojnega narodnoosvobodilnega gibanja. Meja, ki se je zarezala v ta vsestransko enovit prostor, tradicionalnih človeških, sorodstvenih, prijateljskih, kulturnih, gospodarskih in vsakršnih drugih (razen politično-upravnih) vezi ni mogla prekiniti. Nujno so se morala ohraniti in se s spreminjajočo se intenzvinostjo krepiti, k čemur je mnogo pripomogla tudi vedno bolj odprta meja. Krajšim ali daljšim razdobjem mrtvila ali vsaj manjšega sodelovanja, so sledila prav taka razdobja živahnosti, enkrat bolj na pobudo z ene, drugič z druge strani.
Odkar se je pred kakimi štirimi leti na Škofijah oziroma v krajevni skupnosti Škofije, kamor sodijo tudi Plavje,-Elerji, Tinjan in še kaj, oživilo in okrepilo delovanje domačega kulturnega društva, prihajajo pobude za stike in sodelovanje čez mejo, resnici na ljubo, bolj z njihove strani.
"Ko smo oživljali naše kulturno življenje - pravi predsednica KD Škofije Vera Vezovnik - smo si dali v naš program tudi pospeševanje sodelovanja z bratskimi kulturnimi društvi v sosednih krajih dolinskega in tudi širšega območja. Skoraj vsa ta društva ali njihove sekcije smo že imeli v gosteh. Pri nas so v zadnjih letih gostovali na primer tamburaški zbor iz Boljunca, pevski zbor Jadran iz Milj, pevski zbor Fran Venturini od Domja, DK Slavec iz Ricmanj, harmonikarski ansambel Miramar, harmonikarski ansambel Sinthesys 4 in drugi. Na nekaterih od teh prireditev smo sodelovali tudi sami z našim Oktetom ali z recitatorji, na Škofijah smo že dvakrat gostili prireditev Primorska poje, na kateri sta se predstavila vsaj po dva zamejska zbora, naš Oktet redno nastopa na tradicinalnem Srečanju oktetov Primorske v Ricmanjih in bo tudi tokrat, nekateri naši krajani obiskujejo razne prireditve vaših kultrunih društev, nazadnje v Mačkoljah, nekateri smo tudi abonenti na sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu itd. Skratka, skušamo biti živi ker se zavedamo, da so nam ti stiki in to sodelovanje potrebni ne le zaradi samih človeških odnosov, marveč tudi za boljše poznavanje razmer in kulturnega pa tudi splošno narodnega življenja Slovencev v Italiji. Imamo namreč občutek, da naši krajani še vse premalo vedo o teh, za vse nas važnih zadevah", dodaja predsednica Vera Vezovnik, ki se je potem, ko je po upokojitvi prenehala poučevati, vsa posvetila kulturno-prosvetnemu delu v domači krajevni skupnosti.
Njena in njenih poznanstev zasluga je, da bodo tudi za praznovanje letošnjega slovenskega kulturnega praznika v okviru "meseca kulture" imeli v četrtek, 16. t. m., ob 19.30, na šoli v gosteh "zamejce", tokrat nič manj kot Tržaški oktet in pa dolinskega psenika, sicer pevca in predsednika Tržašekga okteta, Borisa Pengerca. Prireditev bo nekako označevalo geslo "pesem, beseda, slika". Tržaški oktet bo pel v uvodnem in zaključnem delu, v srednjem pa bo domača skupina mladih recitatorjev podajala Pangerčeve pesmi (katero bo povedal verjetno tudi pesnik sam) ob predvajanju diapozitivov s krajinskimi motivi in zanimivostmi dolinske občine. Oktet sam in njegov spored bo predstavljal umetniški vodja Mirko Slosar.
Da bo priejtno in kakovostno jamčijo seveda nastopajoči, zato pa bo najbrž tudi marsikdo z "naše strani" skočil v četrtek pod večer k marljivim sosedom na Škofije.
j.k.
Praznik tudi v Portorožu
PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju (natančneje - Kulturnem in kongresnem centru Portorož) so ponovno odprli vrata in se odločili za programsko zahtevnejše delovanje tudi na kulturnem področju. Slovesen začetek Avditorijevega delovanja pa so pripravili hkrati z osrednjo proslavo slovenskega kulturnega praznika.
Na njej je pred polno dvorano portoroškega Avditorija govoril Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL, med številnimi kulturnimi in drugimi javnimi delavci pa so bili tudi Felice Scauso, generalni konzul Republike Italije v Kopru, Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo, njegov pomočnik Jože Humar, pa Tone Pavček, Dimitrij Rupel, Zvest Apolloriio, Jurij Souček in še vrsta drugih.
V nekoliko preurejeni avli portoroškega Avditorija so najprej odprli razstavo del primorskega slikarja Viktorja Birse, na prireditvi pa so nastopili Trobilni kvintet Glasbene šole Piran, Obalni komorni orkester. Mešani pevski zbor Obala, sopranistka Stelia Doz in pianist Aleksander Rojc. Po. proslavi so pripravili tudi družabno srečanje, ki so se ga skupaj z občinstvom udeležili predstavniki kulturnega življenja. Taka družabna srečanja naj bi bila v bodoče ena od novosti delovanja portoroškega Kulturnega in kongresnega centra.
B.Š.
Dnevi kmečke kuhinje v Senožečah (do 8. marca)
Problem zaščite v oceni SSk
TRST — »Slovenska skupnost obsoja kampanjo sil, ki so proti Slovencem in proti sožitju v naših krajih, ki se je znova sprožila ob prvem glasu, da se mogoče v Rimu kaj premika v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji. V tem trenutku pričakuje predvsem od stranke relativne večine, Krščanske demokracije, da izpriča doslednost z zagotovili, ki sta jih dala glede zaščitnega zakona njena vidna predstavnika predsednik vlade in vsedržavni tajnik KD De Mita ter predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasutti ob predstavitvi programa vlade oz. deželnega odbora.« Tako je rečeno v tiskovnem poročilu deželnega tajništva SSk, ki se je pred dnevi sestalo v Nabrežini. V njem je tudi rečeno, da srečanje manjšinske delegacije v Rimu z ministrom »žal ni seglo v samo vsebino zahtevanega zakona, ker minister Maccanico o tem ni bil še pripravljen razpravljati, čeprav je izpričal osebno zavzetost«. Zato »naj vlada sprejme manjšinsko zastopstvo za sogovornika v času oblikovanja zakonskega besedila, ki mora najprej zadovoljiti manjšinsko skupnost«. Poudarjeno je bilo tudi »da morajo zdaj vse družbene, kulturne, predvsem pa politične komponente Slovencev v Italiji okrepiti svoje pobude in napore na vseh ravneh, da bi sedanja izrecna pripravljenost vlade končno obrodila sadove«.
SEŽANA — V gostišču Stari grad v Senožečah so na pustno soboto (4. 2.) odprli vsakoletne dneve kmečke kulinarike, ki bodo trajali vse do dneva žena - 8. marca. Gostje, ki so se zbrali na otvoritvi, so poleg pestre ponudbe kmečkih jedi lahko zaplesali ob domači glasbi in tako obudili spomine na prijetne zimske dneve pred leti in mogoče več.
Vsekakor sodi mesec kmečke kulinarike, ki ga prirejata prijazna gostinska delavca Marta in Marijan Sotlar, v sklop prireditev za popestritev turistične in gostinske ponudbe na Krasu, Sežanskem in celo na Primorskem. Poudariti velja, da poleg kmečke kuhinje vsako leto organizirajo še dneve lovskih in gobjih jedi, kulturno ponudbo pa popestrijo z najrazličnejšimi razstavami.
In kaj lahko gostom, ki se zaustavijo v Senožečah pri Sotlarjevih, ponudijo? Med hladnimi predjedmi si lahko izbirajo: kmečki narezek, tolminski želodec, kuhan pršut s hrenom in nadvse priljubljeno domačo žolco, ki jo navadno jemo ob veliki noči. Tudi ponudba glavnih jedi je bogata, naj naštejemo le nekatere: puran z mlinci, kmečka pojedina, svinjska prata s skutinimi žličniki, krvavice z repo, domače pečenice s kislim zeljem, telečja in svinjska krača. Sladokusci pa se gotovo ne bodo uprli sladkim in vabljivim sirovim štrukljem. H kmečki pojedini, prav taki, kot smo jo bili navajeni pri naših babicah in prababicah, pa sodi-| jo tudi pristna bela in rdeča butelčna
vina. Gostišče vam lahko postreže tudi z izvrstnimi sladkimi vini pozne trgatve,, ki so na lanskem sejmu Vino 88 dobila zlato medaljo. Med njimi naj omenimo le Čurinova in Cvetkova vina. V gostišču Stari grad v Senožečah vas pričakujejo vsak dan, razen torka in srede, od 10. do 22. ure na dnevih kmečke kuhinje, ki bodo odprti do 8. marca.
-oks-
Jutri v Gorici zbor slovenskih komunistov
GORICA — V goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 19.30 deželni zbor komunističnih izvoljenih predstavnikov, na katerem bo med drugim tekla beseda o narodnostnem trenutku Slovencev v Italiji. Na srečanje, ki je odprto javnosti, so izrecno vabljeni izvoljeni slovenski deželni, pokrajinski, občinski in rajonski svetovalci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Uvodno poročilo bo Imel senator Stojan Spetič.
Vse bolj občutljiva ekološka vprašanja
SEŽANA, KOPER — Na Krasu je zaradi pomanjkanja padavin okolje še toliko bolj ogroženo. Kljub vsem ukrepom, ki so jih doslej izpeljali v Ilirski Bistrici, reka Reka ni skoraj nič bolj čista. Po podatkih, ki smo jih dobili na območni vodni skupnosti v Kopru naj bi bila Reka zdaj sicer nekoliko manj onesnažena (iz četrte stopnje onesnaženosti naj bi zdaj bila že povsem blizu samo tretji stopnji onesnaženosti), dr. France Habe pa nam je povedal, da je Reka tako onesnažena, kot v najhujših časih. Vode je namreč izredno malo (pretoka je menda 120 do 150 litrov na sekundo) in to pomeni, da tečejo v glavnem )e odpadne vode. Podobna situacija je z reko Pivko, nam le povedal dr. France Habe, ki je skoraj povsem usahnila. veliko rib pa je že poginilo. Sicer pa so v Ilirski Bistrici in Sežani prepričani, da bodo morali še nekaj časa počakati, da bi ugotovili, kako ukrepi v Lesonitu in Tovarni organskih kislin zares pomagajo čistiti Reko. V Sežani so prepričani, da v obeh podjetjih ne bi smeli Povečevati proizvodnje, dokler ne bi uspeli nadzirati vplivov na okolje.
Sicer pa Reka ni edina težava v sežanski občini. Skozi sežansko čistilno napravo steče vsega le 24 odstotkov občinskih odpadnih vod. Če upoštevamo, da uspe tej čistini napravi zaradi preobremenjenosti obdelati le polovico teh vod, pomeni, da v sežanski občini sčistijo vsega 12 odstotkov vod. V občini imajo 65 uradnih in 85 divjih odlagališč odpadkov. Kar ena petina vseh kraških jam služi prebivalcem in gospodarstvu s Krasa za odlagališča odpadkov.
Vzpodbudna pa je vest s Sežanskega, ki nam jo je Povedal Viktor Saksida, predsednik Sveta za varstvo okolja pri občinski SZDL, da so v jami Dolenca pri Gor-
nji Brestovici (od koder črpajo večji del pitne vode za Kras) minulo nedeljo jamarji našli človeško ribico, to pa dokazuje, da so tamkajšnje podzemne vode še neoporečne.
Na Obali, oziroma v Slovenski Istri se zdi ekološki položaj manj problematičen, ker nimajo Reke. V resnici pa tu niso veliko na boljšem. Morje je le na videz bolj prizanesljivo kot majhna rečica, prej ali slej bo pokazalo še ostrejše zobe, kot jih je ob lanskem cvetenju. V zadnjih dneh so na koprskem dopisništvu Dela prejeli več reakcij in ogorčenih pripomb krajanov o tem, kako je slabo poskrbljeno za okolje. Stanovalci v bližini nekdanje ankaranske bolnišnice, kjer pa še deluje radioizotop-ni laboratorij, so nam potožili, kako malomarno so tu ravnali z radioaktivnimi odpadki, saj so te odpadke nekaj časa odlagali celo v zapuščeni bolnišnični vratarnici. Opozorili so nas tudi na prah, ki prihaja do njih iz bližnjega koprskega pristanišča (terminala za sipke tovore). Gre za prah premoga, fosfatov, rudnin, ki se useda po okolju, od tod ga dež spira v morje. Neki krajan je v pismu zahteval, da na področju razvoja nikakor ne bi smeli prepustiti odločanja samo tistim, ki imajo veliko denarja. Ti ponavadi vse premalo upoštevajo okolje. Kot primer je navedel načrte o gradnji marin, o katerih vse preveč odločajo samo potencialni nosilci naložb.
Na Obali se bojijo vpliva termoelektrarne Plomin in tržiške termoelektrarne z italijanske strani, bojijo se predvidene zidave velikega števila (8000) novih turističnih ležišč, zato varstveniki okolja zahtevajo ponoven temeljit pregled razvojnih načrtov in postavitev povsem drugačnih dolgoročnih nalog, ki bodo v zadostni meri spoštovale okolje.
BORIS ŠULIGOJ
oukraKer
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI
od 20% do 50%
Do 31. MARCA 1989
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
o PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC
obv. občini 8/2/1988
SAMU
LEGNO
’89
7. RAZSTAVA STROJEV IN ORODJA ZA OBDELAVO LESA
V PORDENONU
od 16. do 20. februarja URNIK: 9“ - 20.30
FIERA Dl PORDENONE
Ob pozivih za vpis otrok v slovensko šolo
Vsa naša skupnost naj zagotovi pogoje za obstoj in razvoj slovenske šole
Vsako leto se v času, ko se bliža vpisovanje otrok v šolo, pojavijo članki in akcije s pozivi za vpis slovenskih otrok v slovensko šolo. V umestnost teh pozivov sicer ne moremo dvomiti, precej bolj pa je vprašljiva njihova učinkovitost. Z dokajšnjo mero verjetnosti lahko trdimo, da velika večina tistih, do katerih pridejo taki pozivi preko tiska ali drujjače, že itak vpisuje svoje otroke v slovenske šole. Težji pa je položaj tam, kjer do manj osveščenih pripadnikov naše narodnosti ne seže ne slovenski tisk, ne drugačna oblika komunikacije, preko katere bi jim bilo mogoče posredovati sporočilo o njihovi dolžnosti do lastnega naroda. Zato ni pomembno samo pozivanje, ampak tudi posredovanje teh pozivov na pravi naslov, t. j. tja, kjer slovenske ali mešane družine še vedno težijo k vpisovanju otrok v italijansko šolo. Prav na tem področju pa je naša narodnostna skupnost doslej naredila bore malo ali pa vsaj mnogo premalo.
Ob tem ni nepomembno dejstvo, da je zaradi padca natalitete otrok vedno manj in da so tudi taki pozivi pogosto udarec v prazno in zato dvomljive vrednosti, saj nas ne pesti več samo vpisovanje slovenskih otrok v drugorodno šolo, ampak tudi to, da jih ponekod enostavno (skoraj) ni več.
Poziv, naj naše mlade matere rodijo več otrok in s tem rešujejo slovensko šolo, bi bil kajpak popoln absurd. Upadanje rojstev je globalen evropski pojav in ga tudi drugod ne znajo vedno učinkovito reševati, toliko težje bi se zato tega lotili pri nas.
Toda specifičnost našega položaja je vzpostavila stanje, ko lahko tudi eden ali dva otroka vplivata na obstoj razreda in celo šole, saj je tem zaradi mednarodnih določil zagotovljen obstoj tudi ob manjšem številu otrok (seveda, če so). Zato je za slovensko šolo izredno pomembno, če za njo pridobimo tudi manjše število otrok in včasih celo minimalno. Prav tu bi pa morala naša narodnostna skupnost pokazati več inventivnosti in organizacijske sposobnosti. Marsikatera naša mlada mamica se ne bi "ustavila" le pri enem ali dveh otrokih, če bi imela možnost za njih vzgojo v drugačnih pogojih od teh, ki veljajo danes. Upravičeno se tako sprašujem, zakaj ni v vseh teh letih naša narodnostna skupnost zmogla zasebnih jasli, ki bi bile v veliko pomoč vsem tistim materam, ki nimajo pomoči babic in tet? Izgovor, da je to dolžnost javnih ustanov, je jalov, saj bodo te prej storile vse, da bi do teh jasli sploh ne prišlo, kot da bi jih nam ponujale.
Vprašujem se tudi, zakaj so v mnogih naših (tudi velikih) podjetjih pogosto odnosi do mladih mater (in celo nosečnic) maskulinistično diskriminatorski? Zakaj naša narodnostna skupnost v takih podjetjih ne poskrbi ne le za odpravo teh diskriminacij, ampak tudi za določene ugodnosti, ki bi bile vsaj delna protiutež za vse prizadetosti, ki jih je deležna mlada mati, če želi ohraniti službo, se v njej realizirati in obenem ustvariti družino z dvema, tremi ali celo več otroki? Zakaj dopuščamo, da je breme rojevanja in vzgoje otrok v večini primerov v celoti na ramenih mater, ki se temu stanju izogibajo
tako, da rodijo le "nujnega" enega otroka ali pa še tega ne?
Preveč smo se vse doslej sklicevali le na beg otrok v italijanske šole, povsem pa smo zapostavili možnost ugodnosti, s katerimi bi v okviru naše narodnostne skupnosti stimulirali večjo rodnost z raznimi ugodnostmi, ki bi jih bile deležne matere z več otroki. Jasno je, da tudi tako ne bo mogoče v kratkem času korenito spremeniti sedanjega stanja, toda tudi majhne spremembe na področju številčnosti najmlajše slovenske zamejske populacije so lahko pomemben prispevek v prizadevanjih za naš obstoj.
BOJAN PAVLETIČ
(Tudi gornjo risbo so pripravili otroci slovenske osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu.)
Tridnevni seminar za profesorje
Deželni zavod za poklicno izpopolnjevanje šolnikov IRSAE prireja tridnevni seminar za slovenske višje srednje šole v Trstu. Gre za prvo takšno pobudo, ki jo predvideva zakon o permanentnem izobraževanju. Seminar se bo pričel v četrtek, zaključil pa v soboto, izjema bodo predavanja za profesorje trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois, ki se bodo pričela v petek, zaključila pa v ponedeljek. Omenjene dni na slovenskih višjih srednjih šolah ne bo pouka.
Profesorji slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek, šole za vrtnarice in zavoda za poklicno izobraževanje J. Stefan bodo imeli predavanja skupaj in sicer v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška, profesorji trgovskega tehničnega zavoda ter klasičnega in znanstvenega liceja F. Prešeren pa se bodo porazdelili v dve posamezni skupini.
»Predsednik je končno Italijan«
Pokrajinski tajnik PRI Castigliego je v tiskovnem sporočilu izrazil zadovoljstvo, da je bil za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta »končno izvoljen predsednik italijanske narodnosti«. Republikanski voditelj je zadovoljen, »ker so z izvolitvijo Turitta končno premostili tradicijo, spričo katere je bil za predsednika tega izvoljenega sosveta v preteklih letih vedno izvoljen slovenski predstavnik in še vrh tega iz opozicijskih vrst«. Castigliego s to izjavo neposredno priznava, da so stranke tržaške koalicije stremele edinole po tem, da predsednik tega rajonskega sveta ne sme biti več predstavnik slovenske narodnosti. V tiskovnem sporočilu je tudi rečeno, »da bo rajonski svet igral pomembno vlogo pri obravnavi vprašanja sinhrotrona in razvoja padriškega raziskovalnega centra«. Od tod tudi sporazum, da predsednik ne sme pripadati strankam, ki postavljajo v dvom lokacijo sinhrotrona pri Bazovici.
Včeraj predstavili tisku letošnji program
Zanimivi načrti krožka Istria
Včeraj opoldne je predsednik istrsko-beneškega kulturnega krožka Istria Marino Vocci ob pomoči bivšega predsednika Giorgia Depangherja na tiskovni konferenci v prostorih združenja ANSA seznanil navzoče z dejavnostjo krožka v preteklem letu in z načrti za letos. Uvodoma je Vocci povzel bistvene iztočnice in naloge krožka: krepitev stikov med Italijani tostran in onstran meje, uveljavljanje kulturne različnosti in spoštovanje manjšin. Poudaril je tudi, da je politična sestava krožka mnogokotna, saj združuje ljudi najrazličnejših prepričanj, ki pa jim je skupna misel, da je treba istrsko kulturo iztrgati propadu in Italijane v Istri tesneje povezati s Trstom. Trst so namreč doslejšnje pobude nekako »preskakovale«, saj so poganjale predvsem po drugih krajih Furlanije-Julijske kraji-
Razen nekaj okvirnih datumov in 3. marca, ko bo krožek v sodelovanju z italijanskimi združenji v Istri priredil na Koprskem srečanje o kulturi sožitja v tem pomembnem delu Evrope, govornika nista dala natančnejših terminov letošnjih dejavnosti. Nekje v aprilu bo izšla dvojna tematska številka revije II Terri-torio »Istriani di qua e di la del confine« s 73 prispevki. Krožek načrtuje, podobno kot v minulem letu, tudi predstavitve knjig in istrskih kulturnih ustvarjalcev, javne razprave in zborovanja ter nekaj lastnih publikacij. Med drugim bodo predstavili »Beneško dedinjo« Fulvia Tomizze, priredili bodo srečanji s pesnikoma Ligiom Zaninijem in Loredano Bogliun, organizirali bodo razprave o identiteti današnje Istre, o časniku La voce del popolo in o razmerju ustave do pojma »narodnost« oz. »narodnostna skupnost«, o Italijanih z otokov, o istrsko-benečan-ski kulturi, o vlogi morja kot veznega člena med Istro in Trstom. Poskrbeli pa bodo tudi za konkretne stike z istrskimi Italijani in priredili ekskurzijo v kako istrsko naselje, bržčas Dinjan.
Krožek Miani obsoja ravnanje Trgovinske zbornice
»Javne strukture morajo biti na razpolago vsem občanom«
V nedeljo popoldne v ricmanjski Babni hiši
Devet pevskih skupin nastopilo na Srečanju oktetov Primorske
Krožek Miani bo prijavil sodnim oblastem vodstvo tržaške Trgovinske zbornice, na prvem mestu njenega predsednika Tombesija, a tudi splošnega podtajnika Colomba. Predsednik Tombesi naj bi namreč izkoriščal javno funkcijo v zasebne namene, funkcionar pa naj bi poneveril javne dokumente (obtožbe, ki jih bodo naslovili državnemu pravdništvu, morajo sicer še dokončno oblikovati). Vodstvo Trgovinske zbornice naj bi namreč v več primerih odvrnilo prošnje Krožka, ki je želel imeti svoje prireditve v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo z utemeljitvijo, da je v tej dvorani mogoče organizirati samo prireditve na strogo ekonomsko temo (enak odgovor so v preteklosti dobile tudi nekatere slovenske organizacije). Člani Krožka Miani pa so po manjši preiskavi (dovolj je bilo pregledati lanske časopise) ugotovili, da je dvorana gostovala najbolj različne prireditve, od kulinaričnih do grafoloških, humanitarnih in celo političnih. Zato je vodstvo Krožka Miani mnenja, da o uporabi dvorane, ki je last javne ustanove in bi zato morala biti na razpolago vsem občanom in njihovim združenjem, odloča sam predsednik Trgovinske zbornice glede na svoja politična prepričanja in na svoja politična zavezništva. »Tako zadržanje je mogoče razložiti samo na dva načina,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik Krožka Maurizio Fogar. »Ali je vodstvo zbornice kršilo pravilnik, ko je dvorano dalo na razpolago drugim združenjem, ali je utemeljen sum, da so izbire političnega značaja.«
Vodstvo Krožka je izgubilo potrpljenje, ko je pred kratkim prosilo Trgovinsko zbornico, ali ne bi v dvorani lahko priredili srečanji z Dacio Valent (temnopolto policistko, ki je bila tarča rasističnega izpada) in z Lucianom Lamo ter Sergiom Turonejem, ki bi predstavila knjigo o krizi sindikatov. Tudi tokrat je vodstvo Trgovinske zbornice izkoristilo že znan odgovor. Fogar pa je želel temeljitejših poj as- ■ nil, na kar so mu odgovorili, da je pravilnik Trgovinske zbornice tajen (!).
»Kar je najhuje,« je včeraj dejal Fogar, »je, da Trgovinska zbornica deluje z denarjem vseh državljanov, odloča pa le na osnovi strankarskih načel.
Zato od sodstva zahtevamo, naj razčisti zadevo in naj omogoči občanom, da uporabljajo javne strukture. Zahtevamo pa tudi, naj na čelo zbornice namestijo komisarja, ki bi deloval po objektivnih načelih. Neprijetnosti pa imamo tudi z Občino. Prihodnji teden bomo namreč povabili v Trst Paola Villaggia, ki bo načel razpravo o problemih ostarelih. Župan, ki si je s tem hotel pridobiti ugled, je ponudil pokroviteljstvo Občine, obljubil pa je tudi, da bo Občina.delno krila stroške in našla primerno dvorano. Občinski odbor pa je zavrnil predlog župana, zavrnil pa je tudi predlog, da bi Občina imela pokroviteljstvo nad srečanjem s palermskim županom Orlandom...«
Tiskovne konference sta se udeležila tudi načelnik občinske svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato in občinska svetovalka Mestne laične in zelene liste Adelaide Aglietta, ki sta podprla prizadevanja Krožka Miani in o aferi spregovorila tudi na sinočnji seji občinskega sveta, (bg)
V Babni hiši v Ricmanjih je bilo v nedeljo že 6. srečanje oktetov Primor*• ske, na katerem je sodelovalo devet skupin: sedem oktetov in dve pevski skupini, »Sovodenjska dekleta« in pevska skupina »Števerjan«, medtem ko je moški oktet iz Tolmina zaradi bolezni med pevci odpovedal svojo udeležbo.
Pet je bilo pevskih skupin, ki sodelujejo na tej prireditvi že od njenega začetka: oktet »Simon Gregorčič« iz Kobarida, ki ga vodi Metod Bajt, oktet »France Bevk« iz Otaleža, ki ga vodi Pavel Magajne, oktet »Javor« iz Pivke, ki ga vodi Marcel Štefančič, oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice, ki ga vodi Alenka Saksida, in oktet »Škofije«, ki ga vodi Dolores Šturman.
Sovodenjska ženska skupina, ki jo vodi Sonja Pelicon je tokrat sodelovala že drugič, Tržaški oktet, ki ga vodi Mirko Slosar, pa je bil na srečanju že četrtič.
Dve skupini sta se letos prvič predstavili: »Dekliški oktet« iz Tolmina, ki ga vodi Vera elemente - Kojič, in
pevska skupina »Števerjan«, ki jo vodi Tomaž Tozon.
Program, s katerim so se pevci predstavili, je bil bogat in pester ter je obsegal ljudske pesmi v različnih priredbah, ter pesmi raznih slovenskih in drugih skladateljev, medtem ko je Tržaški oktet zapel tri skladbe Ubalda Vrabca, med temi pesem »Moj
rojstni kraj«, na besedilo Rada Bordona, ki je tako doživela krstno izvedbo.
Omenjamo posebej to pesem, ne samo zaradi njene spevnosti, temveč zaradi besedila, ki govori o Tržačanih, slovenske in italijanske narodnosti. »Vsi ena smo družina, čeprav kdo ljubi Trst, drugi pa Trieste«.
Vsak zbor je zapel po tri pesmi, le Tržaški oktet je dodal še »Zdravico«. Napovedovala sta jih Eda Pregare in Aleksij Pregare. Organizatorji so izročili vsakemu šop cvetja in spominsko listino. Prvi del koncerta je v živo posnela radijska postaja Trst A.
S prireditvijo so bili nadvse zadovoljni številni poslušalci, organizatorji, pa tudi pevci, saj gre za srečanje, ki nudi možnost poslušanja lepih narodnih, pa tudi umetnih pesmi. Pevcem nudi priložnost, da pokažejo svoj napredek pa da se med seboj tudi bolje spoznajo. Za organizatorje je nedeljski koncert tudi veliko zadoščenje, saj vidijo, da si je revija že dodobra utrla pot med prireditve, ki so najbolj priljubljene in zato tudi dobro obiskane.
Vesela družabnost je šesto srečanje oktetov, ki se ga je, med drugimi udeležil tudi jugoslovanski konzul Anton Pogačnik, lepo zaključila. (N. L.)
Na sliki (foto Magajna) oktet iz Škofij, ki že od samega začetka sodeluje na Srečanju oktetov Primorske.
Plameni so se pojavili blizu Zgonika in Kontovela
V nedeljo je na Krasu spet gorelo
V nedeljo so se v naravi spet pojavili plameni, ki so uničili precej hektarov trave in podrastja, na srečo pa so prizanesli drevesom. Gasilci, prostovoljci skupine za civilno zaščito Nord E st in gozdni čuvaji so bili ves popoldan zaposleni s požarom v bližini Zgonika. S skupnimi močmi so ga ukrotili šele v večernih urah. Predvčerajšnjim popoldne je začelo goreti tudi blizu Kontovela, požar pa je trajal kako uro. Gasilci so morali poseči še v Ulici Marchesetti, dvakrat pa tudi v Naselju sv. Sergija. Tam pa niso imeli veliko dela, saj so posegi trajali vsak po pol ure.
Vzroka nedeljskih požarov ni težko ugotoviti. Gozdni čuvaji in gasilci so že večkrat povedali, da v naravi le v izjemnih primerih pride do samovžiga. Za vse požare, ki so v teh sušnih mesecih (skratka od poletja dalje) opustošili na stotine hektarov kraških gozdov in gmajn, je bil posredno ali neposredno kriv človek. Najpogostejši vzrok je prižgan cigaretni ogorek, ki zlahka vname suho listje in presušeno travo. Za nedeljske požare lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da jih je zakrivil nepazljiv kadilec, posebno še, ker je izredno sončno vreme privabilo v naravo izredno veliko izletni-
kov. Tudi neodgovorno prižiganje ognjev v naravi lahko povzroči ogromno ekološko škodo.
Vse večje gozdne požare, do katerih jd prišlo v teh mesecih, pa je zanetila požigalska roka. Policisti so poostrili nadzorstvo in nataknili lisice dvema požigalcema. Prvega, 46-letnega Sergija Urdicha iz Mavhinj, so zasačili, ko je ravnokar zažigal pri Vižovljah, 69-letnega Maria Gherlanija pa so prijeli blizu Kontovelske mlake. Ko so ga aretirali, se je starček zaradi pijanosti komaj držal na nogah, svoje dejanje pa je utemeljil rekoč, da se je hotel ogreti. Včeraj zjutraj mu je kazensko sodišče s sodnikom Brencijem na čelu sodilo po hitrem postopku. Na zahtevo javnega tožilca so proces preložili, ker bo moral obtoženca pregledati psihiater. Ne Urdich ne Gherlani nista povsem prištevna in sta se lotila požiganja v trenutku duševne stiske in morda z željo, da bi pritegnila pozornost. Zelo malo je verjetno, da bi bila podtaknila tudi druge požare.
Gasilci in gozdni čuvaji že več mesecev sumijo, da je večino "kresov" v naravi zanetil pretkan požigalec (morda jih je tudi več). Pri vseh resnejših gozdnih požarih je bilo namreč več žarišč, celo do pet ali šest.
Umrl je
dr. Drago Gantar
Našega prijatelja Dragota ni več! Vedeli smo, da je hudo bolan, a ko je že vse kazalo, da bo iz strašnega boja za življenje izšel zmagovit, mu je smrt zadala neizprosen udarec, od katerega si rti več opomogel. Tako je odšel in pustil družino, prijatelje in vse, ki so ga poznali, v neizmerni žalosti in globoki potrtosti.
Težko je pisati o prijatelju, s katerim si preživel toliko časa, saj podobe in dogodki, tudi tiste drobne epizode iz vsakdanjega življenja, vrejo na dan kot iz neusahljivega vrelca. Vse bi rad opisal in vsem bi rad povedal, kako je bil Drago dober in nesebičen, človek širokih obzorij, dobrosrčnež, ki je dajal in se razdajal za našo skupnost. A kaj, ko je teh vtisov in teh spominov toliko, da ne bi vedel niti kje začeti.
Če v skopih besedah povzamemo njegovo življenjsko pot, je treba najprej zabeležiti, da se je Drago Gantar rodil 20. novembra 1919 v vasi Zavratec na Idrijskem, kjer so domači imeli majhno trgovino. Po osnovni šoli v domačem kraju
ga je pot zanesla v Gorico, kjer je obiskoval gimnazijo v Malem semenišču, odtod pa je odšel v Ljubljano, kjer je maturiral. Po vojni je diplomiral na ekonomski fakulteti tržaške univerze in postal profesor najprej na slovenskem trgovskem zavodu, potem pa na italijanskem zavodu Carli. Podjetnost, ki ga je vseskozi odlikovala, je storila, da je opustil profesorski poklic in v Trstu odprl konzulentsko pisarno. Toda le za malo, saj je že v začetku leta 1973 nastopil mesto ravnatelja Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ki ga je ohranil vse do svoje smrti. In tu je treba poudariti, da je bil prav dr. Gantar tisti, ki je s svojo strokovnostjo, s svojim znanjem in delom, s svojim odnosom do ljudi, popeljal slovenski denarni zavod na pot nenehnega razvoja in vzpona. Prav zaradi svojih zaslug pri upravljanju openske Hranilnice in posojilnice je bil izvoljen za člana upravnega odbora Deželne federacije hranilnic in posojilnic v Vidmu, kjer je bil že od vsega začetka tudi član njene izpitne komisije. Velik je bil tudi doprinos dr. Gantarja k delovanju bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Drago Gantar je bil pripadnik krščanskosocialne smeri in kot idejni somišljenik pok. dr. Besednjaka je bil od ustanovitve leta 1950 nekaj let član odbora Slovenske krščanskosocialne zveze ter redni sodelavec Novega lista. Toda politiko je kmalu opustil in se posvetil drugim dejavnostim. Tako je bil pred več kot dvajsetimi leti soustanovitelj in vseskozi aktivni odbornik zadruge Naš Kras. Skoraj istočasno se je lotil tudi dela na športnem področju, saj se je z veliko vnemo vključil v delo pri športnem društvu Polet na Opčinah. Imel je izreden posluh za mladino, za njene probleme, za njeno rast in prav zato je kasneje večkrat s ponosom ugotavljal, kako vsestransko zdrava mlada generacija je izšla prav iz Poleto-vih vrst. Zato ni bilo nič čudnega, da je bil med prvimi pobudniki združevanja. Pod geslom »v slogi /e moč« je zastavil vse svoje sile in ves svoj ugled pri nastajanju združene košarkarske ekipe Jad-ran, ki jo je povedel iz anonimnosti v nadvse zahtevno B ligo.
Strokovnjak na svojem področju, javni delavec v prostem času, iskren prijatelj v zasebnem življenju. Tako bi lahko v nekaj besedah okarakterizirali osebnost pok.
Draga Gantarja, od katerega se bomo danes poslovili. Nič več ne bomo deležni njegovih preudarnih razmišljanj, njegovih strokovnih nasvetov in niti ne veselih dovtipov. Za njim ostaja praznina, ki jo bodo izpopolnili le spomini. Spomini na tista lepa leta, ko se je vsak dan bil boj za obstoj in za razvoj naše skupnosti na najrazličnejših področjih družbenega udejstvovanja. Pa tudi spomini na prijateljstvo, ki nas je družilo, na vesele — in včasih tudi ne — dogodke, ki so polnili našo življenjsko bit.
Dragi Drago, ni besed, ki bi Ti zadoščale v slovo. Naj Ti bo v uteho, da smo danes vsi ob Tebi in s Tvojimi dragimi. Počivaj v miru!
E. K.
t
V nedeljo nas je zapustil naš ljubljeni
Drago Gantar
Žalostno vest sporočajo sin Robert z Rosando, njegovi Ivana in Martina ter ostalo sorodstvo.
Pokojnika bomo pripeljali danes ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Opčine, Trst, Zavratec, Milje, 14. februarja 1989
DRAGO
spomin nate bo v najinih srcih ostal vedno živ!
Mara in Dušan Trst, 14. februarja 1989
Predsednik in upravni svet, nadzorni odbor in osebje Hranilnice in posojilnice na Opčinah sočustvujejo s sinom Robijem in svojci ob nenadni in prerani izgubi
dr. DRAGA GANTARJA ravnatelja
Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Deželna zveza Kmečko-obrtnih hranilnic in posojilnic Furlanije- Julijske krajine izraža iskreno sožalje svojcem - tudi v imenu članic - ob bridki izgubi
dr. DRAGA GANTARJA
ravnatelja Hranilnice in posojilnice na Opčinah, zvestega in vdanega sodelavca deželnega kreditnega zadružništva.
Ravnatelji Kmečko-obrtnih posojilnic v deželi Furlaniji-Julijski krajini sočustvujejo z družino ob bridki izgubi
dr. DRAGA GANTARJA ravnatelja openske hranilnice.
Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju sporoča žalostno vest, da je preminil ravnatelj Hranilnice in posojilnice na Opčinah
dr. DRAGO GANTAR
Uglednega sodelavca, ki je mnogo pripomogel k razvoju gospodarstva in finančništva med Slovenci v Italiji, bomo ohranili v nepozabnem spominu, svojcem pa naše najiskrenejše sožalje.
Trst, 14. februarja 1989
Upravitelji in nameščenci Hranilnice in posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje sinu in svojcem ob bridki izgubi
dr. DRAGA GANTARJA
Žalovanju se pridružujejo upravitelji in uslužbenci Kmečko-delavske hranilnice v Sovodnjah.
Žalovanju se pridružujejo upravitelji in uslužbenci Kmečko-obrtne hranilnice Doberdob.
Upravni svet in ravnateljstvo Tržaške kreditne banke izražata najgloblje sožalje družini ob smrti
dr. DRAGA GANTARJA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil
dr. DRAGO GANTAR
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalujoči družini Andrej Daneu in Danilo Daneu
Prerano si nas zapustil DRAGO
Pogrešali te bomo v vseh trenutkih, kot sodelavca in kot prijatelja. Ostal boš vedno v naših srcih.
Ester in Paolo z družino
Z Robijem in družino sočustvujejo prijatelji Maja in Mitja, Bojana in Ladi, Irma in Egon, Anica in Marčeto M., Anica in Felice, Majda in Srečko, Anica in Marčelo Š., Elvira in Marko, Vanja ter Alma in Alberto.
Za dr. Dragom Gantarjem žalujejo Laura Silvestri, Marija Blasutto, Giordano Pieri in Majda Černe
Ob izgubi dr. Draga Gantarja izrekajo iskreno sožalje svojcem
Zora in Libero Polojaz ter Sonja in Vanja Lokar
Ob smrti dragega prijatelja Draga Gantarja izrekam globoko sožalje sinu Robiju in njegovi družini ter sorodnikom
Zorko Harej z družino
Ob težki izgubi dragega očeta Draga Gantarja sočustvujejo z Robijem in Rosando
družine Ferluga, Furlani, Križnič in Volčič
Ob smrti dragega očeta izrekajo Robiju Gantarju in družini iskreno sožalje
Sandi, Ksenija in Tadej
Ob težki izgubi dragega očeta izreka Robiju globoko sožalje
Boris Kuret z družino
Dragi Robi!
V tem težkem trenutku mislimo nate
Vera, Aido, Lisa in Martina
Ob izgubi dragega očeta oz. tasta izrekata iskreno sožalje Robiju in Rosandi
družini Milič in Jaklič
Ob smrti dr. Draga Gantarja izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom
družina Edi Prelec
Ob smrti dr. Draga Gantarja se pridružujeta žalovanju svojcev
Laura in Aleš Lokar
Ob bridki izgubi dragega očeta in nonota Draga Gantarja sočustvuje z družino in sorodniki
družina Kralj
Ob izgubi dragega prijatelja dr. Draga Gantarja izražajo svojcem iskreno sožalje Jože in Zora Škerk ter Dušan in Sonja Šajn.
Robiju in Rosandi v teh težkih trenutkih stojijo ob strani Boris in Milko Vitez z družinama ter Anica in Gorazd Pertot.
Ob izgubi dragega prijatelja Draga Gantarja izreka družini globoko sožalje
Marino Kokorovec z družino
Ob smrti dr. Draga Gantarja izreka svojcem iskreno sožalje
Studio Clak
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta dr. Draga Gantarja izreka iskreno sožalje Robiju in družini
Kristina Podobnik
Ob prerani smrti dr. Draga Gantarja - dolgoletnega ravnatelja Hranilnice in posojilnice na Opčinah -izreka iskreno sožalje družini Združenje Skupaj na Opčinah
Delničarji, upravni svet in nadzorni odbor FINJADRAN Srl izrekajo globoko sožalje družini
dr. Draga Gantarja predsednika
nadzornega odbora družbe
Odbor in tehnično vodstvo ŠZ Jadran iskreno sočustvujeta s hudo prizadeto družino ob smrti svojega dolgoletnega predsednika
dr. Draga Gantarja
Dragi dr. Gantar!
Onemeli smo ob vesti, da je usahnilo Vaše življenje, toda spomin na Vašo osebnost in delo bo ostal vedno med nami
Jadranovci
Z Robijem in družino sočustvujejo Neva, Ingrid, Zdenka, Erika Š., Tanja, Martina in Erika C.
Odbor in člani zadruge Naš Kras se klanjajo spominu svojega ustanovnega člana in podpredsednika dr. Draga Gantarja ter izražajo iskreno sožalje sinu Robertu in vsem žalujočim.
Ob boleči izgubi dr. Draga Gantarja, našega dolgoletnega predsednika nadzornega odbora, izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
Ob smrti dr. Draga Gantarja izrekajo občuteno sožalje sinu Robiju in družini
upravni, nadzorni odbor in delovni kolektiv
Konzorcija kmetijskih zadrug Grmada
Ob smrti svojega dolgoletnega predsednika nadzornega odbora dr. Gantarja izreka globoko sožalje sinu Robiju in družini
Cvetličarsko-vrtnarska
zadruga
Ob smrti Draga Gantarja izreka iskreno sožalje prof. Rosandi Kralj
SKD Vigred Šempoiaj
Državni trgovski tehnični zavod "Ž. Zois" izreka iskreno sožalje družini ob smrti dr. Draga Gantarja, dolgoletnega profesorja na tem zavodu.
Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije se klanja spominu na svojega častnega člana
dr. DRAGA GANTARJA izrednega pedagoga, ki je strokovno izoblikoval in pripravil za poklic vrsto generacij slovenskih študentov.
Ob težkem trenutku izraža svojcem občuteno sožalje
Naše športno društvo je globoko pretresla vest, da nas je za vedno zapustil predsednik nadzornega odbora
dr. Drago Gantar
Športnega delavca in iskrenega prijatelja mladine bomo ohranili v naj lepšem spominu, Robiju in družini pa naše iskreno sožalje.
Odbor ŠD Polet
Odbor in člani SK Devin sočustvujejo z družino ob prerani smrti ravnatelja Gantarja.
Ob izgubi dragega očeta sočustvuje z dr. Robijem Gantarjem in družino
kolektiv Vega Srl
J- Dne 12. t. m. nas je zapustil
Bernardo Novato
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena, otroci, sestre, vnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 14. februarja 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi
Silvester Otta
Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Gius-tina, hči Edina, vnuka Lorena in Enzo, mali .Vanja in ostalo sorodstvo.
Trst, 14. februarja 1989
Ravnateljica, profesorski zbor, vsi bivši kolegi in osebje liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje ženi in hčerki ob smrti prof. Adolfa Šušteršiča.
Dotrpela je naša draga sestra in teta
Lojzka - Grozdana Ko.lerič roj. Čebohin
nosilka
"Partizanske spomenice 1941"
Od nje se bomo poslovili danes, 14. februarja, ob 16. uri na rodiškem pokopališču. Na dan pogreba bo žara na rojstnem domu v Rodiku.
Vsi njeni
Trst, Ljubljana, Rodik, Idrsko, 14. februarja 1989
Umrla je naša draga
Lojzka Čebohin -Grozdana
prvoborka in nosilka "Partizanske spomenice 1941".
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem 'ozemlju, Slo-venska-kulturno gospodarska zveza.
Trst, 14. februarja 1989
Ob smrti bivše uslužbenke Groz-dane Čebohin se pridružuje žalovanju svojcev
Založništvo tržaškega tiska
Dan slovenske kulture je priredilo domače društvo
Pesniški veter je zavel v nedeljo v Barkovljah
Veter pesniških besed domačih tržaških ustvarjalcev je v nedeljo zavel v Barkovljah in osvežil tradicionalni »praznik narodovega preporoda,« kot je v imenu organizatorja SKD Barkov-lje uvodoma omenila Elvi Slokarjeva. Aleksij Pregare, Boris Pangerc, Irena Žerjal, Marij Čuk, Tatjana Rojc, Ace Mermolja in Marko Kravos so na prireditvi z naslovom Veter z morja ustvarili s svojimi verzi v polni dvorani v Ul. Cerreto vzdušje domačnosti, v katerem je bila slovenska beseda nesporni protagonist.
Dan slovenske kulture je uvedel Vojmir Tavčar, ki je vzel za izhodišče svojih misli čas in stvarnost, v katerih živimo. Le-ta sta velik izziv, in samo od nas je odvisno, ali mu bomo kos ali ne. Kultura odigra lahko v tem pogledu veliko vlogo: lahko začne snovati novo vizijo in nov nacionalni program.
Tržaške pesnike je občinstvu predstavila prof. Marjuča Cenda. Poudarila je, da je »vonj po morju pljusknil v slovensko poezijo na prelomu prejšnjega in tega stoletja, ko sta se na Tržaškem mudila Dragotin Kette in Anton Aškerc«. Nastopajoči pesniki in pesnice so tudi bolj ali manj intenzivno vključili morske motive v svojo poezijo: Samorastniška Pregarčeva poezija je dramatična in konfliktna po svojih motivih ter izzivalna in prese-
netljiva po svoji obliki. Boris Pangerc s svojimi ekspresivnimi podobami prenaša iz svoje notranjosti v vidni svet tisto melanholijo, ki kljub nekaterim radostnim utrinkom obvladuje njegovo poezijo. Irena Žerjal je vtisnila svoji poeziji pečat ognjevite osebnosti pa tudi intelektualne širine, ki ne zaostaja za »moško«. Marij Čuk izziva s svojo satirično žilico, toda ironičen je tudi do samega sebe. Na svoj način protestira, izziva, se upira, napada in vnaša svoj breški temperament v slovensko literaturo. Tatjana Rojc je prejela za svoje pemi že številna priznanja tako v Sloveniji kot v Italiji. Ace Mermolja je kot njegovi »junaki« razklan med zgodovinskim poslanstvom in socialno odgovornostjo na eni ter uteho ljubezenske in družinske intime na drugi strani. Poezijo Marka Kravosa označujeta resnicoljubnost in odčaranost, pa tudi tipično sredozemsko občutje.
Pesniki so spregovorili občinstvu s svojimi verzi, in ljudje, ki so res intenzivno sledili njihovim besedam, so vsakega nagradili z aplavzom. Nedeljski popoldan je umetniško zaokrožil kitarist Igor Starc: iz strun njegove kitare je v Barkovljah »zavela« glasba Merkuja, Srebotnjaka in Ville Lobosa.
(Foto Magajna)
Danes na Opčinah o mladih in ustavi
Openska Knjižnica Finko Tomažič in tovariši priredi danes v Prosvetnem domu na Opčinah javno srečanje na temo: "Mladi in italijanska ustava - Neizpolnjena pričakovanja in potreba po reformi". Govorila bosta direktor Inštituta za delavsko pravo na tržaški univerzi prof. Cecilia Assanti in prof. Franc Škerlj. Začetek ob 20.30.
gledališča
VERDI
V torek, 21. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Luigi Toffolo in režiser Beppe De Tommasi.
Nedeljski koncerti. V nedeljo, 19. t. m., ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi se bo pričel ciklus Nedeljskih koncertov, ki bo trajal do 9. aprila. Poleg že znanega komornega orkestra, ki ga vodi Severino Zannerini, bo nastopil ansambel Insieme Cameristico pod vodstvom Alessandra Bevilacgue. Vstopnice so na prodaj po stari ceni 5000 lir pri blagajni gledališča od četrtka dalje za prvi koncert.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Filodrammatici iz Milana ponovila DVE FARSI DARIA FOJA. Režija Giorgio Gallone. V glavnih vlogah nastopajo: Silvano Piccardi, Milvia Marigliano, Ric-cardo Pradella, Adriana De Guilmi. Prodaja vstopnic pri UTAT.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
SSG gostuje danes, 14., in jutri, 15. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo GALANTNI POGOVORI.
koncerti
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila violinistka MIRIAM FRED.
V kasarni v Ul. Rossetti bo jutri ob
20.45	koncert komornega orkestra gledališča Verdi.
razstave
V	galeriji Cartesius bo do 16. t. m.
odprta razstava tržaškega slikarja Mauri-zia CHIOZZE.
V	galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta, razstava slikarke ROSENHOLZ.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce dl nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton; i. J. Cleese, J. Lee Curtis. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Moonvval-ker, glasb., r. C. Chives, J. Kramer; i. Michael Jackson, S. Lennon. ENCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Compagni dl scuola, kom., r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Eleonora Giorgi, Christian De Sica. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scommessa con la morte, krim., r. B. Van Horn; i. Clint Eastwood.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (dl padre polacco), kom., It. 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Home eros, porn., □ □ '
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II frullo del passero; r. Gianfranco Mingozzi; i. Ornella Muti, Philippe Noiret, D GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B, Brovvn. MIGNON - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EDEN - 15.30, 22.10 Intrighi porno dl ninfomani esasperate, porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'im-pero del sensi, □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 VVillovv, fant., r.
R. Hovvard; i. V. Kilmer, I. Whalley. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II pranzo dl Babette, dram., Dan., 1987, r. G. Axel; i. S. Audran, B. Federspiel. ALCIONE - 16.00, 22.00 II piccolo diavo-lo, kom., It. 1988; r. R. Benigni; i. R. Benigni, W. Matthau.
RADIO - 15.30, 21.30 La serva perversa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na deželnem šolskem uradu razobeše-ne lestvice habilitacij za poučevanje na slovenskih šolah za naslednje razrede: razred LXXVI (narav, vede, kemija, ze-mlj.) - 13. februarja.
Sindikat slovenske šole sporoča da bodo pismene naloge izrednih habilitacijskih izpitov za nižje srednje šole potekale na znanstvenem liceju F. Prešeren v naslednjih dneh z začetkom ob 8.30: 22. februarja 1989: 2. razred - tehnična vzgoja; 33. razred - italijanščina; 41. razred -literarni predmeti; 23. februarja 1989: 27. razred - glasbena vzgoja.
Berite
»Novi Matajur«
v'
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija Žarko Petan
Danes, 14. t. m., ob 20.30
Mladinski odbor SKGZ
Ciklus informativnih večerov Slovenija v Jugoslaviji
JAVNA DEBATA
z Jožetom Školjčem, predsednikom RK-ZSMS
»PARTIJA OBRAČA, ZSMS OBRNE«
ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv.
Vabljeni!
Jutri, 15. t. m. Frančiška 20 - Trst.

GLASBENA
MATICA
TRST Koncertna abonmajska sezona 88/89
Jutri, 15. 2., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
BUDAPEST CHAMBER ORCHESTRA
Dirigent: Giovanni Pacor'
Solist: Črtomir Šiškovič - violina Leclair, Vrabec, Spohr, Mozart Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
včeraj - danes
Danes, torek, 14. februarja 1989
VALENTIN
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 11.06 in zatone ob 0.27.
Jutri, sreda, 15. februarja 1989
VESELA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.56 najvišje 26 cm, ob 11.57 najnižje -31 cm, ob 20.27 najvišje 10 cm, ob 23.13 najnižje -9 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
7,5	stopinje, zračni tlak 1029,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo rahlo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Michele Vasselli in Martina Rupil.
UMRLI SO: 68-letna Giuseppina Milo-caucich, 77-letni Rodolfo Dusman, 1-let-na Barbara Lima, 88-letna Decia Boni vd. Da Deppo, 77-letna Antonia Klavora vd. Corazza, 82-letni Vittorio Cingue, 86-let-na Milena Pacjan vd. Nalin, 80-letna Ca-terina Salich, 83-letni Silvestra Otta, 75-letni Virgilio Parovel, 65-letni Gualtiero Morsan, 77-letni Vittorio Lupi, 77-letna Francesca Jugo por. Laurin, 69-letna Maria Puntar, 87-letna Maria Bachi, 74-letni Francesco Mastrorilli, 89-letna Lucia Gambardella, 71-letna Olga Giugno por. Moro, 78-letni Ettore Bologna, 68-letna Elisabetta Maiecco, 84-letna Albina Kofol, 54-letni Bruno Biagi, 85-letni Luigi Lamanna, 83-letna Elisabetta Potleca vd. Udoviči.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKAR
Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. februarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-gra 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praz-nična od 8. do 20. ure.
izleti
razne prireditve
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Opčine, Prosvetni dom. Danes, 14. t. m., ob
20.30	bo srečanje na temo MLADINA IN ITALIJANSKA USTAVA - NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA IN POTREBA PO REFORMI. Spregovorila bosta prof. Cecilia Assanti, direktor Inštituta za delavsko j>ravo na tržaški Univerzi in prof. Franc Skrij.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v četrtek, 16. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29.
KD I. Grbec - Skedenj, Dom J. Ukmar, PD Kolonkovec-Ženjan priredijo v dvorani KD I. Grbec v Skednju v soboto, 18. februarja, ob 20. uri DAN SLOVENSKE KULTURE. Uvodna misel Žarko Hrvatič. Sodelujejo gojenci šole Glasbene matice, učenci osnovne^ šole I. Grbec, MePZ PD Kolonkovec-Ženjan, škedenj-ski mešani pevski zbor, dno Hrvatič (violina) - Vodopivec (klavir). Vabljeni!
Občina Devln-Nabrežina s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine priredi v nedeljo, 19. februarja, ob 17, uri v občinski telovadnici v Nabrežini SREČANJE GODB NA PIHALA ALPE-JADRAN. Vabljeni!
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da bo PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, 18. t. m., ob 19. uri v Lipici - Hotel Maestoso. Vabljeni borci, aktivisti, deportiranci, člani in mladina. Vpisovanja v posameznih vaških sekcijah do 15. t. m. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič in Veseli godci.
Danes slavita 50 let skupnega življenja
CVETO in MARIJA MARC
Čestitajo jima družine Sand in Plettersech.
mali oglasi
OČALA za vid sem izgubil v okolici Praprota. Najditelja prosim, da telefonira na št. 226392.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci.
OSMICO je odprl Mahnič - Boršt št. 1.
PRODAM motor jamaha 550 XT za
2.100.000	lir. Tel. 300222 ali 213041 -VValter.
PRODAM lancio prismo 1300, staro eno leto, prevoženih 7.000 km, v izredno dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 327284 ali v večernih urah na št. 251047.
PRODAM kemično čistilnico v Križu, Tel. 68407.
PRODAM pakirano deteljo in slamo ter prikolico s knjižico za traktor. Tel. 0481/776061.
FARMA Srečko Tomšič - Sovodnje, prodaja kokoši po 2.000 lir. Tel. 0481/882064.
PRODAM ape 50 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 228367 ob uri kosila.
PRODAM trstike (kanele). Telefonirati popoldne na št. 231961.
PRODAM kombi ford transit, dizel, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni. Možnost dogovora. Tel. 220284 ali 213518.
KUPIM stanovanje pri Sv. Jakobu, srednje velikosti. Tel. 815701 ob uri obedov.
IŠČEM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil v najem ali v odkup. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kras«.
IŠČEM rabljen gorilnik na plinsko olje od 40.000 do 50.000 kalorij. Ponudbe na tel. 211815 - Miran.
MLADEGA FANTA za upravljanje avtomatskih strojev išče novo podjetje. Tehnik naj bi poznal osnovno angleščino, računalnik PC IBM in MS DOS, in ne imel vojaških obveznosti. Tel. 381610 od 8. do 17. ure.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče v Gorici mirno- sobo s kopalnico z možnostjo souporabe kuhinje. Tel. 040/211016.
IŠČEM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 003866/79927.
. SKLAD M. ČUK razpisuje 2 delovni mesti vzgojitelja/ce v vzgojno-zapos-litvenem središču na Opčinah: 1. začasno delovno mesto za dobo 5 mesecev, 2. stalno delovno mesto. Interesenti naj pošljejo prošnje s svojim naslovom in kratkim življenjepisom na: Sklad M. Čuk, P/P 2046, 34016 Opčine.
ČE ŽELITE pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otroka pokličite na št. 003866/23056.
VZGOJITELJICA bi čuvala otroka na vašem domu. Tel. 003866/35323.
prispevki
Ob rojstvu hčerke Lare darujeta Marta in Boris Simoneta 50,000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na Uga Portograndija daruje Rožka Uršič 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na dragega Uga Portograndija daruje Olga Uršič 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Iva Lavrenčiča darujejo Berta in Milan Kante 50.000 lir, Zdenka Kante z družino 20,000 lir, družina Legi-ša-Umek 50.000 lir, Sonja in Zdravko Kante 50.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Ivana Štoko daruje gospa Polda 50.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
V	spomin na Dušana Starza daruje družina Regent 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Dušana Starza darujeta žena in hči z družino 200.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Družina Gorkič daruje 200.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Štoko daruje Ivanka Čuk vd. Ukmar 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ivana Štoko darujeta Ne-lida in Oskar Rustia 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ivana Štoko darujeta Ana in Maurizio Bronzato 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na prijatelja Svetka Žagarja darujeta Ana in Viktor Žerjal 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Marijo VVilhelm in Tamaro Petaros darujeta Eda in Vinko Milič
40.000	lir za popravilo orgel cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Slavka Danielija darujeta Eda in Vinko Milič 20.000 lir za Sklad M, Čuk.
Ob 12. obletnici smrti dragega očeta Dorčeta darujejo otroci 100.000 lir za ce-roveljsko kapelico, 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 100.000 lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob prijatelja Dra-gota darujeta Irma in Egon 150.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Livia Vorusa (Miciota) ob 3. obletnici smrti (14. 2. 86) daruje svakinja Laura z Aldom 30.000 lir za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Livia Vorusa (Miciota) ob 3. obletnici smrti (14. 2. 86) daruje sin Willy z Nevio 30.000 lir za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago mamo Marijo Kuret por. Berdon ob 6. obletnici smrti (9. 2. 83) daruje hči Nevia z družino 30.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Marijo Kuret por. Berdon ob 6. obletnici smrti (9. 2. 83) darujeta Graziella Vorus in Laura Gropazzi 20.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na Marčela Sedmaka prispevajo soletniki 20.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Stankota in Romana daruje Oskar (Bani) 25.000 lir za potresence v Armeniji.
_ V spomin na Stefana Veljaka in Doro Čok daruje Ljana Hutter 60.000 lir za TPK Sirena.
Ob visokem jubileju skupnega življenja daruje N. N. 35.000 lir za KD V. Vodnik, 35.000 lir za PZ V. Vodnik in 30.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na Ivana Štoko daruje družina Majevski 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
menjalnica
13. 2. 1989
TUJE VALUTE
FIXING
MILAN
BANKOVCI
TRST
PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 19. t. m., izlet v Padovo na razstavo cvetja. Vpisovanje na tel. št. 812281.
Cvetličarsko-vrtnarska zadruga ter Kmetijska zadruga prirejata strokovni izlet za cvetličarje na sejem FLORMART v Padovo v soboto, 18. februarja. Cena
15.000	lir. Prijave na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941 ali pa pri Kmetijski zadrugi v Trstu, tel. 817325.
Ameriški dolar...... 1363,250	1350.—
Nemška marka........ 728,840	726,500
Francoski frank..... 214,140	212,500
Holandski florint ... 645,460	643.—
Belgijski frank.....	34.770	34,300
Funt šterling....... 2386,750	2360.—
Irski šterling...... 1945,650	1930.—
Danska krona........ 187,430	185.—
Grška drahma........	8,759	8,300
Kanadski dolar...... 1150,600	1120.—
FIKING	BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Japonski jen ......... 10,608	10.—
Švicarski frank..... 856,750	855.
Avstrijski šiling... 103,590	103,—
Norveška krona...... 202,100	199.—
Švedska krona....... 214,770	212.—
Portugalski eskudo .	8,899	8,400
Španska peseta ....... 11,732	11,200
Avstralski dolar....1211.	1150.—
Jugoslov. dinar ............... 0,17
ECU................. 1520,950
_ -1'— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Tik pred začetkom najbolj obrekovane italijanske popevkarske prireditve
Polemike poživljajo postarani sanremski festival
Beppe Grillo med lanskim festivalom
In tudi letos je napočil čas sanrem-skega festivala: 39. festival bo in kakih 20 milijonov ljudi si ga bo kljub vsakoletnemu opravljanju ogledalo vsaj po ekranu, saj je izbrancev, ki mu lahko sledijo v živo sorazmerno malo. Prireditve, ki spremljajo še vedno najvažnejšo, čeprav postarano, italijansko popevkarsko prireditev, so se že začele, polemike pa - vsaj tako se zdi - še ne bodo pojenjale. Kaj še, vsak dan pretrese organizatorje - in seveda v prvi osebi šele pred dvema mesecema imenovanega Adriana Aragozzinija -kako novo razburjenje. Vse skupaj pa samo opozarja občinstvo, da se bliža začetek tega obrekovanega popevkarskega cirkusa. Najmanj se govori prav o resnični »protagonistki« festivala, o italijanski popevki, ki skupaj z italijanskim diskografskim tržiščem ne doživlja rožnatih časov.
Glavne polemike se sučejo seveda okrog napovedovalcev in nastopajočih. Ugibanja, kdo bo najuglednejši napovedovalec, so se začela že pred nekaj meseci, zaostrila pa so se pred nekaj tedni: Chiambretti se je izmuznil, Pozzetto mora snemati film, Arbo-re se je kot vedno duhovito izmazal, Montesana ni nihče nič vprašal. Vse oči so uprte v Pippa Bauda, morda na valu »rehabilitacije«. Zlobni jeziki pravijo, da je izbira sedaj res omejena. Trenutno je gotova edino prisotnost treh nadebudnih sinov slavnih očetov: Gianmarco Tognazzi, Paola Domin-gujsestra Miguela Boseja) in Rosita Celentano se seveda ne nameravajo umakniti, strupena vedeževanja pa ugibajo, kako se bodo izmazali, če jim ne bo stal ob strani kak stari maček ali pa izkušena mucka, kot je Gabriel-la Carlucci, ki je lani bila na odru skupno z Grillom. Organizatorji so si za osrednji del zagotovili vsaj prisotnost priljubljenih komikov, kot so Beppe Grillo in trojica Lopez-Solen-ghi-Marchesini.
Med pevci bo nekaj uglednih predstavnikov italijanske lahke glasbe, kot so Gino Paoli, Ornella Vanoni, Enzo Jannacci, Fausto Leali, Peppino di
Capri, Tullio De Piscopo, ob njih je seveda še kopica priljubljenih pevcev. Razburjajo se tisti, ki so izključeni: skupina Future, ki je niso hoteli sprejeti v primerno kategorijo, in Rita Pa-vone, ki se je zatekla k pretorju. Tarča drobne, a energične rdečelaske so predvsem voditeljica tv oddaj Marisa Laurito, imitator Gigi Sabani, kabare-tist Francesco Salvi in težko opredeljivi Lorenzo Cherubini ali Jovanotti.
Festival bo letos bogatejši kot v preteklih letih, predvsem pa bo trajal skoraj dva tedna. Preteklo nedeljo je Sanremo preplavilo cvetje in so se po
»cvetnem korzu« zvrstili bogati vozovi, predstavniki dvanajstih ligurskih mest. V opernem gledališču Casinoja se bodo jutri začele prireditve V pričakovanju Sanrema, ki bodo trajale štiri dni. Na oder bo stopilo 36 mladih pevcev, ki se uveljavljajo na glasbeni sceni, posebna komisija pa jih bo izbrala le osem, ki bodo lahko nastopili na velikem odru dvorane Ariston. V tej skupini bodo, recimo, Gilda Giulia-ni, Gepi and Gepi in skupina I nuovi angeli. Ta del bo vodil Claudio Lippi, RAI pa mu bo sledila v okviru oddaje Big (ob 16. uri). V istih dneh bo v Pa-
labarilli (2.000 sedežev), ki so jo za to priložnost prekrstili v Palarock, Sanremo International. Prireditev bo posvečena rock in pop pevcem mednarodnega slovesa, vsak večer pa bo na vrsti druga tema, kot motorno kolo, look, lepota in ples. Prva mreža RAI bo posnetke s prireditve oddajala okrog 23. ure.
Od 23. do 25. februarja bodo spet v Palabarilli, ki se bo tokrat imenovala Palamusic in bo povezana z gledališčem Ariston, nastopali predstavniki različnih držav in različnih glasbenih stilov. Povezovalci bodo Kay Sandvik in video napovedovalca Glive Malcom Griffiths in Ann Claire Mate.
Glavni del bo seveda potekal v gledališču Ariston od 21. do 25. febraurja, ko bo na vrsti spopad 24 »velikanov«, »novih« in osem mladih, ki jih je izbrala komisija. Letošnji festival bo imel kar tri zmagovalce: 23. bodo izbrali najboljšega med »mladimi«, dan kasneje med »novimi«, veliki zmagovalec pa bo znan šele 25. februarja po preštevanju glasovnic totip. RAI bo za vse večere oskrbela neposredne prenose z začetkom ob 20.30.
Cirkusa pa še ne bo konec. Zmagovalci »mladih« in »novih« bodo skupaj z »velikani« odpotovali na turnejo. Sanremo in the VJorld bo obiskal Tokio, New York, Toronto, Sao Paulo in Frankfurt.
Najbolj zgovorne so, kot vedno, številke. Komisija je prejela 262 po-pevk(65 za kategorijo pevcev velikanov, 125 za kategorijo novih in 72 za kategorijo uveljavljajočih se). S prenosi zadnjih pet dni festivala bo RAI posvetila prireditvi skupno 26 ur v 13 različnih oddajah, zadnji dan bo seveda tudi v evrovizijskem prenosu. Sponsorja prireditve sta Barilla, ki bo prispevala 3,5 milijarde, in Totip s 700 milijoni. Nekaj čez 2 milijardi bo prejel organizator, drugo polovico pa občina Sanremo, ki lahko računa na milijardo lir čistega dobička, ker bo potrošila za dvorano in cvetje kakih 680 milijonov.
S filmom Obtoženka
Družba ZDA na zatožni klopi
V Združenih državah Amerike je izzval izredno ostro razpravo, v Italiji pa polemike, ki se bodo najbrž še zaostrile. Po filmu Fatal Attraction je The Accused (Obtoženka) najbolj sporno filmsko delo zadnjih let. In to ni naključno, saj delo obravnava primer spolnega nasilja, o katerem je v zadnjem času spet veliko govora.
The Accused opisuje namreč dogodek, ki se je pred nekaj leti zares pripetil v zvezni državi Massachusetts, kjer so trije moški v baru posilili dekle ob ploskanju ostalih klientov. Kar daje filmu poseben ton ni samo mračna in nasilna atmosfera, ki močno spominja na Kubrickovo Mehanično pomarančo, pač pa interpelacija igralke Jody Foster, ki je bila pred leti tudi sama žrtev podobnega nasilja in ki je na okroglih mizah pogumno opozorila na zapostavljenost ženske v ZDA. V zibelki demokracije in feminizma so prav ob filmu The Accused zaprepadeno odkrili, da je ženska diskriminirana in ne samo zaradi spola pač tudi zaradi odnosa moči.
Ostra razprava v ZDA pa je tudi sad dejstva, da film ne postavlja na zatožno klop samo odnosa do ženske. Istočasno obtožuje tudi ameriško družbo in ameriški zakon, ki na primer omogoča javnemu tožilcu, da v dogovoru z obrambo in sodiščem obtoži posiljevalce manj hudega zločina, kot je posilstvo, predvsem pa, da povsem prezre odgovornost tistih, ki so prisostvovali deliktu in so posiljevalce spodbujali s ploskanjem. Drugje, zlasti pa v stari Evropi, bi takim ljuden kazen najbrž ne ušla.
Ameriška družba, kot dokazujejo statistični podatki, je nedvomno nasilna. In televizija, ki dan za dnem po ure in ure zasipa gledalce s prizori nasilja, nasilnost še pospešuje. Naj omenimo le, da je bilo lani aretiranih in prijavljenih nad 13 milijonov državljanov (5 odstotkov prebivalstva) zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj.
		1 p		lil			■ m	današnji televizijski in radijski sporedi	
rai 1______________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Gala predstava ob podelitvi nagrade Atleta d'Oro 1988
22.40	Dnevnik
22.50	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.20	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
23.25	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
RAI 2______________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: I due compari (kom., It. 1955, r. C. Bor-ghesio, i. Aldo Fabrizi)
10.40	Risanke in Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: I falchi della notte (krim., ZDA 1980, r. B. Malmuth, i. Sylvester Stallone, Rutger Hauer)
22.10	Dnevnik, nato II sicario
22.40	Variete: Chiappala chiappala
23.05	Dnevnik, nato International DOC Club
0.25 Film: II prigioniero di Zenda (dram., ZDA 1937, r. John Cromvvell, i. Ronald Colman)
RAI 3	[
10.30	Hokej (iz Valdagna)
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir Stella Ar-tois (iz Milana)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.10	Aktualno: Etica e affari - Enzo Biagi intervjuva Raoula Gardinija in Romana Prodija
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Nanizanka: Max Head-room
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell -arcobaleno
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Tenis: turnir Stella Ar-tois
|	RTV Ljubljana 1	|
9.10	Video strani
9.10	Informativna oddaja: Kaj je film, Izrazna sredstva filma - Čas v filmu (7. del), nato kratki film Slikar
10.10	Mozaik: Poklicno usmerjanje - Elektroenergetik
10.35	Safari v mestu: Lov na ponirke
11.05	Računalništvo in robotika: Megačipi iz Regensburga
11.10	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Špageti
18.05	Periskop: PTT
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Če ne-* koč potrkaš na moja
vrata (2. del)
21.15	Aktualno: Omizje
22.35	Dnevnik
23.10	Video strani
Tv Koper___________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Košarka NBA Today
16.10	Šport spektakel: hokej na ledu in vvrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Posledice suše GORICA — Klavdij Palčič v goriškem kulturnem domu TRST — Predstavitev knjige »Mediteranski brevijar« RICMANJE — Srečanje oktetov Primorske
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: za pokal pokalnih zmagovalcev
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Nočni boks
24.00	Plavanje v Goteborgu
|	RTV Ljubljana 2
17.20	Hokej
20.00	Košarka: Cibona-Real (polfinale), vmes loto
20.55	Portret: Vsak človek se rodi svoboden
21.35	Alp. odprava na K2
22.25	Zabavni torek
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v čmo-belem (12.40) Zbori;
13.20	Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije;
15.00	Roman: Plebanus Joannes (5. del); 15.27 Iz sveta lahke glasbe, Pet minut za boljši-jezik, Kotiček jazza, Irska, dežela velikih kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Pustni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori;
14.20	Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slov. zemlja; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE S_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma
trirnoniale
15.30	Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.25	Aktualno: Radio Londra
20.30	Variete: Una sera c'in-contrammo
22.30	Nan.: Due come noi - Un corpo per un'anima
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0-50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta - Non si uccidono i passerotti,
2.00	Mannix - Passo de-gli angeli
RETE 4_________________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Switch
9.25	Film: I due sergenti (kom., It. 1936, r. Enrico Guazzoni)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: La stella di latta (vestern, ZDA 1973, r. A. V. McLaglen, i. John Wayne)
22.30	Dok. oddaja: Big Bang
23.15	Film: Isadora (biog., VB
1969, r. Karel Reisz, i. Va-nessa Redgrave)
1.35	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1_____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	TV film: Don Tonino -Delitto ad arte (krim., i. Gigi Sammarchi in An-drea Roncato)
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvishovv
23.15	Aktualnosti: Nessundor-
ma
24.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanke: Troppo for-te, 0.40 Giudice di notte, l.lOKung-Fu
_____ODEON_______________
7.30	Nanizanka: The Bill Cos-byShow
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Tim (dram., Av-stral. 1979, r. Michael Pate, i. Mel Gibson)
23.00	Film: Male d'amore (dram., Fr. 1974, r. Jean-Claude Brialy, i. Romy Schneider)
1.30	Nanizanka
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delLArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Fumo nel vento (pust., ZDA 1971, r. Joseph Kane)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokumentarec: Narava prijateljica
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Fuga da Sobibor (i. Alan Arkih, Joanna Pacula, 1. del)
21.55	Aktualno: Galileo
22.55	Aktualno: TMC nocoj
23.10	Rubrika o motorjih
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI_____________
11.30	Nan.: Paper Moon
12.00	Rubrika
12.30	Dok. o rastlinah
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Aeropor-to internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Provaci an-cora Lenny
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: I racconti del maresciaUo
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radiu Koper, Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 O avtomobilizmu; 16.00 Kriminalka; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Filmska glasba; 18.00 Bub-bling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Zimzeleni;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Eno od nerešenih vprašanj proste cone
Kako zagotoviti popolno mobilnost med kontingenti blaga brez davščin
Z efektivno mobilnostjo kontingentov blaga v okviru goriške proste cone, to je z možnostjo zamenjave, oziroma prelivanja posameznih vrst blaga, ki so oproščene carine in raznih davščin, bi bilo mogoče v znatno večji meri izkoristiti olajšave, ki jih zakon priznava tako prebivalstvu na Goriškem, kakor gospodarskim operaterjem. Mobilnost kontingentov je eno od nerešenih vprašanj s katerimi se v zadnjem času vse pogosteje ukvarjajo člani razširjenega odbora Goriške trgovinske zbornice. Zaradi menjajočih se razmer na tržišču nekatere vrste blaga, namenjenega široki potrošnji, surovin in polizdelkov, niso več zanimive. Kontingent za uvoz posameznih vrst ostaja tako neizkoriščen. Z drugo besedo: olajšave, ki jih priznava zakon, ostanejo neuporabljene. Po drugi strani pa se kaže, vsaj pri nekaterih vrstah blaga, da je kontingent prevelik in torej dejansko ostaja, medtem ko je pri nekaterih drugih vrstah pojav ravno obraten.
Mobilnost kontingentov predvideva tudi državni zakon, s katerim je bila goriška prosta cona podaljšana za nedoločen čas.
Pri Trgovinski zbornici nameravajo to vprašanje čimprej rešiti, le da se v praksi pojavljajo precejšnje težave.
Točno je treba namreč opredeliti obseg ugodnosti in olajšav za posamezne vrste blaga in nato neuporabljene kvote prenesti na druge vrste. Tako kar zadeva blago po spisku A (blago, namenjeno široki potrošnji), kakor blago po spisku B (namenjeno nadaljnji industrijski obdelavi). In prav glede določitve zneska oproščenih davkov za posamezne vrste blaga se zapleta. Trgovinska zbornica je za podatke zaprosila carinsko upravo iz Trsta, a je ta, ob izjavi, da ni pristojna, prošnjo naslovila Ministrstvu za finance in Ministrstvu za industrijo.
Znano je, da Ministrstva niso ravno ažurna z odgovori, treba bo počakati. Trgovinska zbornica je sicer majhen korak pri uresničevanju mobilnosti že naredila: del kontingenta masla, namenjenega prebivalstvu, je dala obrtnikom, medtem ko je višek sladkorja, okrog 3 tisoč stotov, namenila kot prvi letošnji kontingent. Kontingent masla in sladkorja po tabeli A že nekaj let povsem zadošča za kritje vseh potreb.
Vendar maslo in sladkor nista edino blago, kjer je kontingent zadosten in celo presega možnosti porabe.
Na osnovi spiska A je po nepopolnih podatkih za lansko leto, ostal v celoti neizrabljen kontingent za uvoz
ribje moke, moke iz soje, lesa, stročnic, gob, konzerviranih rib, jedilnega olja. Iz tabele B (blago za nadaljnjo industrijsko obdelavo) so ostali deloma ali v celoti neuporabljeni kontingenti železarskih izdelkov, lesa, barvil, kemikalij (razredčila), bombažnega sukanca, sintetičnega blaga, papirja itd.
Neizrabljene dele posamičnih kontingentov bi bilo mogoče premestiti na druge blagovne vrste, po katerih je večje popraševanje. Seveda tega ni mogoče narediti, če ni na razpolago točne dokumentacije o vrednosti oproščenih carin in raznih drugih davščin.
Vrednost oproščenih davščin in prispevkov je v letu 1987 znašala okrog 50 milijard lir. Znesek se seveda nanaša tako na blago po tabeli A, kakor na blago po tabeli B. Največji delež olajšav odpade na gorivo, preko 25 milijard lir, sledi meso, okrog deset milijard lir, maslo tri milijarde itd. Z ozirom, da se je kontingent goriva lani (v letu 1988) bistveno povečal, je vrednost olajšav znatno višja.
V zgoraj omenjenih petdesetih milijardah je upoštevana samo vrednost na podlagi dejansko uvoženih kontingentov. Potencialna vrednost olajšav je znatno višja.
Prireja ga Združenje esperantistov
Tečaj mednarodnega jezika
V galeriji avditorija v Ul. Roma je še do jutri na ogled razstava zagrebških likovnikov, ki jo je priredilo goriško Združenje esperantistov v sodelovanju z občinsko upravo in Centrom za kulturne storitve v Zagrebu. Na ogled so dela osmih znanih hrvaških slikarjev in kiparjev, ki nudijo obiskovalcem vpogled na bogato in raznoliko umetnostno produkcijo v zagrebškem okolju.
Po tej uspeli pobudi pripravljajo esperantisti v Gorici nov tečaj mednarodnega jezika. Na njem bodo nudili osnovo za spoznavanje esperanta, "umetnega" jezika, ki naj bi z uporabo čimbolj preproste slovnice in s čimvečjo sorodnostjo z drugimi že obstoječimi jeziki omogočal mednarodno sporazumevanje. Uvodno srečanje bo v petek od 17. do 18. ure na sedežu v Pasaži Zamenhof 3/1 pri Drev. XX. septembra. Tečaj bo obsegal 12 predavanj, vodila ga bo prof. Anna Cosenza. Prijave sprejemajo na sedežu in v uradu Turistične ustanove (v Pasaži na Verdijevem korzu 100/e). Interesente, ki se ne morejo udeležiti petkovega uvodnega srečanja - na katerem se bodo tečajniki pogovorili o podrobnostih v zvezi s potekom tečaja - naprošajo, naj ob prijavi navedejo zaželen urnik in dneve predavanj. Tečaj je namenjen začetnikom in tudi vsem, ki so začeli obiskovati lanski tečaj, pa ga niso dokončali.
GLASBENA
MATICA
*w
GORICA
BUDAPEST
CHAMBER ORCHESTRA
Dirigent: Giovanni Pacor Solist: Črtomir Šiškovič - violina
Danes, 14. februarja, ob 20.30 t/ Kulturnem domu v Gorici
Tudi liberalci za odstop goriškega občinskega odbora
Dve trinajstič! po 108 milijonov v Gorici - ena pa tudi v Pierisu
Stavna listka v Baru Pace in kavarni Aquileia
Zahtevo po odstopu občinskega odbora v Gorici so te dni postavili tudi liberalci na skupni seji izvoljenih predstavnikov in vodstva stranke. Občinskemu odboru očitajo predvsem nemoč, oziroma nesposobnost pri uresničevanju programa in reševanju najbolj nujnih vprašanj. Cilj, ki bi ga morali imeti pred očmi je, da bi občinska uprava v letu dni do zapadlosti mandata rešila najbolj nujna vprašanja na področju šolstva, zdravstva, obrtništva, javnih storitev.
Predstavniki liberalne stranke kritizirajo sedanji odbor, da ni uspel izvesti decentralizacije, da ostajajo priporočila in predlogi posameznih rajonov brez odziva.
Glede upepeljevalnika in onesnaževanja okolja liberalci poudarjajo, da
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi javna skupščina, ki jo sklicuje Odbor proti upepeljevalniku, da bi javnost in predvsem krajane seznanil s potekom dosedanjih akcij in z nameravanimi posegi v prihodnje. Tako bo govor o smernicah delovanja odbora, o ovadbi, ki je bila 19. januarja vložena na sodišču ter o prijavi Odbora kot zasebne stranke. Govor bo tudi o pripravi večje protestne manifestacije.
Odbor proti upepeljevalniku je nastal pred približno letom dni, ko je Dežela, ne oziraje se na proteste in
mora biti na prvem mestu skrb za zdravje občanov in terjajo, da se takoj ugotovijo viri onesnaževanja in da se ustrezno ukrepa proti odgovornim.
Glede goriškega občinskega odbora velja zabeležiti, da je bila za 18. uro sinoči napovedana seja. Po predhodni informaciji, dobili smo jo samo dobro uro pred napovedano sejo, naj bi na seji obravnavali le tekoče zadeve in naj bi "krizo" hote pustili ob strani. Taki so bili sicer nameni. Ni pa mogoče povsem izključiti drugačen potek dogodkov, recimo z ugotovitvijo župana, da odbor nima več potrebne trdne večine in da se napove kolektivni odstop. Neizbežnost politične krize so te dni najavili predstavniki socialistične stranke. Vprašanje je ne toliko izbruh krize, ampak kako se bo kriza rešila.
alternativne predloge določila, da bo novi pokrajinski upepeljevalnik za odpadke za celo goriško pokrajino prav na mestu obstoječega.
Odbor je doslej pripravil že nekaj uspelih pobud. Tako je ob koncu leta 1987 organiziral javno razpravo o uničevanju odpadkov, pripravil protestno akcijo in poskrbel na različne načine za informiranje javnosti.
Člani odbora nameravajo s temi prizadevanji nadaljevati, seveda ob pomoči celotnega prebivalstva. Skupščina bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu.
Dežja ni bilo že tretji mesec, je pa tokrat na Goriško prišla ploha milijonov. Nedeljska stava Totocalcio je bila tokrat izredno ugodna za Goričane: dve trinajstici v Gorici, pa še nekaj dvanajstič zraven, ena trinajstica v Pierisu. Skupaj krepko nad tristo milijonov lir.
Kje so igrali srečni dobitniki, saj itak njihovega imena tako ali drugače ne bomo zvedeli. Eno trinajstico in še tri dvanajstine je zadel dobitnik stavnega listka, vplačanega v baru Pace na Travniku. Skupaj bo_ to navrglo okrog 120 milijonov lir. Še več sreče je imel lastnik stavnega listka, vplačanega v kavarni Aguileia na Korzu Ita-lia 235. Poleg trinajstine, ki bo sama navrgla 108 milijonov in 582 tisoč lir, je uspel realizirati še kar sedem dvanajstič in bo tako vnovčil nekaj nad 138 milijonov lir. Pravi sistemist torej.
Sreča se je nasmehnila tudi na Tr-žiškem, kjer pa ni bila tako radodarna, saj je neznanec v baru Šport, na Garibaldijevem trgu v Pierisu, zadel le eno samo trinajstico, ki mu bo prinesla 108 milijonov lir in pol.
Ploha milijonov pa, kot kaže, s tem še ni zaključena, kajti poleg omenjenih dveh glavnih dobitkov (trinajstič) in enajst dvanajstič, je kot je slišati, še vsaj deset dvanajstič, od katerih vsaka prejme štiri milijone in 225 tisoč lir.
Tolikšnega zadetka na športne stave Totocalcio v Gorici ne pomnijo že lep čas. Lani so sicer prav v kavarni Aguileia realizirali lep dobitek, približno
osemdeset milijonov lir. Nekaj nad petdeset milijonov lir so pred tem realizirali v nekem drugem javnem lokalu.
Tokrat zares upravičeno govorimo o plohi milijonov, ki je, enkrat toliko, pljusknila na Goriško. Koga je orosila, se zaenkrat še ne ve. Najbrž pa tudi nikoli ne bomo zvedeli.
Danes zjutraj pokrajinski svet
Goriški pokrajinski svet se bo ponovno sestal danes dopoldne. Seja je napovedana ob 9.30, ko se bo nadaljevala razprava o vprašanjih, ki niso prišla na dnevni red zadnje seje v sredo prejšnjega tedna.
Omenjena seja je bila v glavnem namenjena razpravi o ekoloških vprašanjih.
Smrtne posledice nezgode na delu
V bolnišnici na Katinari je včeraj zgodaj zjutraj umrl 51-letni zidarski mojster Ferruccio Trevisan iz Tržiča, Ul. Del Ben 6. Hudo se je ranil 3. decembra popoldne, ko je padel z zidarskega odra na gradbišču v Ul. del Giorgione v Tržiču z višine kakih
petih metrov. Nesreča se je zgodila pred očmi 19-letne hčerke Annarite.
Trevisana, ki je bil v globoki nezavesti, so takoj prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer je včeraj zjutraj podlegel poškodbam ne da bi prišel k zavesti.
Avto poškodoval števec za plin
V nedeljo zvečer je 36-letni Edi Zor-zin s svojim čisto novim avtomobilom v Škocjanu, v Ulici Saba, iz še nepojasnjenih vzrokov treščil najprej v parkiran avto, nato pa poškodoval še števec plinske napeljave. Tržiški gasilci so ob sodelovanju tehnika ronškega medobčinskega konzorcija za vodo in plin nevarno uhajanje plina kmalu prekinili. Iz varnostnih razlogov so cesto zaprli za dobri dve uri. Zorzin se je v nesreči močno udaril v obraz.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev priredi 8. marca izlet v Istro z obiskom Portoroža, Motovuna, Buzeta in Huma. Prijave v četrtek, 16. t. m., od 10.00 do 11.00 na sedežu društva in pri poverjenikih.
_______________kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Cocktail«.
VERDI 18.00-22.00 »Donne sullorlo di una crisi di nervi«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ramba 2, sfida bestiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Lavaro«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sapore di pia-cere«. Prepovedan mladini por 18. le-tom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Policijska akademija IV«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »On je moje dekle«.
DESKLE 19.30 »Roksana«.
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Antonio Fab-bretto z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Jožefa Ferletiča (Šaherja)
se toplo zahvaljujemo zboru Jezero, cerkvenemu zboru, g. župniku za obred, društvom, ustanovam in vsem, ki so na katerikoli način žalovali z nami.
Družina Ferletič
Doberdob, 14. februarja 1989
Na kongresu Confcoltivatori govor tudi o vprašanju okolja
Kmetje zavračajo očitke o onesnaževanju
V	nedeljo se je na Trgovinski zbornici v Gorici zaključil tridnevni pokrajinski kongres kmečkega združenja Confcoltivatori. Na zasedanju so člani odobrili uvodno poročilo, ki ga je podal predsednik Danilo Canesin, in zaključke deželnega predsednika Danteja Savorgnana. Odobrili so resolucijo za četrti vsedržavni kongres ter izvolili nov pokrajinski odbor združenja.
V	sklepni resoluciji so strnjene vse glavne točke tridnevne razčlenjene razprave. Člani pokrajinskega združenja Confcoltivatori obvezujejo vodstvo organizacije, naj si prizadeva za uveljavljanje strokovnosti, enakosti in inovacij v kmetijstvu, s ciljem, da se izboljša raven dohodkov in kakovost našega kmetijstva.
Kar zadeva perečo problematiko zaščite okolja, se kmetje zavzemajo za poglobljeno razpravo z vsemi družbenimi, političnimi in gospodarskimi organizacijami, na kateri naj se oblikuje skupna strategija glede odnosov med kmetijstvom, industrijo in okoljem. Potrebno je namreč združiti sile, da se zaščiti naravno bogastvo in ekološko ravnovesje, obenem pa se tudi zavaruje raven dohodkov kmetov. Zato Združenje pričakuje od pokrajinske uprave sklic pokrajinske konference o kmetijstvu. Pri tem pa navajajo tudi potrebo, da se zaščiti danes obstoječa kmetijska površina in se preprečijo novi večji urbaniza-cijski in prometni posegi na rodovitnih površinah. V posebej odobreni resoluciji so člani izrekli odločno nasprotovanje novi državni cesti 56-bis proti Vidmu, ki bi oškodovala kmetijstvo: predvsem bi za gradnjo nove ceste zasegli precejšnje površine, poleg tega pa bi nova prometnica povzročila veliko škodo na calotnem namakalnem omrežju na desnem bregu Soče.
Kar zadeva namakanje, se Confcoltivatori tudi zavzema za poenotenje šestih danes obstoječih kon-
zorcijev v goriški pokrajini. Združitev bi pomenila potrebno racionalizacijo, zmanjšala bi stroške in najbrž izboljšala kakovost storitev. Kmetje nasprotujejo direktivi EGS glede opuščanja kmetijskih površin, ker po njihovem mnenju ni sprejemljiva v naši pokrajini. Nadalje se zavzemajo za enotno nastopanje raznih kmečkih organizacij in sodelovanje z drugimi strokovnimi združenji, ki naj - tudi upoštevajoč proces evropskega združevanja - omogoči uveljavitev manjših podjetij, oz. kljubovanje pritisku velikega kapitala.
V sklepnem besedilu je tudi krajši odstavek s pozivom vodstvu organizacije, naj izvaja vse potrebne pobude, da bi čimprej prišlo do odbritve zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Točke, ki so jih strnili v zaključke kongresa, so bile predmet obsežnega poročila pokrajinskega predsednika Canesina in razprave na tridnevnem zasedanju. Eno od središčnih vprašanj je bilo vsekakor potreba po posodobitvi in racionalizaciji kmetijstva nasploh. Skupna kmetijska proizvodnja v Italiji, kot v naši ožji stvarnosti ne zadošča niti notranji porabi, po drugi strani pa smo priča omejevalnim posegom EGS za zmanjševanje ostankov nekaterih pridelkov oz. proizvodov. Potrebne so torej nove specializacije, aktivnejša kmetijska politika države, prilagajanje evropskemu združevanju. Vse to s ciljem, da se kmetom zagotovi izboljšanje dohodka.
Canesin se je tudi dotaknil problematike onesnaževanja okolja. Na kmete padajo očitki zaradi atrazi-na in drugih škodljivih kmetijskih pripomočkov, ki danes zastrupljajo naravo. Toda kmetje zavračajo Vsako enostransko obsojanje, pa tudi preenostavne ukrepe, kot je na primer prepoved uporabe te ali one snovi. To ni dovolj, je dejal Canesin, kot tudi ni dovolj prepustiti zgolj kmetom reševanje teh vprašanj. Potrebni so širši posegi, ki predpostavljajo gos-
podarsko preosnovo vsega kmetijstva, uvajanje biološkega sistema pridelovanja in večjo zavest tako uporabnikov kakor tudi javnih uprav. Poleg tega kmetje pričakujejo aktivnejšo vlogo Dežele in Pokrajine za uresničitev alternativnega sistema zaščite pridelkov z uporabo naravnih in neškodljivih umetnih sredstev.
Pri vprašanju odnosov med kmetijstvom in okoljem pa ni mogoče prezreti niti druge plati medalje, je opozoril predsednik. Posegi na teritoriju, kot sta načrtovana razširitev državne ceste skozi Dol in nova cesta 56-bis proti Vidmu, so škodljivi tako za kmetijstvo kot tudi za okolje. Kmetijstvo torej ni dejavnost, ki samo ogroža okolje. Prej nasprotno, je še dejal Canesin, in nakazal v razvoju kmečkega turizma možnost ovrednotenja nekaterih področij, kot je na primer kraško, ki so za pridelovalne dejavnosti morda manj prikladna.
Nov pokrajinski odbor Confcoltivatori sestavljajo: Ottorino Bagolin, Bruno Baldut, Vinicio Bon, Li-vio Brandolin, Manuela Botteghi, Roberto Brumat, Mario Burdin, Drago Buzzinelli, Danilo Canesin, Nordio Contin, Giuseppe Clarig, Ana Cibini, Vitalio Coss, Oliviero Furlan, Alfredo Gava, Nemorino Gan-din, Gilberto Gon, Alojz Juretič, Mario Lepre, Ser-gio in Luciano Lorenzon, Bruno Marizza, Federico Macor, Danilo Misigoi, Nicola Manferrari, Aldo Moretti, Mario Martellos, Antonio Mian, Giuseppe Po-ropat, Claudio Proietti Zolla, Giuseppina Paoletti, Roberto Picech, Silvano Tomadin, Valneo Tommasi-ni, Francesco Vosca, Luciano Visintin in Mario Zam-par.
Odbor se je sestal že takoj po izvolitvi in izbral pokrajinskega predsednika, ki bo še naprej Danilo Canesin, ter člane predsedstva: podpredsednica je Manuela Botteghi, člani pa Roberto Brumat, Drago Buzzinelli in Oliviero Furlan.
Drevi v Sovodnjah skupščina Odbora proti upepeljevalniku
Posvet KPI o gospodarskem združevanju
Deželna gospodarska stvarnost se slabo pripravlja na leto 1992
Kaj pravzaprav pomeni za Evropo leto 1992, kako se na ta pomemben mejnik pripravljamo ali bolje rečeno ne pripravljamo, kakšni so izgledi za industrijo v Deželi in na Goriškem na pragu sprostitve evropskih meja? Na vsa ta izzivalna vprašanja so skušali v soboto popoldan na Trgovinski zbornici odgovoriti udeleženci na posvetu, ki sta ga priredila komunistična skupina Evropskega parlamenta in pokrajinska komunistična skupina, na temo "1992 skupno evropsko tržišče: možnosti in nevarnosti za goriško ekonomijo".
Po uvodnih besedah komunističnega pokrajinskega svetovalca Maurizia Salomonija, ki je podal predloge komunistične partije za čimučinkovitejšo pripravo na bližnje leto 1992, je spregovoril evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je med drugim svoj čas imel v Evropskem parlamentu uradno poročilo o problemih trgovskega sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo. Rossetti je skušal prisotnim obrazložiti, kaj pravzaprav pomeni sprostitev meja znotraj držav Evropske skupnosti. Sam poslanec je med drugim priznal, da so pojmi glede te novosti med samimi gospodarstveniki in celo med večino politikov še vedno nekoliko megleni. Večina se namreč še ne zaveda pomena priprave na novo gospodarsko ureditev.
Skupno tržišče, je dejal Rossetti, lahko označimo kot prosto premikanje
oseb, blaga, kapitalov in uslug. Katere bodo prednosti te nove ureditve? Države evropske skupnosti bodo z odpravo nekaterih fiskalnih pregrad - ti podatki izhajajo iz Cecchinijevega poročila, ki skuša preučiti učinke odprtja meja - prihranile letno kar 300 tisoč milijard lir, na razpolago bo kar 5 milijonov novih delovnih mest, cene na drobno pa bodo padle za kakih 4-5 odstotkov.
Poslanec Rossetti je nato kritično ocenil totalno nepripravljenost Furla-nije-Julijske krajine na ta važen dogodek. Med drugim je dejal, da je velika večina naših trgovcev prepričana, da se bodo z novo ureditvijo okoristile le ostale evropske države. Važna postavka v razvojnem procesu je seveda tesno povezana tudi s posegi naše Dežele, ki bi morala dokazati večjo pripravljenost pri utiranju najboljše poti za uveljavitev naših ponudb na evropskem tržišču.
Po Rossettiju je spregovoril predsednik goriških industrijcev, geometer Giovanni German, ki je med drugim dejal, da bo treba v bodoče težiti k čimvečji kakovosti izdelkov in čimbolj kompetitivnim ponudbam. Kako bo to uspelo goriškim industrij cem ni povedal, vztrajno pa je zagovarjal tezo, da je treba do leta 1992 čimbolje izkoristiti vse tiste finančne ugodnosti, ki so še na razpolago.
Ravnatelj Združenja malih in srednjih goriških industrijcev dr. Flavio
Flamio je nato odločno dejal, da se združenje sploh ne boji leta 1992, saj bo dela, po njegovem mnenju, na pretek. S primernimi kooperacijami bo razvoj pokrajinske male in srednje industrije šel normalno naprej po svoji poti, je menil Flamio, ki je prav tako nakazal potrebo po izboljšanju kvalitete proizvoda, saj se bo vsa konkurenčnost pokazala prav v tem faktorju.
Nekoliko bolj skeptičen glede bližnje sprostitve evropskega trga je bil tajnik goriške delavske zbornice CGIL Giuliano Bon, ki je opozoril, da se vse preveč pojmuje leto 1992 kot uveljavitev finančnih družb, denarnih zavodov ipd. in se pri tem najraje pozabi na delavske probleme. Razvoj žal ni tesno povezan s povečanjem števila delovnih mest. Kar pa se tiče naše dežele in podrobneje goriške pokrajine bo treba veliko dobre volje politikov, če ne želimo zaiti v slepo ulico.
Predsednik pokrajinskega združenja obrtnikov Luciano Sacchetti je nato prikazal položaj goriškega obrtništva in kaj bo treba storiti, da bo leto 1992 čimmanj dramatično. Združevanje obrtnikov bo postalo neizbežno, je menil Sacchetti, s primernimi krediti in izboljšanjem prometnih povezav, pa bo uspelo tudi naši pokrajini uveljaviti se v novem evropskem tržišču.
Pred razpravo je nato spregovoril še predsednik državnega združenja obrtnikov za goriško pokrajino Giuseppe Maržo.
V petek v izvedbi Gledališke skupine Gorica
Poezija Andreja Kokota na Večeru s Koroško
Gledališka skupina je v soboto nastopila na učiteljišču	(Foto Čubej)
V	petek, 17. februarja, ob 18. uri bo Gledališka skupina Gorica nastopila v okviru dnevov slovenske kulture v mali dvorani Kulturnega doma in sicer na Večeru s Koroško. Po nastopih na slovenski gimnaziji v Celovcu, na gledališki reviji v Novi Gorici ter nastopu na učiteljišču Simon Gregorčič v Gorici, ki je bil v soboto dopoldne ob praznovanju našega kulturnega praznika, bo skupina nastopila s to predstavo tudi pred goriškim občinstvom. V priredbi Janeza Povšeta bo uprizorila poezijo Andreja Kokota Kamen molka, ki jo izvajajo: Barbara Rustja, Adriana Furlan, Laura Furlan, Vesna Češčut, Ivo Cotič, 'Erik Bensa, Kristina Ožbot, Valentina Martinuč in Mirjam Simiz, medtem ko je glasbeno obdelavo prispeval prof. Silvan Križmančič.
V	drugem delu petkovega večera bo Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, osvetlil aktualne kulturne aspekte današnje Koroške.
Koncert orkestra iz Budimpešte
Glasbena matica v Gorici prireja nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu koncert Komornega orkestra iz Budimpešte. Uveljavljeni madžarski ansambel sestavljajo člani državne Filharmonije, Orkestra madžarske radiotelevizije in Opernega orkestra iz Budimpešte. Dirigiral bo Giovanni Pacor iz Trsta, ki že tri leta sodeluje z »Budapest chamber or-chestro« in drugimi orkestri doma in v tujini. Kot solist bo nastopil slovenski violinist Črtomir Šiško-vič.
Na nocojšnjem koncertu bodo v prvem delu izvedli Koncert v a-molu za violino in godala op. 7/5 J. M. Leclaira, Suito za godalni orkester U. Vrabca in Koncert št. 8 v a-molu op. 47 za violino in orkester L. Spohra. V drugem delu bodo zaigrali Divertimento v D-duru KV 334 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na Goriškem okrog dvesto, v Sloveniji dvajset tisoč članov
V nedeljo občni zbor Slovenske kmečke zveze
Slovenska kmečka zveza, stanovska in politična organizacija zasebnih kmetov in drugih ljubiteljev zemlje in kmetijstva, ima tudi na Goriškem veliko privržencev. Podružnica za območje Nove Gorice ima na primer nad dvesto članov, organizacijski enoti Slovenske kmečke zveze pa delujeta tudi v Brdih in v Ajdovski občini.
Omenjena organizacija, ki se je razvila in se nadalje razvija v ugodnem vzdušju in pogojih, ki jih zagotavljata demokratizacija slovenske družbe in izvajanje tako imenovane politike političnega pluralizma, se sicer predvsem posveča uveljavljanju kmetijstva in zasebnih kmetov, toda njeni cilji imajo tudi širša, dejali bi izrazito politična obeležja. Govore o narodu, slovenščini brez tujk, kulturi na podeželju, ekoloških vprašanjih, ustavni ureditvi in o drugih vprašanjih, ki zadevajo bodisi sedanje obdobje bodisi prihodnost Slovenije.
Na občnem zboru novogoriške podružnice, ki je bil v nedeljo popoldne, so obravnavali tudi konkretna vprašanja in dileme kmetijstva. Kmetje se zlasti
zavzemajo za popolno preobrazbo kmetijske organiziranosti v Vipavski dolini, ki je enoten gospodarski in kmetijski prostor. Zahtevajo prenovo Kmetijskega kombinata Vipava, ki je družbena organizacija na tem območju. Člani Slovenske kmečke zveze predlagajo denimo reorganizacijo Temeljne organizacije kombinata v Vipavi, ki usmerja pridelovalno sodelovanje med kombinatom in kmetovalci. To enoto naj bi preoblikovali v kmetijsko zadrugo, novo tvorbo, ki bi izhajala iz bogate tradicije kmetijskega zadružništva v Vipavski dolini in v kateri bi imeli zasebni kmetje, to je člani nove kmetijske zadruge, glavno besedo in pravice. Po predlogu članov Slovenske kmečke zveze naj bi tudi vinska klet in mlekarna v Vipavi, dobili zadružni značaj in obeležje, ali pa naj bi ju preoblikovali v mešano podjetje, družbenega in zadružnega značaja. Kaže, da do največjih zapletov in težav prihaja zaradi različnih mnenj in predlogov glede razdelitve premoženja. Vinska klet v Vipavi je denimo družbena last, kmetje pa trdijo, da bi morala postati zadružna lastnina, ker da so za
njeno zgraditev in razvoj največ prispevali vinogradniki. Podobne trditve obstajajo glede lastništva vinske kleti na Dobrovem v Brdih.
Na nedeljskem občnem zboru so člani Slovenske kmečke zveze sprejeli še nekaj drugih pobud in priporočil glede razvoja kmetijstva. Potrebno je zaščititi kmetije na Banjški in Trnovski planoti, Lokovcih in v Čepovanski dolini, pri čemer bi morali gorske vasi opremiti z vso sodobno infrastrukturo ter jim končno zagotoviti cestne povezave.
Odvetnik Tomaž Marušič, ki je tudi odbornik novogoriške podružnice Slovenske kmečke zveze, je posebej poudaril nujnost, da bi kmetijska zemljišča, uporabljena za razne gradnje in druge posege, nadomestili z melioracijo neplodnih ali slabo rodovitnih površin.
Predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman je večkrat posegel v razpravo in je v Novi Gorici tudi sporočil, da ima omenjena stanovska in politična organizacija po enem letu od ustanovitve, okoli dvajset tisoč članov.	MARJAN DROBEŽ
Rajonski svet v Podgori prireja tečaje glasbe
Skupina otrok in staršev na tečaju v Podgori
Na pobudo podgorskega rajonskega sveta je v sodelovanju z goriško občinsko upravo in centrom za družbene in kulturne dejavnosti (CISAC) iz Gorice Pred kratkim pričela delovati v Podgori nova majhna glasbena šola. Zanimivo kulturno pobudo, s katero ne nameravajo izvajati konkurence drugim večjim glasbenim šolam, pač pa predvsem širiti med ljudmi glasbeno kulturo, so uresničili tudi po zaslugi prizadevanja rajonskega svetovalca Elia Corollija (Okroglica). Corolli je profesor glasbe v pokoju. Celih petintrideset let poučeval glasbo v italijanski Glasbeni šoli v Gorici in na srednji šoli Virgilio, bil pa je tudi 'Red pobudniki ustanovitve šol v Fari, Ločniku, Mošu in Krminu.
Glasbeni pouk se zaenkrat odvija na sedežu rajonskega sveta v športni Palači v Ul. delle Grappate. Namenjen je otrokom, mladini in odraslim, ki želijo Pridobiti nekaj osnovnega znanja tako v vokalni kot instrumentalni glasbi. Tečaji se odvijajo za vse tri skupine ob ponedeljkih in četrtkih po sledečem razporedu: od 17. do 18. ure otroci od 6. do 8. leta, od 18. do 19. ure mladina, od 19. do 20. ure odrasli. V istih urah zbirajo tudi morebitne prijave novih tečajnikov in nudijo interesentom vse potrebne informacije. Zaenkrat se je prijavilo že kar zadovoljivo število tečajnikov, predvsem mlajših. Organizatorji pa vabijo tudi njihove starše, naj se po možnosti pridružijo otrokom, tako da jim bodo lahko pomagali pri domačih glasbenih vajah, hkrati pa bodo še sami obogatili svojo glasbeno kulturo.
¥
S POSEBNO BANČNO OBLIKO »VARNA POKOJNINA.)
VAM KMEČKA BANKA IZ GORICE_________________
NUDI VRSTO PRIJETNIH UGODNOSTI:
■ DNEVU IZPLAČILA. BREZ ■	■	NEPOTREBNEGA ČAKANJA V
W	■	VRSTAH PRED POŠTNIM OKENCEM.
- . f	BREZPLAČNO ČEKOVNO KNJIŽICO.
FORFETARNO LETNO
OBRAČUNAVANJE STROŠKOV IZ TEKOČEGA RAČUNA. TO POMENI, DA KMEČKA BANKA IZ GORICE LAHKO OPRAVLJA ZA VAS IN V VAŠEM IMENU RAZNE FINANČNE STORITVE.
NUDI BREZPLAČNO ZAVAROVANJE, KATERO OMOGOČA PODVOJITEV ZNESKA NA TEKOČEM RAČUNU ALI BRISANJE PRIMANJKLJAJA V PRIMERU INVALIDNOSTI ALI SMRTI, V VIŠINI OD ENEGA DO PETDESET MILIJONOV LIR.
NUDI BREZPLAČNI TRIMESEČNI IZVLEČEK STANJA IZ TEKOČEGA RAČUNA.
NUDI BREZPLAČNO KARTICO BANCOMAT IN ČEKOVNO KARTICO CARTA ASSEGNI.
OPRAVLJA PLAČILO RAČUNOV ZA ŠTEVILNE VAS E POTREBE: VODA, ELEKTRIKA, PLIN, TELEFON ITD. NE DA BI ZA TO ZAHTEVALA DODATNO PLAČILO. OMOGOČA OSEBNA POSOJILA ZA RAZNE VASE POTREBE POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI.
NUDI STROKOVNE NASVETE ZA VSE VRSTE VASlH FINANČNIH TRANSAKCIJ.
KMEČKA BANKA IZ GORICE Sl PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMB POGOJEV BANČNIH IN ZAVAROVALNIH USLUG.
BREZPLAČNO ZAVAROVANJE IN ODŠKODNINO V PRIMERU SPREJEMA V BOLNICO.
ZAVAROVANJE SE NANAŠA NA BIVANJE V JAVNIH IN ZASEBNIH ZDRAVSTVENIH USTANOVAH: V PRIMERU NEZGODE ALI BOLEZNI, Z ALI BREZ KIRURŠKEGA POSEGA.
VIŠINA ODŠKODNINE ZNAŠA DNEVNO 20.000 LIR, V TRAJANJU OD 6 DO 100 DNI V ZDRAVSTVENI USTANOVI BODISI ZA POSAMEZEN PRIMER ALI V TEKOČEM LETU.
JAMSTVO JE VELJAVNO ZA VSE DRŽAVE IN SE NANAŠA NA OSEBE DO 80. LETA STAROSTI, Z OMEJENIMI IZJEMAMI.
PRIJAVO BIVANJA V ZDRAVSTVENI USTANOVI JE TREBA ODDATI TAKOJ PO ODPUSTU KMEČKI BANKI ALI NEPOSREDNO ZAVAROVALNI DRUŽBI.
DODATNI POGOJI ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNI DRUŽBI -LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI S.P.A.» SO VAM NA RAZPOLAGO V KMEČKI BANKI V GORICI.
RAZEN ZE OMEJENEGA KMEČKA BANKA IZ GORICE NUDI VSEM LASTNIKOM TEKOČIH RAČUNOV V SODELOVANJU Z LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI AGENCIJA IZ CODROIPA
33 Banca Agricola rnrira 3 Kmečka banka Gonca
Podjetje COGECO kupilo Cremcaffe
Tržaški kavni operater Primo Rovis, ki uživa, kot znano, mednaroden sloves, je oddal svoje podjetje Cremcaffe, in sicer tako pra-žilnico v Ul. Pigafetta kot bar in prodajalno kave na Goldonijevem trgu. Novi lastnik Cremcaffeja je uvozno-izvozno podjetje COGECO, ki ga vodi prav dobro znani tržaški slovenski operater Ivan (Vanja) Lokar. Prenos lastništva bo uradno 1. marca. Za Lokarja pomeni ta korak seveda prodoren uspeh in še laskavo priznanje na-vrh: Rovis je prejel veliko vabljivih odkupnih ponudb, a se je nazadnje odločil za ponudnika, ki je zanj bil v pogledu raznolikih jamstev najzanesljivejši — in seveda Tržačan pa še prijatelj navrh. V resnici se je novi lastnik obvezal, da bo ostal organik Cremcaffeja (več kot 50 uslužbencev) zaenkrat nespremenjen in da bo podjetje kvečjemu samo še povečal.
Ob nelahkem postopku za reformo zunanjetrgovinskega zavoda ICE
»Made in Italy« začel stopicati na mestu
Poslanska komisija za zunanje zadeve je odobrila novi zakon o podpiranju izvoznih konzorcijev. Zakon predvideva triletni sklad 75 milijard lir, iz katerega bodo črpali sredstva za letne prispevke, ki bodo morali biti v skladu s stroški posameznega konzorcija, ne bodo pa smeli preseči 300 milijonov lir. Zakon priliva torej svežega kisika konzor-cijskim oblikam zunanjetrgovinskega poslovanja, ki malim in srednjim podjetjem najbolj ustrezajo, saj bi se drugače težko borila z rastočo mednarodno konkurenco.
Odobritev zakona je minister Ruggiero označil kot korak naprej v prizadevanjih za sprožitev vseh tistih pobud, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu uveljavljanju proizvodov »made in Italy« na tujem in med katere sodi tudi reforma državnega zavoda za zunanjo trgovino ICE, s čimer se bo v četrtek spet spopadla ista poslanska komisija. Jutri bi morala besedilo osnutka odobriti komisija za delo — še prej pa razčistiti dvome ožjega odbora glede izluščenja osebja ICE iz aparata državnih uslužbencev, kar zveni kot nekakšen uvod v delno privatizacijo tega organizma, za kar se zavzemajo mnogi velepodjetniki. Prejšnji teden je to storila komisija za proizvodne dejavnosti, vendar z nekaterimi priporočili (iz vrst tistih njenih članov, ki zastopajo stranke vladne večine): ICE naj redno seznanja trgovinske zbornice ter izvozna podjetja in konzorcije s tržnim dogajanjem, njegove storitve v korist malih in srednjih podjetij naj bodo v
skladu z letnim prometom in razsežnostmi le-teh, iste storitve naj bodo pet let brezplačne za podjetja, ki se lotevajo novih malih trgovskih oz. industrijskih pobud na Jugu, a v izvršilni odbor ICE naj se imenujejo vsaj en predstavnik izvoznikov in dva zastopnika deželnih uprav.
Omenili smo »made in Italy«: vse kaže, da je začel stopicati na mestu. Podatki o trgovinski bilanci 1988, iz katerih izhaja, da se je primanjkljaj Italije povečal za okrog 2.000 milijard lir, dokazujejo pomanjkljivosti pri izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti ravno na tehnološko najbolj razvitih področjih, kar je (ob razmahu notranjega povpraševanja) povzročilo močan porast uvoza in upočasnitev izvoza. Na zredčenje pošiljk v tujino so sicer vplivali tudi neugodni menjalni tečaji na valutnih borzah (glej dolar) in rastoča konkurenca »industrijskih držav novink«. Za Italijo pa je najbolj zaskrbljujoče to, da upada izvoz v industrijsko najbolj razvite države z ZDA in ZRN na čelu. V prvih 10 mesecih 1988 je uvoz iz njih narasel za 15,2% oz. 17%, izvoz vanje pa napredoval komaj za 8,3% oz. 2,1%. Tako se je italijanski prebitek nasproti ZDA skrčil za 1.000 milijard, a deficit nasproti ZRN povečal za dobrih 2.000 milijard lir. Značilno pri tem je, da uvaža zdaj Italija več mehanskih izdelkov, kemikalij, industrijske opreme itd., se pravi prav takšnega blaga kakršnega je doslej izvažala.
Drago G.
V	Moskvi odprli 3. UPAK-Italia
V	Moskvi so včeraj odprli 3. razstavo italijanskih strojev in opreme za pakiranje oz. izdelovanje embalaže UPAK-ltalia, ki bo trajala do 19. t. m. Udeležuje se je 96 tvrdk, od tega 65% novih v primeri s prejšnjo izvedbo, kar dokazuje, da Italija tudi na tem področju z zanimanjem zre na sovjetski trg, obenem pa, da z enakim zanimanjem Sovjeti gledajo na tovrstno italijansko proizvodnjo, ki sodi v sam mednarodni vrh. Tako je SZ močno zainteresirana za 3. mednarodno razstavo strojev za papirno in kartoteh-nično industrijo CONVERFLEX, ki bo od 16. do 20. marca v Milanu in po vzorcu katere naj bi podobno razstavo priredili novembra 1990 tudi v Moskvi, seveda po meri za potrebe in zahteve sovjetskega in širšega tržišča v sklopu SEV. Italija je v prvih 9 mesecih 1988 izvozila v SZ za 29.175 milijonov lir strojev za grafično industrijo in za 22.456 mil. lir strojev za pakiranje.
OECD priporoča rimski vladi zmanjšanje javnega deficita
Čeprav se bo letos in leta 1990 v Italiji verjetno nadaljeval ugodni gospodarski trend, so makroekonomske perspektive še rizične. Tako piše v zadnjem poročilu OECD, ki torej osvaja zaskrbljenost nad nadaljnjim razvojem italijanskega gospodarstva, kakor sta jo izrazila že Mednarodni denarni sklad in Banca dTtalia. OECD priporoča rimski vladi učinkovitejše ukrepe za zmanjšanje njenega javnega primanjkljaja, ki je »glavni vzrok makroekonomskega neravnovesja«. Narodni kosmati dohodek naj bi letos realno narasel za 3,5%, leta 1990 pa za 2,75% (proti 3,7% v letu 1988), kar vsekakor boljše zveni od napovedi same De Mitov e vlade: +3,6% v letu 1988 in +3% v letu 1989 (za leto 1990 napovedi ni).
Portugalska vabi tuje kapitale
Portugalski ministrski predsednik Anibal Cavaco Silva je najavil »pogumen, a tudi krut« načrt privatizacij v vidiku tržnega zenotenja EGS leta 1993. Program, ki naj bi ga uresničili v dveletju 1990/91, predvideva odprtje vrat tujim kapitalom. Točneje: inozemski vlagatelji bodo smeli investirati v portugalska državna podjetja, ki delujejo na področju telekomunikacij, prevozov, kemijske industrije in ladjedelništva, vrh tega pa še v finančne družbe. Po obnovitvi demokracije leta 1974 so na Portugalskem podržavili, kot vemo, dober del gospodarskega aparata.
patronat mac svetuje
Zdravstvena izkaznica in pravica do varstva
VPRAŠANJE. Zdravniki so mi predpisali, da mo- davčna številka) teritorialno pristojna SAUB Krajevne
ram prihodnji mesec v bolnišnico na manjši kirurški poseg. Sedaj pa si postavljam vprašanje, ali je še veljavna moja zdravstvena izkaznica. Do pred nekaj leti sem bila zaposlena kot delavka, sedaj pa sem doma in imam le manjši dohodek od samostojnega dela. Za leto 1987 sem plačala davek na zdravje, za lani pa ne. V skrbeh sem, da z mojo pozicijo ni kaj v redu, in če je sploh še veljavna moja zdravstvena izkaznica. Ne bi namreč hotela, da bi morala sama plačati vse stroške za zdravljenje.	^ ^
ODGOVOR. Pravilno je, da skrbite in preverjate veljavnost svoje zdravstvene zavarovalne pozicije, vendar pa nimate nobenega razloga, da bi bili zaskrbljeni. Kot izhaja iz vašega opisa, je namreč, kar se pravice do zdravstvenega varstva tiče, vse v naj lepšem redu.
Začnimo kar pri izkaznici. Po predpisih, ki so se spremenili z uvedbo zdravstvene reforme, ima vsak državljan pravico do enake osnovne zdravstvene oskrbe in ob predložitvi družinskega lista (po novem bo zadostovala
zdravstvene enote izstavi vsakomur belo-modro zdravstveno izkaznico. Koristniku sploh ni treba več dokazovati vira svojega zavarovanja in mora sam poskrbeti za plačilo morebitnih socialnih dajatev. Kdor ni zaposlen kot odvisen oziroma samostojen delavec, se mora vpisati v poseben seznam nezavarovanih državljanov državnega zdravstvenega sklada SSN, ki ga upravlja INPS. To ste očitno storili tudi vi in plačujete tako imenovani "davek na zdravje" na podlagi dohodkov, ki jih imate od samostojne dejavnosti. Povsem normalno je, da niste prispevka za leto 1988 še poravnali, saj je njegova zapadlost komaj 30. junija letos na osnovi dohodkov, ki bodo izhajali iz majske davčne prijave. Če ne boste imeli dohodka, vam ne bo treba plačati ničesar, v nasprotnem primeru pa boste morali odšteti znesek v višini 6,5 odstotka (za leto 1989 se bo ta odstotek znižal na 5).
Ni se vam torej treba bati, da bi morali prevzeti breme za kritje stroškov bolnišniških storitev. Kot dokazilo pa velja vedno ista zdravstvena izkaznica.
9.2.	13.2.
URADNE NOTACIJE		
Generali		...	41110	41100
Lloyd 		...	17310	17000
Lloyd risp		9030	9000
RAS 		. . .	40250	39900
RAS risp		. . .	17300	17110
Sai 		. . .	19650	19400
Sai risp		8200	8110
Montedison 		2030	2006
Montedison risp		1136	1125
Pirelli 		2970	2920
Pirelli risp		2965	2920
Pirelli risp. nc 		1750	1715
Snia 		2670	2650
Snia risp		2620	2640
Snia risp. nc		1340	1320
Rinascente		4910	4880
Rinascente priv		3010	3010
Rinascente risp		3095	3100
Premuda 		1750	1750
Premuda risp		1330	1350
SIP 		2660	2650
SIP risp		2330	2320
Bastogi		335	349
Comau 		2680	2698
_____________________________13.2. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar......................... 8999	—0,01
Buitoni .......................... —	—
Eridania....................... 5510	—0,45
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.................. 37400	—0,02
Alleanza Ass. risp. por. . . .	36950	+0,68
Assitalia..................... 15520	+0,12
Ausonia ....................... 2195	—0,45
Latina Ass. ord............... 16300	—0,60
Generali Ass.................. 40900	+0,14
Italia Ass...................  11450	+0,39
Abeille ...................... 98300	—0,70
La Fondiaria spa.............. 70410	—0,97
La Previdente ................ 23800	+0,46
Lloyd Adriatico .............. 17000	—0,75
RAS fraz...................... 39900	—0,86
RAS risp. port................ 17110	—0,75
Toro ord...................... 21060	—1,17
Unipol priv................... 17060	—2,23
Banca Comm. Italiana ....	3490	+1,80
Banco di Roma ................. 8080	+0,06
Credito Italiano .............. 1724	—0,05
Interbanca ord.................... —	—
Mediobanca.................... 20455	—0,60
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT
Cart. Burgo ord............... 13400	+0,82	'
L’Espresso ................... 25000	—
Mondadori .................... 23975	+0,52
Mondadori priv................ 12990	—0,07
Poligraf. Editoriale........... 4400	—0,90
Cementi r ..................... 3610	+ 0,24
Italcementi.................. 119000	—0,25
	9.2.	13.2.
Fidis		6780	6700
Gerolimich		90,75	89
Gerolimich risp		88	87
SME 		3650	3690
Štet		3555	3550
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		2880	2875
Tripcovich 		7000	6990
Tripcovich risp. nc		2910	2800
Alt. Immobiliari 		4080	4240
FIAT 		9445	9385
FIAT priv		5854	5830
FIAT risp		5940	5910
Gilardini		12200	12250
Gilardini risp		9738	9780
Dalmine 		323	324
Marzotto		6700	6700
Marzotto risp		7240	7130
Marzotto risp. nc		5180	5290
NEURADNO TRŽIŠČE
I. C. C. U			
SO. PRO. ZOO		—	■	
Carnica Ass		—	—
13.2. spr. %
Unicem		23980	—0,08
Unicem risp		10830	—0,09
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		3040	—1,93
Fidenza Vetrar 1000 . . .	7760	+ 0,45
Italgas 		2230	—
Mira Lanza		44900	+ 0,11
Montedison 1000 		2002	—1,13
Montefibre 		1501	+ 1,18
Pirelli 		2920	—1,35
Pirelli risp		2920	—2,01
Recordati ord		9825	—1,25
Saffa		8600	+ 0,23
Siossigeno		32800	—0,15
Snia BPD 		2606	—2,21
Snia Fibre 		1390	+ 0,87
Snia Tecnopolimeri ....	5730	+ 0,35
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4870	—0,71
Silos Genova		—	—
Standa 		23010	—0,15
Standa risp. port		8490	+ 1,07
Alitalia cat. A		2187	+ 0,32
Alitalia priv		1330	—0,74
Italcable		11075	—0,23
SIP 		2648	—0,63
SIP risp. port		2311	—0,17
Sirti		9005	—0,27
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		5215	+ 2,15
Tecnomasio		2082	+ 1,06
Bastogi		.	350,00	+ 3,39
____________________________13.2. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP april 1989 12%...... 100,30	—
BTP junij 1990 9,15% ....	97,80	—0,05
BTP maj 1990 10,5% ........... 100,30	—0,05
BTP marec 1989 12,5% .	.	.	100,05	—
BTP januar 1990 ............... 99,05	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA__________________
CCT ECU 1982/89 13% ...	—	—
CCT ECU 1982/89 14% ...	100,05	+0,05
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	103,80	—
CCT ECU 1984/91 11,25% .	105,50	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	104,50	—0,38
CCT ECU 1985/93 9% ....	100,80	—1,08
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	103,40	+0,19
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	100,30	+0,25
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	103,40	—0,19
CCT april 1992 10%...... 96,20	—
CCT julij 1992 IND...... 97,50	—0,15
CCT januar 1991 IND........	99,75	—0,05
CCT julij 1993 IND.........	94,95	—0,42
13.2. spr. %
Bonifiche Siele ............. 32050	—0,46
Bonifiche Siele risp......... 11800	—0,50
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	5620	—1,74
CIR risp...................... 5510	—0,72
Cofide........................ 5825	—
Comau Finanziaria ............ 2698	—
Editoriale SpA ............... 2650	—1,11
Euromobiliare ................ 6200	—1,02
Ferruzzi Agric................ 1963	—0,85
Fidis......................... 6700	—0,07
Fimpar ....................... 1615	—0,43
Finarte ...................... 4093	+1,06
Fiscambi Holding.............. 6220	—5,47
Fiscambi risp................. 1900	—
Fornara ...................... 2580	—0,42
Gaic ........................ 31600	+0,31
Gemina........................ 1705	—0,58
Gemina risp................... 1652	—
Gerolimich................... 89,00	—1,38
Gerolimich risp. port.....	87,00	—0,85
IFI priv..................... 18000	—0,66
IFII. fraz.................... 4101	—0,46
IFIL risp. port. fraz......... 2270	—1,30
Iniziativa Meta.................. —	—
Iniziativa Meta risp............. —	—
Italmobiliare............... 142100	—0,66
Pirelli & C................... 7040
Riva Finanziaria ............ 10000	+2,56
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc ............... —	—
Saes.......................... 1934	+0,93
SME .......................... 3650	—1,21
SMI Metalli................... 1280	+2,31
SMI Metalli risp.............. 1180	—1,66
SOGEFI........................ 4030	—1,34
Štet.......................... 3555	—0,67
Štet risp. port............... 2891	—0,20
13.2. spr. %
CCT december 1990 IND	. .	99,70	—
CCT februar 1991 IND______	99,90	+0,15
CCT februar 1997 ............ 92,85	—0,27
CCT junij 1993 CV IND_____	95,10	—0,11
CCT marec 1991 IND........	99,55	+0,05
CCT nov. 1993 CV IND . .	. .	96,20	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,30	—0,10
CCT avgust 1992 ............. 97,95	—
CCT avgust 1993 ............. 95,15	—0,05
CCT 1983/93 TR 2,5% ....	88,10	+0,06
CCT avgust 1988/93 IND	. .	—	—
CCT avgust 1990 IND.......	99,80	+0,05
CCT avgust 1991 IND.......	100,15	—0,05
CCT avgust 1995 IND.......	94,05	+0,05
CCT avgust 1996 ............. 93,45	—0,05
CCT april 1991 IND ......... 100,40	—0,20
CCT april 1992 .............. 97,60	—0,41
CCT april 1995 IND .......... 93,05	+0,05
CCT april 1996 .............. 93,40	—0,43
CCT december 1990 IND	. .	101,25	—0,05
CCT december 1991 IND	. .	99,70	—
CCT december 1995 IND	. .	95,20	+0,05
13.2. spr. %
Tripcovich ................. 6985	—
Tripcovich risp. nc......... 2800	—3,11
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________
Attiv. Immobiliari.......... 4240	+2,46
Calcestruzzi............... 13720	+1,17
Cogefar .................... 5420	+1,68
Del Favero.................. 4732	+0,68
Grassetto SpA,............. 12750	—
IMM Metanopoli.............. 1199	+2,91
Risanamento Napeli ........ 28750	+4,35
Vianini .................... 3710	—1,32
MEHANSKA IN AVTOMOBIL, INDUSTRIJA
Aeritalia ord............... 2970	—0,33
Danieli & C................. 7900	+0,63
Data Consyst............... 10200	—0,19
FiarSpA.................... 19800	+4,76
Fiat........................ 9365	—0,37
Fiat priv................... 5805	—0,68
Fiat risp................... 5889	—0,18
Franco Toši ............... 20480	+0,58
Gilardini.................. 12325	+0,28
Magneti Marelli............. 2832	+0,03
Merloni..................... 3370	—1,17
Necchi ord.................. 2984	—0,20
Olivetti ord................ 9319	—0,38
Olivetti priv............... 5370	—0,92
Pininfarina................. 9400	—0,21
Rodriguez SpA............... 9500	—0,52
Safilo ..................... 7090	+6,61
Safilo risp................. 6800	—3,54
Saipem...................... 2650	—1,11
Saipem risp................. 2541	+0,03
Teknecomp .................. 1203	—1,79
13.2. spr. %
CCT december 1996 IND . .	94,15 —0,37
CCT ECU febr. 1994 ............ 100,00	+0,10
CCT ECU maj 1994 ............... 92,50	—1,07
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND . . .	—	—
CCT februar 1991 IND______	101,40	—0,10
CCT februar 1992 IND______	99,30	—0,05
CCT februar 1992 9,8%	.	.	.	100,00	—
CCT februar 1995 IND	....	97,65	—0,05
CCT februar 1996 ............... 95,40	+0,05
CCT februar 1997 IND______	93,30	—0,21
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,10	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	101,75	—0,15
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	101,80	—6,05
CCT januar 1991 IND.......	101,40	—0,05
CCT januar 1992 IND.......	99,80	—0,05
CCT januar 1992 11%	....	99,95	+0,05
CCT januar 1993 IND.......	96,85	—0,05
CCT januar 1996 CV IND	.	.	98,80	—
CCT januar 1997 IND.......	93,10	—0,43
CCT januar 1995 IND.......	93,20	+0,27
CCT januar 1996 IND.......	93,50	—0,11
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND_____	—	—
CCT julij 1990 IND ............. 99,80	—0,05
CCT julij 1991 IND ............ 100,00	—0,15
CCT julij 1995 IND.............. 94,50	+0,21
CCT julij 1996 ................. 93,95	—0,16
CCT maj 1991 IND..........	100,35	—0,15
CCT maj 1992 ................... 96,80	—0,05
CCT maj 1995 IND ............... 93,05	+0,05
CCT maj 1996 ................... 93,30	—0,21
CCT maj 1997 IND..........	92,35	—0,27
CCT marec 1991 IND........	100,40	—0,10
CCT marec 1995 IND........	93,15	—0,11
CCT marec 1996 ................. 94,15	—0,05
CCT marec 1997 IND........	93,00	—0,32
CCT nov. 1990 IND...... 99,65	—0,05
CCT nov. 90 EM 83 IND	..	.	101,25	—0,05
CCT nov. 1991 IND...... 100,00	—0,10
CCT nov. 1992 IND...... 97,20	—0,21
CCT nov. 1995 IND...... 94,30	—0,21
CCT nov. 1996 IND...... 92,70	—0,22
CCT oktober 1993 IND	...	.	—	—
CCT okt. 88 EM 83 IND	.	.	.	—
CCT oktober 1990 IND______	99,70	+0,05
CCT oktober 1991 IND	...	.	100,00	—0,10
CCT oktober 1995 IND______	93,95	—0,05
CCT oktober 1996 IND______	92,65	—0,16
CCT sep. 88 EM 83 IND .	.	.	—	—
CCT sep. 1990 IND...... 99,55	—0,10
CCT sep. 1991 IND...... 100,10	+0,05
CCT sep. 1995 IND...... 93,95	—
CCT sep. 1996 IND...... 93,50	—0,11
CTS marec 1994 IND........	72,90	+0,14
CTS april 1994 IND ............. 72,60	—
ED SCOL 1975/90 9% _____________ 99,50	—
ED SCOL 1976/91 9% ....	100,00	—
ED SCOL 1977/92 10%	.	.	.	101,50	—
REDIMIBILE 1980 12% ...	103,60	+0,48
RENDITA — 35 5% .......... 74,00	—
Bogdana Bratuževa v monodrami Hermanna Brocha
Povest služkinje Zerline
Monodrama je že od nekdaj privlačevala gledališke igralce, predvsem pa pisatelje, ki so hoteli in skušali napisati »svojim igralcem« (največkrat igralkam) kaj spodbudnega, večnega, intimnega itd. na kožo. Seveda, če je monodrama napisana samo iz oportunističnih in praktičnih razlogov kmalu propade, kajti gre za zahtevno zvrst gledališkega izraza, ki nepogrešljivo rabi izjemno koncentracijo v literarnem tekstu in igralski interpretaciji. Brez te koncentracije in povedne naboj-nosti je monodrama zapisana neuspehu, je sama sebi namen in neiz-razna in kot taka odvečno početje. To pa seveda ni primer zadnje postavitve Slovenskega stalnega gledališča, ki je v svoj repertoar uvrstilo monodramo in jo zaupalo igralki Bogdani Bratuževi.
Zanjo in za naš oder je pisatelj Žarko Petan priredil in režiral poglavje iz romana Hermanna Brocha ».Nedolžneži« (v prevodu pesnika Jožeta Udoviča). Sam Petan piše, da je Broch v romanu razkrinkovalec
lažnih vrednot, meščanske morale družbe, ki se je kmalu znašla v vrtincu druge svetovne vojne. In v tem romanu je tudi poglavje, ki govori jo nenavadni usodi ostarele služkinje Zerline. Skozi svojo pripoved ta odkriva pokvarjenost, navidezen blesk, protislovja in lažne vrednote propadajoče aristokratske hiše, predvsem pa govori o težki usodi mladega dekleta s podeželja, ki se mora v hipu prilagoditi temu čudnemu, lahko bi rekli tudi pokvarjenemu svetu, sprejeti njegova pravila, a kljub temu vseskozi ohranja tudi kritično distanco do tega okolja, hkrati pa distanco do sebe. Glavni vzgib »Povesti služkinje Zerline« je gotovo ljubezen in skozi to optiko se v monodrami kažejo najrazličnejši konflikti čustvene nravi, ki tematizirajo ljubezen na eni strani le kot čutni užitek, na drugi pa je hrepenenje po nečem višjem, kar pa seveda ostaja skrito in neizraženo, tako da je končna izpoved Zerline pravzaprav presenetljiva, ko na-
mreč vehementno in v kriku razkrije svojo ljubezen do varanega barona.
Preko teh dveh zornih kotov, skozi katera gledamo na ljubezen, pa odkrivamo še druge aspekte nemške družbe pred nastopom nacizma, in sicer večni dualizem med videzom in resnico. Meščanski in aristokratski svet sta po videzu trdna, moralna in svetla, v resnici pa je to le ogrinjalo, za katerim se skriva pomanjkanje vsakršne etike, je le ogrinjalo pred razuzdanim uživaš-tvom, ki ga svet ne sme spoznati ali odkriti, drugače je tu na vrsti družbeni škandal. Skratka, star motiv, ki pa ga Broch ne opisuje sentimentalno ali z didaktično-moralistično držo, temveč kot objektiven opazovalec tega življenja, zato pa še toliko bolj učinkovito.
Priredba, ki jo je Žarko Petan opravil ob sodelovanju Jožeta Faganela, nas vodi v tako in podobno motiviko, ki se konkretizira na sceni Andreja Pisanija. Ta je »dnevno sobo življenja« oblikoval dekadentno, pohištvo odel v temnorumene in temnorjave barve in s tem potenciral to moralno propadanje, ki je zaznavno tudi v črni obleki služkinje Zerline (kostum je izdelala Marija Vidau). Bogdana Bratuž, ki se je poskusila s to zahtevno zvrstjo, je z velikim smislom odigrala lik starke, pri čemer je primarno skrbela za jedro izpovedi-in se ni v ničemer odločila za žongliranje z gledališkimi pomagali, kar se pri interpretacijah monodram lahko dogaja. Z veliko disciplino se je spustila v pripoved lastnih ljubezenskih dogodivščin, opisala avanture drugih ter izkoristila ljubezenski dualizem med služkinjo in baronico. Prav v takih prizorih ljubosumja in maščevalnosti, zlobe in sovraštva je vdihnila Zerline diabolične razsežnosti, ki so prisilile sicer maloštevilne gledalce (predstavo smo gledali v soboto v tržaškem Kulturnem domu) v tišino in koncentracijo.
MARIJ ČUK
V tržaškem gledališču Cristallo uprizarjajo njegovi deli
Humor, ironija in absurd v dveh farsah Dana Foja
Posnetek iz farse I cadaveri si spediscono e le donne si spogliano
V gledališču Cristallo v Trstu uprizarjajo te dni dve farsi Daria Foja v postavitvi rimske gledališke skupine Teatro Filodrammatici. Fo je pred tremi desetletji napisal osem gledaliških fars, ki so s svojim humorjem, satiro in ironijo doživele v Italiji velik uspeh (nekatere je predvajala tudi televizija), nekaj od teh pa so z uspehom uprizorili tudi v tujini. Dve izmed njih — Non tutti i ladri vengono per nuocere in I cadaveri si spediscono e le donne si spogliano — je Teatro Filodrammatici spet postavil na oder v režiji Giorgia Galliona.
Kljub dokajšnjemu časovnemu razmiku od krstne uprizoritve in kljub temu da je bila za uspeh Fojevih del v mnogočem odločilna prav markantna prisotnost avtorja na odru, ohranjata obe farsi tudi v postavitvi Teatra Filodrammatici dokajšnjo svežino. Non tutti i ladri vengono per nuocere gradi svojo strukturo na nesporazumih. Tatu iz naslova »premami« pri njegovem »delu« vrnitev gospodarja na dom v družbi ljubice. Vsa zadeva se zaplete, ko vmes telefonsko poseže tatova žena, komično situacijo pa še stopnjuje prihod gospodarjeve žene. Tudi ta ni sama: spremlja jo ljubimec... Ob kopici besednih iger in humornih utrinkov jo na koncu skupi drugi tat, ki mora »prenesti« vse, kar je zakuril prvi tat.
Sam Dario Fo je priznal, da se pri drugi farsi pozna vpliv Feydeaua, Labic-ha in surrealizma. Za časa nastanka so jo igrali v Franciji, Zahodni Nemčiji, Švedski, mnogokrat skupaj z deli Becketa, Jonesca, Adamova, to je z deli takratne gledališke avantgarde. Že sam naslov dela po svoje nakazuje določeno absurdnost (v prostem prevodu trupla se pošiljajo in ženske se slačijo), ki postane na odrskem dogajanju povsem očitna. Trupla »pošiljajo« iz gledališke krojačnice, a se nato sem tudi vračajo in sama odhajajo! Ta »nečisti« posel, ki ga je odkril policijski narednik, preoblečen v žensko, so zakuhale ženske, ki se slačijo (seveda, ko morajo pomeriti svoja oblačila). A policaju ni dano, da bi proslavil razkritje tako zagonetne uganke: tudi sam postane »žrtev« premetene šivilje.
Režiser Giorgio Gallione je vdahnil obema predstavama dovolj temperamenta in ritma, pa čeprav se Fo v gledališkem listu »pritožuje«, da ju je »razvlekel«. V prvi farsi sta odigrala nosilni vlogi tatu in njegove žene Silvano Piccardi in Milvia Marigliano, ki je bila — ob policistu-ženski Marcu Balbiju kot šivilja Francisca tudi protagonistka drugega dela. Ob omenjenih so svoje vloge dobro odigrali še Riccardo Pradella, Adriana de Guilmi, Francesca Car-velli, Claudio Beccari in Francesca Censi.
M. K.
V Ljubljani razstava del Maksa Fabianija
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo danes odprli razstavo del fotografij, projektov in načrtov slo-yenskega arhitekta Maksa Fabianija. Razstavo z naslovom Nove meje arhitekture prirejata Arhitekturni aiuzej Ljubljana, Cankarjev dom in VTOZD Arhitektura Univerze Ed-varda Kardelja v Ljubljani v sodelovanju s tržaško Pokrajino. Razstava, ki daje vpogled v ogromno delo arhitekta Fabianija, je bila lani v Trstu v Miramaru, privabila pa je res veliko število obiskovalcev. Na sliki: Maks Fabiani - Severni stolp šta-njelskega gradu (1920-1930)
FEBRUAR 89
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
S CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Petletne obveznice imajo enake finančne karakteristike, kot obveznice, ki so bile izdane 1. januarja in jih občani lahko podpišejo proti gotovini.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 8. 1989.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	Obveznice se koristijo s 1. februarjem 1989 in je
zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
S V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis 15. in 16. februarja
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
Zaključilo se je svetovno smučarsko prvenstvo v Vailu
Prava katastrofa italijanskega smučanja
VAIL — Verjetno so Italijani preveč pričakovali od Alberta Tombe, da bi tako zakrili vse slabosti italijanskega smučanja, ki se vlečejo že celo vrsto let. V zadnjem obdobju jih je reševal Tomba, vendar pa je tudi fant iz Bologne le človek, in se je kot človek na tem svetovnem prvenstvu ustavil. Ne bomo iskali razlogov za neuspeh, saj to počenja že cela vrsta profesionalnih novinarjev širom po Italiji, vendar pa je na dlani, da bo treba v italijanskem smučanju nekaj spremeniti. Tehnični vodja Sepp Messner je takoj po zaključku svetovnega prvenstva odstopil s svoje funkcije, vendar je to verjetno le prvi korak pri razčiščevanju italijanskega smučarskega tabora. Morda ga bo celo nadomestil Vogrinec, kar bi bilo zanj še dodatno priznanje. Jasno je, da se ne more ena cela državna raprezentanca, ki se smatra za eno od velesil "belega cirkusa" nanašati na uspehe, oziroma podvige enega samega reprezentanta.
Nedeljski slalom je potrdil formo trenutno vodilnih svetovnih smučarjev. Gladko je namreč zmagal Avstrijec Nierlich, ki je že osvojil veleslalom, ter tako povečal svojo bero zlatih kolajn na dve ter obenem postal najuspešnejši smučar tega prvenstva. Na drugo mesto se je prebil Zahodni Nemec Bittner, ki je spadal v ozek krog favoritov, tretji pa je bil Luksemburžan Girardelli, ki ima za sabo že zlato v kombinaciji. Tokrat se je izkazal Benedik, ki je osvojil zanj več kot solidno 8. mesto. Tomba je zavozil s proge
že v prvem spustu. Jugoslavija se vrača iz Vaila z zlato kolajne Mateje Svet v slalomu, z bronom Čizmana v superveleslalomu in z dvema sicer nehvaležnima četrtima mestoma izredne Mateje Svet, ki je skupno s Schneider-jevo, Maierjevo in Vvalliserjevo najuspešnejša smučarka prvenstva.
MOŠKI SLALOM
VRSTNI RED: 1. Nierlich (Av.) 2'02"85, 2. Bittner (ZRN) po 0"44, 3. Gi-
rardelli (Luks.) po 0"80, 4. Accola (Švi.) po 0"90, 5. Nilsson (Šve.) po 102, 6. Furuseth (Nor.) po 2"33, 7. Frommelt (Liech.) po 2"49, 8. Benedik (Jug.) po 2"70, 9. Stangassinger (Av.) po 4"40, 10. Staub (Švi.) po 4"63.
Na sliki: najuspešnejši smučarki tega SP z leve Vreni Schneider in Mateja Svet, skupaj z VValliserjevo in Maierjevo
Po padcu Interja v 17. kolu italijanske nogometne A lige
Prvenstvo je spet zanimivo
FIRENCE — Italijansko nogometno prvenstvo A lige je spet zanimivo. Tokrat se moramo zahvaliti Fiorentini, ki je ustavila mrtvi tek Interja, saj ga je premagala s 4:3. Baggio in tovariši so stopili na igrišče zelo motivirani, na koncu pa so zasluženo slavili. Napoli je doma z veliko težavo in ne povsem zasluženo premagal Como s 3:2 in se približal vodečemu interju na eno samo točko. Že sedaj je' verjetno jasno, da sta Inter in Napoli edina kandidata za državni naslov, saj zaostaja Sampdoria za 5 točk, predvsem pa nima tako zanesljive igre, da bi lahko računala na kaj več kot na uvrstitev v pokal UEFA.
Sklicali nogometaše za tekmo med Italijo in Dansko
RIM — Zvezni trener italijanske državne nogometne reprezentance Azeglio Vicini je sklical igralce, ki bodo nastopili na prijateljski tekmi med Italijo in Dansko, ki bo v Piši v sredo 22. t. m. Igralci so sledeči: Baggio, F. Baresi, Ber-gomi, Berti, Borgonovo, Crippa, De Agostini, De Napoli, Donadoni, Ferrara, R. Ferri, Fusi, Giannini, Maldini, Mancini, Marocchi, Serena, Tacconi, Vialli, Zenga.
Udinese spet soliden
VIDEM — Videmska enajsterica je doma brez posebnih težav odpravila Piacenzo z 2:0 ter tako ohranila tretje mesto na lestvici, pa čeprav v solastništvu s Cremonesejem, ki pelje v najvišjo italijansko ligo. Vodeči Genoa je doma le izenačil s šibko Ancono, vendar pa ima še vedno tri točke prednosti pred drugouvrščenim Barijem, ki je odpravil Reggi-no. Jasno je, da so Genova, Bari, Udinese
in Cremonese najmočnejše enajsterice v ligi in da se bodo verjetno samo te potegovale za prestop v "nogometni Olimp".
»Praktična« točka Triestine na tujem
MONTEVARCHI — Tržaška enajsterica je v Montevarchiju osvojila programirano točko ter tako nadaljuje svojo pot do napredovanja v višjo ligo. Domačini so bili nekoliko boljši od bolj renomira-nih nasprotnikov, vendar pa so le dosegli drog in nič drugega. Na vrhu lestvice je še vedno Spezia, ki je doma izenačila z zadnjeuvrščenim Livornom ter tako dokazala, da ni nepremagljiva. Triestino sedaj čaka serija ugodnih tekem, po katerih bi se lahko znašla na vrhu lestvice.
Pro Gorizia končno zmagala
GORICA — V meddeželni ligi je po daljši "dieti" Pro Gorizia končno osvojila dve točki. Nasprotniki iz Vittoria Veneta so bili sicer solidni, vendar pa je bila želja Goričanov, da osvojijo prvo zmago po desetih nedeljah le premočna. Goričanom je nehote pomagal sodnik, ki je v 58' izključil kar dva nasprotnikova igralca. Potem pa je bilo seveda vse lažje.
Enichem in Scavolini trenutno v vodstvu
LIVORNO — Letošnje košarkarsko prvenstvo A-l lige je zelo zanimivo, ker je izenačeno, tako da se izkazujejo peterke, ki pred prvenstvom sploh niso bile v ožjem krogu favoritov. Na vrhu lestvice se trenutno nahajata Enichem iz Livorna, ki uvršča Tržačana Tonuta in državni prvak Scavolini iz Pesara, ki pa se bori na dveh frontah: v prvenstvu in v pokalu
prvakov. Philips iz Milana zaostaja za prvouvrščenima kar za 4 točke, kar dokazuje, da izkušnja še ne pomeni vsega.
Dalipagič premagal Goričane
VERONA — V košarkarskem prvenstvu A-2 lige so tokrat Goričani San Be-nedetta igrali v Veroni proti Glaxu ter izgubili za 7 točk. Trdimo lahko, da je Viteza in tovariše premagal sam Dalipagič, saj je dosegel kar 48 točk. V vrstah gostiteljev je Brumatti odigral svojo še-ststoto prvenstveno tekmo. Videmski Fantoni pa je rutinsko premagal Sharp iz Montecatinija za 20 točk.
Stefanel je tokrat imel srečo
TRST — Tokrat bomo začeli kar od konca: do zaključka tekme med domačim Stefanelom in Numero iz Sassarija manjkata le dve sekundi. Stefanel vodi za točko, vendar pa ima nasprotnikov igralec Longo dva prosta meta. Zgrešil je prvega, nato pa je zgrešil še drugega ter tako daroval obe točki domačinom, ki so takoj hlastno posegli po njiju.
Zahod premagal Vzhod
HOUSTON — Reprezentanca ameriških profesionalcev NBA Zahoda je na tradicionalni vsakoletni tekmi premagala Vzhod s 143:134 (87:59). Najboljša na tekmi sta bila K. Malone in J. Stockton.
Teodora iz Ravenne evropski podprvak
BRUSELJ — Sovjetinje Urallchka so osvojile naslov evropskih prvakinj v odbojki. V velikem finalu proti Teodori iz Ravenne so zmagale s 3:1 (11:15, 17:15, 15:4, 15:5) ter tako zasluženo odnesle evropsko lovoriko.
Po zmagi na tradicionalnem mostarskem turnirju
Hajduk prvi favorit jugoslovanskega prvenstva
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Štirinajst dni pred ligaškim nogometnim startom je moštvo splitskega Hajduka z zmago na tradicionalnem mostarskem turnirju dokazalo, da je prvi favorit nadaljevanja ter da bo točko zaostanka za Vojvodino bržkone zlahka nadoknadilo. Spličani so v finalu po streljanju enajstmetrovk premagali Velež, dan pred tem pa na enak način tudi Partizana.
Hajduku je prvo lovoriko prinesel rezervni vratar Pudar, ki ga.je trener Nadoveza poslal na igrišče minuto pred koncem, da bi branil enajstmetrovke. Velež je prvi dan premagal avstrijskega prvoligaša Sturm z 1:0, v tekmi za 3. mesto pa je Partizan premagal Avstrijce šele po enajstmetrovkah. Na turnirju ni manjkalo mene-žerjev, največ zanimanja pa so pokazali za Tuceja iz Veleža, ki ga bo, kot kaže, dobil švicarski Luzern, zanj pa se je zanimal tudi Antognoni iz Lau-sanna.
Finale reškega turnirja je dobil zagrebški Dinamo, ki je z 1:0 premagal madžarsko moštvo PMSC, strelec pa je bil Mihajlovič. Za tega igralca se tudi vse bolj pulijo tuji klubi, menda predvsem italijanski, kot kaže pa je
bila najhitrejša Fiorentina. Pravi polom je doživela Rijeka, ki je prvi dan izgubila z Madžari z 0:1, drugi dan pa še z mestnim tekmecem Orijentom, ki igra v republiški ligi. Trener Rijeke Vrankovič je resnično lahko zaskrbljen, kajti Rečani so med pripravami nanizali celo vrsto neuspehov. Tudi drugi prvo- in drugoligaši so odigrali vrsto tekem, kot po tekočem traku pa igra tudi selekcija JLA, ki se ji bosta v kratkem pridružilai tudi ljubljanska igralca Komočar in Čeh. Sicer pa je v tej ekipi, ki bo konec tedna nastopila tudi na tradicionalnem turnirju v Kopru, najzanimivejši igralec Sarajevčan Jakovljevič, ki bo po odhodu iz JLA odšel v tujino. Zanj so se potegovali francoski in italijanski klubi, zdaj pa se je prek zveze z zveznim kapetanom Miljanom Miljaničem v dirko zanj spustil tudi madridski Atle-tico.
Tudi slovenska nogometna igrišča so oživela. Koper je pod taktirko novega trenerja Rosiča že dokazal, da spomladi v nobenem primeru ne bo slabši kot jeseni. Najprej je na Bonifi-ki ugnal prvoligaša Čelik s 3:0, za njim pa še tekmeca iz lige ekipo Rad-nika s 3:2.
Ljubljanska Olimpija je po sijajnem nizu uspehov v pripravljalnem ob-
dobju (nazadnje 5:0 s celovško Aus-trio) prvič igrala za Bežigradom in z 2:0 premagala četrtouvrščenega prvoligaša Rad z 2:0. Strelec obeh golov je bil Ubavič, treba pa je reči, da Olimpija - še zlasti pa ne njen tekmec - z igro ni navdušila. Za nekoliko skromnejšo igro pa imajo Ljubljančani tudi opravičilo, kajti imajo kar osem poškodovanih, med njimi pa so __ tudi glavni aduti - Ameršek, Vrabac, Židan in Gliha. Že zdaj je očitno, da ima Olimpija zares odlično moštvo, toda razmeroma povprečne rezervne igralce, tako da se ji v nadaljevanju prvenstva - štartala bo čez 14 dni v Prizrenu z Litijo - obetajo težave, če bo preveč poškodb in kartonov.
Jugoslovanski selektor Ivica Osim si je med tednom bgledal tekmo Ciper - Škotska (2:3) in se vrnil domov pošteno zaskrbljen. Videl je namreč krivico, ki se je zgodila Ciprčanom, boji pa se, da bi se v nadaljevanju kvalifikacij kaj takega lahko zgodilo tudi "modrim1. »Vsem nevšečnostim s sodniki in režijami bi se lahko izognili, če bi že v prvi naslednji tekmi aprila s Francozi v Parizu dosegli ugoden rezultat. To je lahko naša velika priložnost, kajti mi nimamo kaj izgubiti, Francozi pa veliko ali celo vse,« je dejal jugoslovanski selektor Osim.
mmmmm
m
m
nedeljski
* l *	*	• i
. izidi
_______
i
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 17. KOLA
Atalanta - Roma 2:2, Cesena - Sampdoria 0:0, Fiorentina - Inter 4:3, Lazio -Ascoli 0:0, Milan - Bologna 1:1, Napoli - Como 3:2, Pescara - Piša 0:0, Torino -Lecce 0:0, Verona - Juventus 2:0.
LESTVICA
Inter 28, Napoli 27, Sampdoria 23, Atalanta 21, Milan 20, Juventus 19, Fiorentina in Roma 18, Verona 15, Lazio, Pescare in Cesena 14, Bologna, Lecce, Piša in Como 13, Torino 12, Ascoli 11.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Napoli, Bologna - Piša, Fiorentina - Milan, Inter - Ascoli, Juventus - Como, Lazio - Cesena, Lecce
-	Verona, Roma - Pescara, Sampdoria -Torino.
STRELCI: Careca (Napoli) 12, Serena (Inter 11), Baggio (Fiorentina), Borgonovo (Fiorentina) in Van Basten (Milan) 9, Carnevale (Napoli), Marado-na (Napoli) in Vialli (Sampdoria) 8.
Italijanska B liga
IZIDI 22. KOLA
Bari - Reggina 2:1, Brescia - Avelli-no 1:1, Catanzaro - Monza 1:0, Cremonese - Cosenza 3:1, Genoa - Ancona 1:1, Messina - Empoli 2:0, Padova -Parma 1:0, Sambenedettese - Barletta 2:0, Taranto - Licata 1:1, Udinese - Piacenza 2:0.
LESTVICA
Genoa 33, Bari 30, Cremonese in Avellino 27, Avellino 25, Messina in Padova 24, Catanzaro, Cosenza in Reggina 22, Empoli in Ancona 21, Parma 20, Brescia in Licata 19, Barletta 18, Piacenza in Taranto 17, Monza in Sambenedettese 16.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Taranto, Barletta - Monza, Cosenza - Sambenedettese, Empoli -Cremonese, Genoa - Padova, Licata -Messina, Parma - Catanzaro, Piacenza
-	Bari, Reggina - Avellino, Udinese -Brescia.
Italijanska C-1 liga
MONTEVARCHI - TRIESTINA 0:0
MONTEVARCHI: Marchisio, Neri, Giansanti, Malisan, Calori, Zandona, Tersigni (od 76. min. Fabiani), Marini, Libro (od 67. min. Brandolini), De Poli, Carboni).
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Cos-tantini, Tomasoni, Cerone, Danelutti, Butti, Pasgualini (od 90. min. Dussoni), Simonetta (od 87. min. Trombetta), Le-narduzzi, Russo.
IZIDI 21. KOLA
Carrarese - Lucchese 0:0, Centese -Spal 1:1, Mantova - Derthona 3:1, Medena - L.R. Vicenza 0:1, Montevarchi -Triestina 0:0, Prato - Venezia Mestre 1:0, Reggiana - Arezzo 1:1, Spezia - Livorno 0:0, Virescit - Trento 0:1.
LESTVICA
Spezia 28, Reggiana, Triestina in Prato 26, Modena in Carrarese 24, Lucchese in Montevarchi 23, Trento, Derthona in Mantova 20, Centese 19, Arezzo 18, Virescit, L.R. Vicenza in Venezia Mestre 17, Spal in Livorno 15.
PRIHODNJE KOLO
Derthona - Virescit, Lucchese - Reggiana, L.R. Vicenza - Centese, Montevarchi - Carrarese, Livorno - Arezzo, Spal - Spezia, Trento - Prato, Triestina
-	Modena, Venezia Mestre - Mantova.
Italijanska meddeželna liga
PRO GORIZIA - VITTORIO VENETO 2:1 (1:0)
STRELCA: V 38. in 73. min. Romano, v 83. min. Todone.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Marassi, Lazzara (od 80. min. Tomasini), Gon, Calvani, Sta-cul, Romano, Trevisan.
VITTORIO VENETO: Dal Pozzo, Buoro, Todone, Zanchetta, Di Vito (od. 60. min. Fontana), Papes, Mozzetti, De Nardi, Iaculano, Pin, Sprea.
IZIDI 22. KOLA
Bassano - Conegliano 1:1, Miranese
-	Cittadella 1:2, Montebelluna - Mon-falcone 1:0, Opitergina - Unionclodia
2:1, Pasianese - Gemeaz 0:0, Pievigina - Sacilese 1:2, Pro Gorizia - V. Veneto 2:1, San Dona - Mira 0:2, Tombolo -Caerano 1:1.
LESTVICA
Cittadella 31, Montebelluna 27, Pro Gorizia, Tombolo in Caerano 25, Mira in Conegliano 24, Opitergina 23, Mon-falcone in Bassano 22, Unionclodia, Pievigina in Gemeaz 21, San Dona 20, Pasianese in Sacilese 19, V. Veneto 18, Miranese 9.
PRIHODNJE KOLO Caerano - Opitergina, Cittadella -Bassano, Conegliano - Pasianese, Gemeaz - Tombolo, Mira - Miranese, Pro Gorizia - Monfalcone, Sacilese - Montebelluna, Unionclodia - Pievigina, V. Veneto - San Dona.
košarka

Italijanska A-1 liga
IZIDI 20. KOLA
Enichem - Divarese 90:78, Hitachi -Snaidero 89:99, Ipifim - Arimo 81:85, Knorr - Scavolini 80:92, Paini - Benet-ton 88:86, Philips - Allibert 84:85, Pho-nola - Vismara 88:89, Riunite - Alno 85:83.
LESTVICA
Enichem in Scavolini 28, Snaidero 26, Philips, Benetton in Knorr 24, Paini, Divarese in Vismara 22, Allibert in Arimo 20, Riunite in Phonola 14, Ipifim in Hitachi 12, Alno 8.
PRIHODNJE KOLO
Allibert - Ipifim, Alno - Phonola, Arimo - Riunite, Benetton - Philips, Divarese - Hitachi, Scavolini - Enic-hem, Snaidero - Knorr, Vismara - Paini.
Italijanska A-2 liga
GLAXO - SAN BENEDETTO 91:84 (48:46)
GLAXO: Brusamarello 4, Brumatti 7, Sfiligoi, Dalla Vecchia 6, Moretti 10, Bailey 12, Zamberlan 2, Dalipagič 48, Lardo 2, Di Pol.
SAN BENEDETTO: Gnecchi 3, Za-ban, Borsi 9, Ardessi 23, Aleksinas 32, Vitez, Esposito 6, Hordges 11, Salvador!, Marega.
IZIDI 20. KOLA
Annabella - Marr 80:82, Brega - Ne-utroroberts 85:87, Fantoni - Sharp 109:89, Filodoro - Sangiorgese 104:85, Glaxo - San Benedetto 91:84, Jollyco-lombani - Standa 85:86, Kleenex - Ca-ripe 95:82, Teorema - Irge 99:100. LESTVICA
Standa 32, Irge 28, Neutroroberts 26, Braga in Glaxo 24, Marr 22, San Benedetto, Kleenex in Filodoro 20, Fantoni, Annabella, Sharp in Jollycolombani
18,	Teorema in Sangiorgese 12, Cari-pe 8.
PRIHODNJE KOLO
Brega - Filodoro, Caripe - Fantoni, Irge - Glaxo, Marr - Kleenex, Neutroroberts - Teorema, San Benedetto -Jollycolombani, Sangiorgese - Sharp, Standa - Annabella.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - NUMERA SASSARI 68:67
STEFANEL: Procaccini 8, Pilutti 13, Bonino 5, Bianchi 16, Colmani 1, Lokar, Cantarello 7, Zarotti 2, Maguolo 16, Sartori.
NUMERA: Siddi, Guarino 2, Cecca-rini, Donati, Bigot 11, Mossali 14, Campiglio 11, Porto 3, Bini 7, Longo
19.
IZIDI 20. KOLA
Benati - Racine 97:95, Docksteps -Conad 67:68, Inalca - Coop 89:64, Mar
-	Electrolux 73:71, Full - Delizia 101:86, Ragusa - Rieti 84:75, Ranger - Faciba 82:75, Stefanel - Numera 68:67.
LESTVICA
Stefanel 34, Ranger in Conad 28, Numera 26, Benati in Racine 22, Coop in Mar 20, Sebastiani, Full in Inalca 18, Delizia in Virtus 16, Docksteps 14, Electrolux 12, Faciba 4.
PRIHODNJE KOLO Conad - Mar, Coop - Full, Delizia -Ranger, Electrolux - Virtus, Faciba -Docksteps, Inalca - Benati, Sebastiani
-	Stefanel, Racine - Numera.
1.	— 1. Golden Sharif	X
	2. Fenata	2
2.	— 1. Gambolo	2
	2. Boturn	X
3.	— 1. Gino Izzo	X
	2. Gian di Lecce	X
4.	— 1. Ferinox	2
	2. Gorio Vinci	1
5.	— 1. Fox Ferm	X
	2. Darko	1
6.	— 1. Nervi	2
	2. Roccalbegna	X
	KVOTE	
12 (28 dobitnikov)	22.496.000 lir		
11 (582 dobitnikov)		1.050.000 lir
10 (6.008 dobitnikov)		100.000 lir
Atalanta - Roma	X
Cesena - Sampdoria	X
Fiorentina - Inter	1
Verona - Juventus	1
Lazio - Ascoli	X
Milan - Bologna	X
Napoli - Como	1
Pescara - Piša	X
Torino - Lecce	X
Genoa - Ancona	X
Sambenedettese - Barletta	1
Torres - Perugia	1
Massese - Casale	X
KVOTE
13 (137 dobitnikov) 108.582.000 lir
12 (3.520 dobitnikov) 4.225.000 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (19. 2.): Atalanta - Napoli, Bologna - Piša, Fiorentina - Milan, Inter - Ascoli, Juventus - Como, Lazio - Cesena, Lecce -Verona, Sampdoria - Torino, Lucchese - Reggiana, Montevarchi - Carrarese, Salernitana - Giarre, Bisceglie - Gubbio, Turris - Siracusa.
V 20. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige je Jadran osvojil dragoceno zmago v Firencah
Deset minut trdega boja za dragoceni točki
Težko je v teh trenutkih, ko je ne samo Jadran, temveč vsa zamejska košarka in ves naš šport izgubil velikega prijatelja, strniti nekaj misli o sobotni Jadranovi zmagi v Firencah. Zakaj prav to je bil Drago Gantar, nepozabni Jadranov predsednik, veliki prijatelj nas vseh. Bil je eden najzaslužnejših za velike uspehe naše združene ekipe. Bil je nepozaben lik humanosti, treznosti, umirjenosti. Ponos vseh naših košarkarjev, športnikov sploh...
Jadranov trener se ni zmotil
Po nerodnem domačem porazu pred dvema koloma proti Petrarci iz Padove je Jadranov trener Peter Brumen izjavil: »Sedaj pa nam ne preostane drugega, kot da gremo v Castelfranco in Firence ter da osvojimo štiri točke.«
Brumnova izjava je izgledala skoraj predrzna. Očitno pa se Jadranov trener ni zmotil. Drobro namreč pozna sposobnosti svojih fantov, njihove "skrite rezerve".
Jadranovci so torej izpolnili svoj načrt, čeprav so v soboto v Firencah proti Rangersu mnogo tvegali.
Po prvem polčasu tudi nič ni dalo slutiti, da bi naši lahko pomislili na zmago. Jadranovci so namreč prejeli kar 61 točk. Zares preveč, čeprav so se tudi sami približali "petdesetici". S tako slabo obrambo (consko in mož-moža), pa je bil poraz neizbežen. V tem delu so domačini, med katerimi sta se zlasti izkazala Lazzeri in nov "novembrski nakup" Tirel, uhajali brez težav proti Jadranovemu košu. Sicer pa je v prvem polčasu vsa ekipa Rangersa igrala skoraj brezhibno, kar kaže seveda veliko število danih košev.
V prvem polčasu naši kot izgubljena četa
Naši so v prvih 20 minutah bili kot izgubljena četa. Le Klavdij Starc in Marko Ban sta skušala poživiti Jadra-novo igro. S slabim zapiranjem prostora in premikanjem v obrambi so si Jadranovi košarkarji nabrali tudi veliko število osebnih napak, saj so vselej z zamudo posredovali na nasprotnika (le-ta je večkrat dosegel koš in si prislužil še dodatni prosti met).
In da je že v 19. min. igre moral zaradi petih osebnih napak (pri tem si je zaradi ugovarjanja prislužil tudi tehnično napako) zapustiti igrišče Gobbo, se ne čudimo. Ko v obrambi
■
Marko Ban (z žogo) je bil tudi v Firencah zelo zanesljiv
Klavdij Starc (med vodenjem) se vrača v najboljšo formo
igraš nemotivirano, vselej zamujaš "nasprotnika" in seveda nad le-tem napraviš osebne napake.
Na Jadranovo zmago ne bi stavili niti počenega groša v 27. minuti, ko so naši zaostajali kar za 16 točk (55:71), zlasti še, ker od 25. minute si je Ban nabral štiri osebne napake. Nismo pa računali na že tradicionalno Jadranovo "nepredviljivost". Kot so lahko naši izgubili doma proti poprečnima ekipama, kot sta San Dona in Petrarca, tako lahko tudi zmagajo, četudi sredi drugega polčasa zaostajajo s tolikšno razliko, in po vrhu še ko igrajo v gosteh. Jadran je pač Jadran...
Ko nasprotnika nekajkrat dohitiš, potem izgubi...
Starc, Čuk in Ban so bili glavni akterji tega "preporoda" v končnih minutah. Naši so namreč dohiteli nasprotnika in celo povedli.
»Ko smo v zadnji minuti dosegli trojko in smo povedli z 99:97, sem bil prepričan, da smo z nasprotniki opravili. Tedaj pa je Tirel prav tako z bombo spet povedel domačine za točko in pstavil vse na glavo. Na koncu pa smo bili le tako prisebni, da smo zmagali,« nam je po tekmi dejal Jadranov kapetan Marko Ban.
Bana smo vprašali, kdaj je imel vtis, da bi lahko v tem srečanju zmagali.
»Zavedal sem se, da lahko zmagamo, ko smo kar trikrat dohiteli nasprotnika. Navadno v košarki, ko zasleduješ nasprotnika potrosiš toliko moči, da ko ga ujameš, ti zmanjka moč in potem tudi izgubiš. Ko pa ga dvakrat, trikrat dohitiš, vidiš, da tudi nasprotnik ne zmore več in takrat je priložnost za zmago.«
Poleg zanesljivega nastopa Marka Bana (8:10 pri metu) bi omenili dobro igro Klavdija Starca, ki se vrača v formo. Njegov odstotek pri metu (3:8) gotovo ni najboljši, spodbuden pa je odatek, da je "Tolo" imel na voljo ar 11 prostih metov (največ od jadra-novcev), kar kaže, da je bil zelo vitalen pri metih in prodorih na koš. Če k temu dodamo še štiri asistence in dinamično vodenje vse ekipe, je na dlani, da se Starc vrača v najboljšo formo.
Jadranovci sedaj na četrtem mestu
S to zmago se je Jadran pozpel na četrto mesto lestvice, sicer pa v družbi štirih ekip (Faenza, Oderzo, Castel San Pietro, Imola). Če pa tudi upoštevamo, da le štiri točke ločijo prvo in osmouvrščeno moštvo, je jasno, kakšen je in bo boj za uvrstitev v končnico prvenstva.
Tudi v tem kolu je prišlo namreč do velikih presenečenj: vodilni San Laz-
zaro je kar doma izgubil proti Mala-gutiju. Oderzo je z veliko težavo in s točko razlike odpravil Castelfranco. Za pravo senzacijo pa je poskrbel za-dnjeuvrščeni Stefanel, ki je doma premagal moštvo Imole kar s 101:75.
In jadranovci bodo prav proti Stefa-nelu igrali v prihodnjem kolu, ki je doslej zbral le šest točk. Zares premalo, da bi košarkarji tega moštva, deset kol pred koncem regularnega dela prvenstva še upali na rešitev. Jadranovci naj bi bili v nedeljo torej pred lahko nalogo. Upajmo pa, da naloga ne bo preveč... lahka, kajti jadranovci so zares možni vsakega "podviga", tudi takega, da bi s "pepelko" prvenstva izgubili doma. (B. Lakovič)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 3:8; Čuk 10:17; Manzano 2:7; Sosič 2:3; Gobbo 2:2; Rauber 2:8; Ban 8:10; Daneu 3:3;. TRI TOČKE: Starc 1:4; Manzano 1:2; Ban 2:5. SKOKI: Starc 2 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 3, 2; Manzano 2, 0; Sosič 1, 1; Gobbo 2, 1; Ban 4, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 2; Čuk 0, 1; Gobbo 2, 1; Ban 4, 4. ASISTENCE: Starc 4; Sosič 2; Rauber 1; Ban 1; Daneu 2.
V nedeljo v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovcem predragoceni točki
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Brežani zamudili priložnost
AUTOSANDRA - BOR RADENSKA
94:102 (39:54)
BOR RADENSKA: Gulič 17 (7:9), Korošec 15 (3:6), Paulina 2 (0:2), Klobas 6 (2:2), Laudano 32 (7:9), Pregare 20 (3:4), Kneipp 10 (3:5), Smotlak, Garbin, Pertot (0:1). PON: Laudano (34), Kneipp, Pregare in Gulič (40). TRI TOČKE: Laudano 3, Korošec 2, Pregare 1, Kneipp 1.
Že od samega začetka so borovci začeli zelo zbrano in učinkovito. Naši so se predvsem odlikovali zaradi velike volje do zmage, čeprav so nasproti imeli zelo solidno ekipo Autosandre. Naši so se odlikovali v obrambi, saj so dovolili nasprotniku, da je dal le 39 točk, po drugi strani pa so se borovci dobesedno razigrali v napadu, saj so dosegli kar 54 točk. Pri tem pa se je še posebno izkazal Laudano, ki je bil v tem prvem delu sko-ra) neustavljiv (dal je kar 21 točk).
V drugem polčasu je nasprotnik delno reagiral. Začel je namreč braniti po vsem igrišču s pressingom, pri tem pa je bil tudi precej oster. Kljub temu pa so borovci tudi v drugem polčasu stalno vodi-
li. Ko pa se jim je nasprotnik približal na nekaj točk, so naši ohranili mirno kri in zanesljivo zmagali.
Poleg Laudana, Pregarca in vedno bolj zanesljivega Guliča bi tokrat pohvalili tudi oba mlada Borova centra Paulino in Martina Pertota. Čeprav sta še mladinca in zato tudi neizkušena, sta dokazala, da se »znajdeta« tudi v tako zahtevnem prvenstvu, kot je D liga.
V prihodnjem kolu bodo naši košarkarji igrali spet na domačem igrišču in spet v mestnem derbiju, tokrat proti moštvu Tecnoluce, ki so ga že v prvem kolu tudi premagali. Trenutno je stanje na dnu lestvice še kar zapleteno. Le In-ter 1904 je verjetno že obsojen na izpad iz lige, sicer pa se še drugih pet moštev, med katerimi je tudi naše, krčevito bori pred izpadom.
Naj omenimo še, da se je po skoraj treh mesecih odsotnosti (zaradi bolezni) spet vrnil na igrišče Aleks Smotlak, ki bo še kako koristen v nadaljnjem delu prvenstva. (D. O.)
BREG ADRIATHERM - ALABARDA
71:76 (32:38)
BREG ADRIATHERM: Kovačič 4 (2:2), Piščanc 4, Corbatti 12 (4:6), R. Žerjal 10 (0:2), Slavec 16 (2:2), Barini 15 (5:8), Furlan 10 (0:1), Maver, Bandi.
PON: Corbatti (38). TRI TOČKE: R. Žerjal 2.
Po velikem podvigu, ko so v Miljah premagali kar prvouvrščeno ekipo CGI, so Brežani tokrat zopet nihali v igri. Naši so sicer začeli kar dobro in spodbudno ter zanesljivo povedli. Nato pa so povsem popustili in omogočili nasprotniku, da je sklenil že prvi polčas s šestimi točkami prednosti.
V nadaljevanju so Brežani igrali brez vsake volje do zmage. To pa je seveda nasprotnik izkoristil in v 32. minuti povedel s 13 točkami razlike (64:51). Tedaj pa so se naši končno prebudili, znižali zaostanek in so dve minuti pred koncem srečanja imeli dvakrat možnost, da izenačijo. Tudi te priložnosti niso izkoristili in poraz je bil seveda neizbežen.
Edini, ki je na tem srečanju igral po svojih sposobnostih, je bil Slavec. (L. Koren)
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 16. t. m. ob 20.30 v Trstu, UL sv. Frančiška 20.
PK BOR
vabi vse tiste, ki jih zanima tečaj za vaditelja plavanja (v organizaciji FIN), da se zglasijo v večernih urah na tel. 827123. Pogoji z vpis: starost nad 18 let in obvladanje treh plavalnih slogov.
ZSŠDI
opozarja eventualne interesente, da v soboto, 18. februarja 1989 zapade rok za predložitev prošenj razpisa za delovno mesto organizacijskega tajnika.
Po 9. kolu v prvi ženski italijanski namiznoteniški ligi
Krasovke ohranile tretje mesto na lestvici
Na kratko smo že poročali, da so Krasove prvoligašice na gostovanju v Ori premagale tamkajšnjo postavo Au-®rja s 4:1. V 4. povratnem kolu si je Kras Globtrade z zmago zagotovil še uve točki in kolo pred tekmovalnim delom »play-off« še naprej obdržal tret-ie Presto v severni skupini.
Se preden so tekmovalke stopile za želeno mizo v Ori, se je tekma že zače-:a v psihološki igri obeh trenerjev. Po-pak Peter Simonini, trener gostiteljic, ln Krasov trener Matjaž Šercer sta si Poskušala z vrstnim redom postave skrajšati pot do zmage. Krasov trener 9a je v tej igri nadigral.
V prvi tekmi večera se je srečala Alenka Obad z nekdanjo poljsko dr-avno reprezentantko Veroniko Stel-I V nerealnem srečanju, v katerem J bila zmagovalka že vnaprej znana, je la 6h^a krez strahu in preudarno brani-r,, barve Krasa, zlasti v prvem setu. in , °.va je s Poljakinjo izgubila z 0:2 n t0.je bila edina točka, ki so si jo °]ile gostiteljice, kajti nadaljevanje
večera-j e bilo v znamenju Branke Bati-nič.
Krasovka je namreč v drugem srečanju prepričljivo premagala mladinko Renate Mattivi. Sonja Milič, ki je ponovno v dobri formi, tudi ni imela večjih preglavic s tretjekategornico Wies-serjevo in je povedla svojo ekipo v vodstvo 2:1. V Zgoniku, kjer smo napovedali, da bo igrala Wiesserjeva, jo je zamenjala njena klubska kolegica Pernstichova in kot za stavo so tokrat zopet zamenjali postavo. Dagmar Wies-ser je za spoznanje nekoliko slabša igralka od Pernstichove.
V igri dvojic Mattivi in Stelmach nista bili kos Kraševemu paru Milič - Ba-tinič, še zlasti po zaslugi Batiničeve, ki je bila ta večer izredno razigrana in se je verjetno že pripravljala, da se v naslednji tekmi oddolži za poraz Stelmac-hovi v Zgoniku.
Stelmachova je bila doslej edina evropska igralka, ki je strla odpor Branke Batinič v zadnjih dveh prvenstvenih le-
tih v ženski namiznoteniški A ligi in poraz je bil nerazumljiv za poznavalce Brankine igre kot tudi za njo samo. Eden od možnih vzrokov je bila prometna nesreča s pretresom možganov.
Pred sobotnim srečanjem Stelmach -Batinič je bilo opaziti na Brankinem obrazu popolno zbranost in tudi v sami igri je bilo zaznati po njeni poziciji, kdaj bo osvojila točko. Očitno je bilo, da bo Batiničeva branila svoj renome pred nekdanjo državno reprezentantko in da bo z zmago tudi zaključila tekmo v Krasovo korist. V dolgih točkah s taktičnimi menjavami potez z obeh strani, ko je šlo "na nož", je končno zmago izbojevala krasovka, kar daje veselo upanje, da se posledice nesreče počasi izgubljajo.
AUER ORA -
KRAS GLOBTRADE	1:4
Stelmach - Obad 2:0 (21:15, 21:5); Mattivi - Batinič 0:2 (8:21, 9:21); VViesser - Milič 0:2 (10:21, 14:21); Mattivi-Stel-
mach - Milič-Batinič 0:2 (16:21, 19:21); Stelmach - Batinič 0:2 (18:21, 18:21).
IZIDI 9. KOLA A SKUPINE
Surgelati Arena Verona - Citta della Calza 4:2; Recoaro Agostini Bočen -Comafer Coccaglio 0:4; Auer Ora - Kras Globtrade 1:4.
LESTVICA
Comafer Coccaglio 18, Surgelati Arena Verona 16, Kras Globtrade 10, Citta della Calza 6, Auer Ora 4, Recoaro Agostini Bočen 0.
IZIDI 9. KOLA B SKUPINE
Ouattro Mori Cagliari - Enigma Messina 4:0; TT Maratea - Barcellona P. Di Gotto 1:4; Pio XII Rim - Libertas Genova 2:4.
LESTVICA
Ouattro Mori Cagliari, Barcellona Pozzo Di Gotto 16, Enigma Messina 8, Libertas Genova, TT Maratea 6, Pio XII Rim 0 (Ouattro Mori in Libertas s tekmo manj). (J. J.)
| košarkarska prvenstvu
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 20. KOLA
84:86 64:63 97:83
Malaguti - Asola Oderzo - Castelfranco Virtus Pd - Castel S.P.
Dueville - Faenza Stefanel - Imola Čampi Bis - JADRAN San Dona - Petrarca Montebelluna - Ravenna
Malaguti
Virtus Pd
Ravenna
JADRAN
Faenza
Oderzo
Castel S.P.
Dueville Petrarca San Dona Castelfranco Stefanel
LESTVICA 20 14 6 20 14 6 20 13 7 20 12 8 20 12 8 20 12 8 20 12 8 20 12 8 20 9 11 20 9 11 20 9 11 20 9 11 20 7 13 20 7 13 20 6 14 20 3 17
81:74
101:75
100:101
78:75
77:75
1809:1685 28 1692:1608 28 1794:1618 26 1773:1713 24 1619:1571 24 1549:1523 24 1592:1633 24 1751:1795 24 1795:1796 18 1714:1715 18 1765:1798 18 1530:1612 18 1737:1721 14 1486:1619 14 1445:1452 12 1569:1761 6
Imola Čampi Bis Montebelluna Asola
PRIHODNJE KOLO Ravenna - Asola, Petrarca - Faenza, Imola - Motebelluna, Dueville -Oderzo, Castelfranco - San Don&, Castel S.P. - Malaguti, JADRAN -Stefanel, Čampi Bis - Virtus Pd.
JADRANOVI STRELCI Ban 427, Čuk 262, Starc 228, Daneu 207, Rauber 197, Gobbo 193, Manzano 161, Sosič 77, Persi 13, Corsi 3, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Autosandra - Bor Radenska 94:102 Miane - Mogliano	69:90
Roncade - Ormelle	83:75
POM Tržič - Inter 1904	94:71
Tecnoluce - Arniči PN	76:86
Latisana - Ponte Piave	78:83
Arte GO - Soteco	65:89
Arniči PN
Roncade
Mogliano
Soteco
Latisana
Tecnoluce
LESTVICA 15 14 1 15 12 3 15 12 3 15 12 3 15 7 8 15
Ponte Piave	15
Arte Gorica	15
Bor Radenska	15
POM Tržič	15
Autosandra	15
Ormelle	15
Miane	15
Inter 1904	15
1327:1168 28 1279:1138 24 1287:1157 24 1241:1164 24 1207:1175 14 7 8 1184:1114 14 7 8 1238:1243 14 7 8 1173:1225 14 5 10 1251:1256 10 5 10 1218:1213 10 5 10 1188:1231 10 5 10 1115:1205 10 4 11 1128:1260 8 3 12 1121:1245 6
PRIHODNJE KOLO (18. IN 19. 2.) Bor Radenska - Tecnoluce; Mogliano
-	Roncade; Ormelle - Latisana; Ponte di Piave - POM Tržič; Arniči PN -Inter 1904; Arte - Autosandra; Soteco
-	Miane.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Na Goriškem
IZIDI 11. KOLA
Libertas - Alba	79:93
Senators - Ardita	79:92
Staranzano - Edera	87:75
Corridoni - Ronchi	86:71
Petrolif. - Dom Gom. Simek 83:77 Grado - Ist. Manzoni	83:50
LESTVICA
LESTVICA
Ardita	10	9	1	858:773 18
Alba	11	9	2	937:805 18
Corridoni	11	8	3	845:795 16
Petrolifera	9	7	2	712:657 14
Ist. Manzoni	11	6	5	774:806 12
Staranzano	10	6	4	784:754 12
Senators	10	5	5	731:787 10
Edera	11	4	7	804:820 8
Ronchi	10	3	7	796:840 6
Grado	11	3	8	814:851 6
Dom Simek	11	2	9	837:898 4
Libertas	11	1 10		831:922 2
PRIHODNJE KOLO (25. IN 26. 2.) Senators - Corridoni (18. 2.), Alba -Edera, Ist. Manzoni - Ardita, Petroli-fera - Grado, Libertas - Staranzano, Ronchi - Dom Gometal Simek (26. 2. v Ronkah ob 11. uri).
Na Tržaškem
IZIDI 13. KOLA
Kontovel ES -	CGI Milje			86:96
Cicibona - Intermuggia				72:79
Breg Adriath.	- Alabarda			71:76
Ferroviario -1	CUS Trst			85:64
Scoglietto - Libertas				93:83
Motonavale -	Barcolana			70:68
LESTVICA				
Scoglietto	13 11		2	1048:911 22
CGI Milje	13 11		2	1135:1028 22
Intermuggia	13	9	4	1127:1036 18
Kontovel ES	13	9	4	1097:1099 18
Alabarda	12	6	6	999:951 12
Barcolana	13	6	7	1087:1070 12
Motonavale	12	6	6	790:811 12
Ferroviario	13	6	7	1048:1091 12
Libertas	12	4	8	980:1094 8
Breg Adriath.	13	4	9	958:996 8
Cicibona	12	5	7	961:1002 6
CUS Trst	13	1 12		928:1102 2
PRIHODNJE KOLO (18. IN 19. 2.) Kontovel Electronic Shop - Motona-vale; CGI Milje - Cicibona; Barcola-na - Breg Adriatherm; Alabarda -CUS; Libertas - Ferroviario; Inter-muggia - Scoglietto.
mmm

v Tržiču izdali živci
Slogašice
»Pričakovali smo, da nam v Tržiču ne bo lahko, ker je Villacher zelo močna ekipa, toda vseeno lahko zdaj rečem, da smo si zapravili veliko priložnost za zmago in poraz je treba pripisati predvsem temu, da smo v petem nizu psihično popustili.«
Takole je sobotni poraz Sloge Koim-pex v Tržiču s tesnim 3:2 komentiral trener ekipe Ivan Peterlin. To je bil šele tretji poraz slogašic v letošnji zelo uspešni sezoni in kljub temu neuspehu vzhodnokraške odbojkarice ohranjajo drugo mesto na skupnem vrstnem redu/čeprav jih je znova dohitela Prata, ne pa Kennedy, ki je bil žrtev, proti močnejšim nasprotnikom zelo razpoložene združene ekipe Ago-rest.
Tako kot že v prvem srečanju na Opčinah je tudi tokrat Villacher povedel v nizih z 2:0, vendar pa začetek tekme takega razpleta ni dal slutiti. Slogašice so namreč v postavi Grgič in Lupine podajačici, Milkovič in Fab-rizi centra ter Ukmar in Sosič tolkači-ci povedle najprej s 5:0, nato pa tudi z 10:5. Najboljšo Slogino tolkačico Ukmarjevo, ki je nastopila z mrzlico, je kmalu nadomestila Škerkova, ki je igrala res dobro, vendar pa se je napadalni potencial ekipe vendarle nekoliko zmanjšal. Villacher je z delnim izidom 10:0 dobil niz in posledice tega debakla so bile vidne tudi v drugem nizu, ki so ga gostiteljice, kljub ne ravno briljantni igri, zlahka osvojile.
Tedaj je zgledalo, da čaka slogašice gladek poraz, toda v tretjem nizu je po prehodu na sistem 5:1 z Grgičevo v vlogi edinega režiserja in Križmanči-čevo v diagonali prišlo do preobrata in slogašicam je le uspelo spremeniti tok dogajanj na igrišču.
Četrti niz je bil tako znova zelo izenačen, toda v končnici je Villacher povedel s 14:12 in imel na razpolago
tri set-žoge, a je zaigral preveč plaho, zgrešil pa je tudi servis, kar so slogašice pridno izkoristile in navsezadnje je to nov dokaz njihove letos povečane igralske zrelosti.
»Tie-break« so torej naše odbojkarice pričele z nemajhno psihološko prednostjo, a učinek je bil žal kratkotrajen in psihičnega pritiska tokrat le niso vzdržale. Po izenačenem začetku (4:4) so zagrešile nekaj banalnih napak, svoje pa je pristavil tudi sodnik, ki je zapiskal v škodo Sloge Koimpex tri nošene podaje (na koncu je bil v skupnem seštevku 12:0, kar se zdi le . malce neuravnovešeno...) in Villacher je visoko povedel s 13:5. Čeprav so se znašle v izgubljenem položaju so slogašice še silovito pritisnile ter zmanjšale zaostanek do rezulatat 13:9, a nova sporna odločitev sodnikov je prekinila njihov vzpon in tekme je bilo praktično konec.
»Predvidevam, da bo povratni del sezone mnogo bolj izenačen,« nam je še dejal trener Peterlin. »To potrjujejo tudi dosedanji izidi, predvsem poraz Kennedyja proti Agorestu in Juniorsa proti Natisonii. Mi imamo ugoden razpored tekem, saj bomo s tekmeci za napredovanje igrali v glavnem na Opčinah. Dekleta dobro trenirajo, mislim pa, da bo na koncu vendarle mnogo odvisno tudi od sreče in od tega, ali bodo psihično vzdržale pritisk, ki ga nalaga boj za napredovanje.«
Izjavo o tekmi nam je dal tudi trener Tržičank Micheluzzi: »Obe ekipi sta bili vidno živčni. V prvih dveh nizih nismo imeli težav, nato smo bili vse bolj napeti, ker se je ponavljala ista slika kot v prvi tekmi na Opčinah (ko je Villacher izgubil po vodstvu z 2:0 op. ur.). V igri »tie-break« smo se znova zbrali in gladko zmagali. Pri nas se je poznalo, da smo v tretjem in četrtem nizu popustili na servisu.« (ak)
Atleti A D Bor bifor dat a
Test v Ljubljani
Manjša skupina atletov AD Bor In-fordata je konec prejšnjega tedna gostovala na mednarodnem mitingu v dvorani v Ljubljani. Vrednosti doseženih rezultatov ni mogoče ocenjevati, saj se naši atleti za zimsko tekmovalno aktivnost ne pripravljajo.
Tom Hmeljak je na 60 m postavil soliden rezultat 7,5, Jasmin Rudež pa v isti disciplini 9,1. Igor Sedmak je v skoku v daljino doskočil do 673 cm, v troskoku pa se zaradi treh zaporednih prestopov ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Igor je trenutno v fazi mešanega bazično-tehničnega treninga, ki naj bi v tem času omogočil le delno transformacijo akumuliranega treninga do rezultata okrog njegovega osebnega rekorda v troskoku. Na enem prejšnjih tekmovanj v dvorani je Igor v troskoku doskočil do 14,56, v daljini do 675, v teku na 60 metrov pa je postavil čas 7,1. Vse kaže na možnost predvidenega rezultata že na naslednji tekmi, na prvenstvu Slovenije 18. t. m. S tako osnovo v polni sezoni lahko računa na izpolnitev norme za nastop na absolutnem državnem prvenstvu. (I. P.)
RESNIČNO
ZNIŽANJE
OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, ŠPORT OBUTVE PERILO
ORT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči Tel.:	213780
VELEBLAGO VNICA ZA ŠPORT
V ženski odbojkarski C-l ligi Dolo znova izgubil
Borovke ugnale »tradicijo«
Za razliko od prejšnjega tedna se je za Bor Elpro sobotno kolo razpletlo ugodno, saj so vsi neposredni tekmeci za obstanek v ligi izgubili in borovke so tako na vrstnem redu po točkah znova dohitele in po razmerju v nizih prehitele tržiški Fincantieri.
Sobotni nastop borovk v Vidmu je obračunal z nekaterimi stereotipi, za katere je zgledalo že, da bodo postali stalnica v letošnji sezoni slovenskih odbojkaric. »Plavim« je prvič letos uspelo premagati ekipo, ki je bila na skupnem vrstnem redu pred njimi, hkrati pa so prekinile zaskrbljujočo vrsto treh zaporednih porazov v igri »tie-break«.
Prejšnjo soboto je bilo v petem nizu proti Albatrosu tudi s tribun vidno, da je borovke dobesedno zajel strah pred to novostjo v pravilih. V Vidmu je že bilo drugače, čeprav je »plave« tik pred ciljem, pri vodstvu s 13:10, spet zajela neverjetna živčnost (dva zgrešena servisa) in so resno tvegale, da izgubijo že povsem dobljeni niz, čeprav so vodile s 14:13, 15:14 in tudi 16:15. Podobno je bilo tudi v četrtem nizu, ko bi plave skorajda zapravile vodstvo 14:12 in gostiteljice so pri rezultatu 14:15 imele v svojih rokah celo match-
žogo. Pri tem prav gotovo velja omeniti, da so borovke doslej zmagale "tie-break« samo, če so prej dobile četrti niz, izjema je le derbi z OMA.
Zanimivo je še to: bororvke so kar štirikrat zmagale v gosteh in le enkrat doma. To usmeritev bo treba nujno prekiniti, če vemo, da bodo »plave« vse tekme z neposrednimi tekmeci odigrale v dvorani šole Suvich...
V prihodnjem kolu bodo borovke gostile vodilni Feltre, ki je po porazu Dola doma z Albatrosom, vse bližji napredovanju. Kljub temu mora Bor Elpro napeti vse sile, da doseže uspeh, saj sta lahko odslej prav vsaki točki odločilni. Uspeh v srečanju z vodilnim borovkam ne bi le vlil veliko (prepotrebne) samozavesti, temveč bi jim tudi omogočil, da z mnogo bolj varnega položaje začnejo s serijo odločilnih tekem za obstanek, ko se bodo po vrsti pomerile s Frattejem, Fiume Venetom, Fincantierijem, Orno in Vivilom. S petimi uspehi pa bi bila tudi že dosežena osnova 20 točk, ki najverjetneje zadošča za obstanek v sicer zelo izenačeni ligi, v kateri (kot kažejo izidi) lahko vsakdo premaga vsakega nasprotnika.
Ženska C-1 liga
Izidi 14. kola
Pav Green Videm - Bor Elpro 2:3 (8:15, 15:6, 15:7, 15:17, 16:17), Dolo -Pallavolo Albatros Treviso 0:3 (11:15, 9:15, 8:15), Laprevidente - Fratte 3:2 (15:6, 13:15, 12:15, 15:9, 15:8), Itas Fiume Veneto - Foče Colori Latisana 0:3 (15:17, 10:15, 13:15), Oma Mobili S. Gi-usto Trst - Fincantieri Tržič 3:0 (15:9, 15:9, 15:4), AUSA Pav Cervignano - Vi-vil Villa Vicentina 3:1 (4:15, 15:9, 15:8, 15:12).
Laprevidente	LESTVICA 14 13		1	41:13	26
Dolo	14	12	2	36:19	24
Albatros TV	14	9	5	30:24	18
Foče Colori	14	9	5	28:24	18
AUSA Pav	14	8	6	33:23	16
Pav Videm	14	7	7	31:28	14
OMA Mobili	14	7	7	25:28	14
Bor Elpro	14	5	9	27:33	10
Fincantieri	14	5	9	23:32	10
Vivil	14	4	10	24:32	8
Fiume Veneto	14	4	10.	18:34	8
Fratte	14	1	13	15:41	2
Prihodnje kolo (18.2.)
Bor Elpro - Laprevidente Feltre, Albatros Treviso - OMA Mobili S. Gius-to Trst, Foče Colori Latisana - Dolo Pallavolo, Fratte - Itas Fiume Veneto, Fincantieri - AUSA Pav Cervignano, Vivil Villa Vicentina - Pav Green Videm.
V moški odbojkarski C-l ligi zdaj vodi Povoletto
01ympia - tako naprej!
01ympia je znova izkoristila ugoden koledarski razpored in še vidneje izboljšala svoj položaj na skupnem vrstnem redu moške odbojkarske C-l lige. Če upoštevamo zelo dobro razmerje v nizih lahko rečemo, da ima v tem trenutku 01ympia celo štiri točke prednosti nad neposrednimi tekmeci v boju za obstanek. Štirinajsto kolo je mogoče že zapečatilo usodo ekipe Volley Badia, ki po gladkem porazu z ekipo Nova Gens sameva na dnu lestvice, a izredno pomemben uspeh je dosegla ekipa San Giustina, ki je v Padovi premagala Petrarco.
Za presenečenje kola je vsekakor poskrbel Cessalto, ki je po petih nizih odpravil vodilni Ferro Allumino, tako da se je na vrhu lestvice prvič letos znašel Flebus Povoletto. Poraz Tržačanov ni tako presenetljiv, če vemo, da je bila to šesta zaporedna zmaga Ces-salta, odkar je društvo zapustil igra-lec-trener Manzin.
Po uspešnem sobotnem nastopu nam je trener 01ympie Vojko Jakopič dal sledečo izjavo: ' Ekipa je tokrat prikazala res dobro igro. Fantje so se zavedali odgovornosti srečanja in so
Damjan Terpln
začeli zelo odločno in vsilili nasprotniku svojo igro. Še posebno pa je razveseljujoče dejstvo, da prihaja fantom samozavest in da imajo več zaupanja v lastne moči, kar sem sicer doslej pogrešal, in kar nas je tudi večkrat drago stalo. Zmaga je še toliko bolj pomembna, ker smo premagali, neposrednega tekmeca za obstanek.«
Moška C-1 liga
Izidi 14. kola
Oiympia Gorica - Pallavolo Bassa-no 3:1 (15:4, 14:16, 15:7, 15:6), Petrarca Padova - S. Giustina 0:3 (12:15, 10:15, 10:15), Volley Badia - Nova Gens No-venta 0:3 (13:15, 11:15, 12:15), Cessalto -Ferroalluminio Trst 3:2 (9:15, 11:15, 15:4, 15:12, 15:8), Anchor Fix Vivil - Povoletto 0:3 (7:15, 8:15, 11:15), (CUS iz Trsta ni igral).
LESTVICA
Povoletto	13	11	2	37:13	22
Ferroall. TS	13	11	2	35:16	22
CUS Trst	12	10	2	33:13	20
Cessalto	13	8	5	29:22	16
Nova Gens	13	7	6	28:21	14
Oiympia GO	12	5	7	21:28	10
Petrarca PD	12	4	8	19:27	8
S. Giustina	13	4	9	20:30	8
Bassano	13	4	9	17:32	8
Vivil	13	4	9	13:29	8
Volley Badia	13	2	11	14:35	4
Prihodnje kolo (18.2.)
Nova Gens Noventa - 01ympia Gorica, San Giustina - CUS Trst, Ferroalluminio - Volley Badia, Pallavolo Bas-sano - Petrarca Padova, Povoletto -Cessalto (Počiva Vivil Fix Anchor iz Ville Vicentine).
V deželnih odbojkarskih ligah
Prijetni
presenečenji
Za naše deželne odbojkarske ligaše je bil spored prvega povratnega kola nadvse neugoden, saj je bil dejansko le Breg Agrar v ženski D ligi pred razmeroma lažjo nalogo. Naše doslej najboljše šesterke so to okusile na svoji koži, a obračun nikakor ne moremo označiti za negativnega, saj sta ga oplemenitili vrsti Agoresta in Kontovela Electronic Shop z res lepima podvigoma.
Združena ekipa Agorest se je v vlogi »krojitelja boja za vrh« resnično lepo vživela, saj ji tudi v bistvu ne preostaja drugega, glede 'na to, da v ta boj ne more poseči in da boja za obstanek v ligi po krivdi preslabih Pierisa in Spilimbergheseja sploh ni. Po Prati je bil na vrsti Kennedy, a v Sovodnje morata priti še Sloga Koimpex in Villacher...
Vsekakor bolj presenetljiv je uspeh Kontovela Electronic Shop v Čenti. Tamkajšnji Banca popo-lare res že nekaj kol ne igra tako kot je treba, toda se je vendarle nahajal na 4. mestu in ni bil ravno povsem odrezan iz boja za vrh. Prav zato je uspeh Kontovelk še toliko bolj spodbuden. Hrovatinova in tovarišice so tako tudi na najboljši način reagirale na neverjeten poraz proti Virtusu in nas utrdile v prepričanju, da jim izpad iz lige ni nikoli resnično pretil. Brežanke so z zmago proti Fincantieriju opravile rutinski nastop, kljub slabemu začetku, in si verjetno tudi matematično že zagotovile obstanek v ligi, tako da bodo v nadaljevanju lahko igrale povsem sproščeno in zasledovale bolj častne cilje.
Od štirih porazov tega kola sta prav gotovo najbolj pekoča Borov in Slogin. O nastopu Sloge Koim-pex posebej, kar se tiče borovcev pa je treba reči, da so se njihove kotacije nekoliko zmanjšale, saj vodilna Natisonia in ASFJR igrata s polno paro in jih ne bo lahko dohiteti. Zdaj si v bistvu borovci ne smejo privoščiti novih spodrsljajev, hkrati pa morajo dobiti tudi oba obračuna z vodilnima, ki bosta v tem povratnem delu nastopila v Trstu. Torej še nič izgubljenega.
Oba naša moška goriška Ugaša sta potegnila krajši konec, vendar pa na povsem nasproten način. Meblo Imsa je vodilni Natisonii nudil dokaj močan odpr, Sočani pa so v Ločniku pokazali zaskrbljujoče znake splošnega popuščanja, kar je posledica dolge serije porazov, ki je nikakor ne morejo prekiniti.
k.	deželna	pm	enstva
__________Moška C-2 liga_____________
Izidi 14. kola
Fincantieri Tržič - Bor Cunja Avtop-revoz 3:1, Pav Natisonia - Meblo Imsa 3:1, Libertas Turjak - Virtus Fontanaf-redda 3:0, Volley Bali Videm - ASFJR Čedad 1:3, DLF Trst - Cima Truciolari Sacile 0:3, Volley Pordenon Friulana Gas - Legovini Šport Trst 3:2, Futura Torria-na - Pav Imme Remanzacco 3:1.
LESTVICA
Pav Natisonia	4	13	1	39:13	26
ASFJR Čedad	14	12	2	38:8	24
Bor Cunja Av.	14	10	4	34:18	20
Fincantieri	14	10	4	31:20	20
Cima Truciol.	14	9	5	31:20	18
VB Videm	14	9	5	30:24	18
Libertas Tur.	14	7	7	30:30	14
DLF Trst	14	6	8	23:32	12
Remanzacco	14	5	9	23:31	10
Meblo Imsa	14	5	9	21:33	10
Legovini Sp.	14	4 10		24:32	8
Friulana PN	’ 14	4 10		22:34	8
Torrina	14	4 10		21:34	8
Fontanafredda	14	0 14		4:42	0
Prihodnje kolo (18.2.)
Meblo Imsa - Fincantieri Tržič, Bor Cunja Avtoprevoz - DLF Trst, Pav Imme Remanzacco - Friulana Gas Pordenon, Legovini Šport - Pav Natisonia, Cima Truciolari - VolIey Bali Videm, ASFJR Čedad - Libertas Turjak, Virtus Fonta-nafredda - Futura Torriana.
_________Ženska C-2 liga___________
Izidi 14. kola
Villacher Bier Tržič - Sloga Koimpex 3:2, Agorest Gorica - Kennedy 3:1, Libertas Martignacco - Celinia Maniago 1:3, Pieris - Ottica Tomasini Cordenons 0:3, Pav Natisonia - Juniors Casarsa 3:1, Virtus Fontanafredda - Ginnastica Spi-limberghese 3:0, Prata - Torriana Gradišče 3:0.
LESTVICA
Ott. Tomasini	14	13	1	40:13	26
Prata	14	11	3	36:15	22
Sloga Koimpex	14	11	3	37:17	22
Kennedy	14	10	4	35:16	20
Villacher	14	10	4	32:19	20
Juniors	14	8	6	28:27	16
Celinia	14	7	7	25:28	14
Agorest GO	14	6	8	24:27	12
Fontanafredda	14	6	8	27:31	12
Torriana	14	6	8	19:27	12
Martignacco	14	5	9	28:28	10
Pav Natisonia	14	4	10	17:36	8
Pieris	14	1	13	5:40	2
Ginn. Spilim.	14	0	14	13:42	0
Prihodnje kolo (18.2.)
Sloga Koimpex - Pieris, Ottica Tomasini - Agorest Gorica, Torriana Gradišče - Virtus Fontanafredda, Ginnastica Spi-limberghese - Pav Natisonia, Juniors Casarsa - Villacher Bier, Kennedy - Libertas Martignacco, Celinia Maniago - Prata.
__________Moška D liga_____________
Izidi 14. kola
Pallavolo Lucinico - Soča Sobema 3:0, CG San Sergio Trst - Nuova Pallavolo Trst 0:3, Friuli Povoletto - Pallavolo Trst 3:0, Majanese - Acli Ronchi 3:0, Carmona Ruote - Intrepida Mariano 0:3, Volley Club Trst - Libertas Martignacco 3:0, Bo Fros Fiume Veneto - Prata 0:3.
LESTVICA
Prata	14	13	1	39:8	26
Intrepida	14	12	2	40:12	24
NP Trst	14	11	3	36:12	22
Friuli	14	11	3	36:14	22
Martignacco	14	9	5	29:23	18
Pall. Trst	14	9	5	30:24	18
Volley TS	14	8	6	27:23	16
Lucinico	14	7	7	29:28	14
S. Sergio TS	14	6	8	25:34	12
Fiume Veneto	14	4	10	17:34	8
Majanese	14	4	10	21:37	8
Acli Ronchi	14	2	12	16:38	4
Carmona Ruote	14	1	13	13:40	2
Soča Sobema	14	1	13	9:40	2
Prihodnje kolo (18.2.)
Soča Sobema - Carmona Ruote, Prata
-	Volley Club Trst, Libertas Martignacco
-	Pallavolo Lucinico, Intrepida - Majanese, Acli Ronchi - Friuli, Pallavolo Trst -CG San Sergio Trst, Nuova Pallavolo Trst - Bo Fros Fiume Veneto.
___________Ženska D liga_____________
Izidi 14. kola
Breg Agrar - Fincantieri Tržič 3:0, Banca Popolare Tarcento - Kontovel Electronic Shop 3:2, Virtus Trst - Dano-ne Rivignano 1:3, Gammalegno Cecchini - Lavoratore Fiera 3:0, Promovolley -CUS Videm 1:3, (Sokol Indules iz Nabrežine in Al Fungo iz Humina nista igrala)-
	LESTVICA				
CUS Videm	12	12	0	36:5	24
Sokol Indules	11	10	1	31:9	20
Al Fungo	11	8	3	27:12	16
Tarcento	12	8	4	28:21	16
Rivignano	12	8	4	26:18	16
Promovolley	12	6	6	22:21	12
Breg Agrar	12	5	7	22:28	10
Gammalegno	12	5	7	20:26	10
Martignacco	12	4	8	17:25	8
Kontovel ES	12	3	9	17:30	6
Fincantieri	12	1	11	9:33	2
Virtus TS	12	1	11	8:35	2
Prihodnje kolo (18.2.)
Kontovel Elektronic Shop - Promo-volley Pordenon, CUS Videm - Gammalegno Cecchini, Lavoratore Fiera Mal; tignacco - Al Fungo Humin, Fincantieri Tržič - Virtus Trst, Danone Rivignano Banca Popolare Tarcento (Počivata Sokol Indules in Breg Agrar).
V L amaterski nogometni ligi
Neroden poraz Primorja
V F skupini 2. amaterske lige
Juventina vse više
PRIMORJE - TORVISCOSA 0:1 (0:1)
PRIMORJE: Negrini, Cavalli, Milani, (v 72. min. Manzini), Barbieri, Olivo, Pipan, Livan, Zurini, Sullini, Cre-vatin, Saraullo.
Z drugim zaporednim porazom je Primorje ponovno zašlo v nevarne vode. Kljub okrnjeni postavi so pro-seški navijači pričakovali več borbenosti in lepšo igro. Tokrat pa so v glavnem odpovedali vezni igralci in napadalca. Rdeče-rumeni namreč že nekaj časa dosegajo zadetke z veliko težavo, to pa predvsem zaradi preveč počasne in predvidljive igre, ki znatno olajša delo nasprotnikovim branilcem. Premalo so uporabljena krila, igra se odvija v zelo ozkih prostorih, to pa je vzrok velikega števila izgubljenih žog.
Ekipa iz Torviscose bi se pred tekmo zadovoljila tudi z remijem, saj je stopila na igrišče le z enim napadalcem in številnimi veznimi igralci. Taktično so gostje odigrali odlično tekmo. Branili so se zelo urejeno, na sredini igrišča so prestregli veliko
žog, v napadu pa so izkoriščali protinapad.
Na sredini igrišča pa so imeli tudi zelo izkušenega igralca, kapetana Pol-varja, ki je bil prisoten v vseh akcijah in je uspešno organiziral igro ekipe.
Ce je bila igra skromna, še slabše je bilo sojenje, ki je, kot se je doslej že zgodilo, oškodovalo Prosečane. To pa ne sme zveneti kot edino opravičilo za neuspeh.
Gostje so dosegli odločilni zadetek z močnim strelom Zamare v voleju, ki je žogo poslal pod prečko. Primorje je lepo priložnost zapravilo s Sullinijem, ki je v bližini vrat streljal in zadel branilca: odbito žogo pa je Crevatinu z nogami prestregel vratar.
V drugem polčasu je prišlo do očitnega posega z rokami branilca gostov v kazenskem prostoru, ki ga sodnik ni videl, ali ga je smatral za nenamernega. Sledilo je nekaj nevarnih protinapadov igralcev Torviscose, ki niso uspeli zaključiti. Vrsta prostih strelov ter več kaotičnih akcij domačinov pa so bili zaman. (Š. M.)
CAPRIVA - JUVENTINA 1:2 (0:1)
STRELCA: Tesolin v 12. min. in Bastiani v 53. min.
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzo-lini, Travagin, Kerpan, Trevisan, Pazi-ente, Furlan (v 45. min. Bastiani), R. Molinari, Tabaj, Cingerli, Tesolin (v 88. min. Scermino).
Zmagovita pot štandreške Juventine se nadaljuje. Orionovi varovanci so slavili pomembno zmago tudi v Koprivnem — ta je že šesti uspeh na tujem — in se povzpeli na drugo mesto lestvice, za vodečim San Nazariom pa zaostajajo štiri točke.
Belo-rdeči so začeli srečanje zelo odločno in napadalno, kot je že v njihovi navadi. Silovit začetek Štandrež-cev je spravil v velike težave domačine, ki so po dveh zaporednih porazih želeli na vsak način iztržiti pozitiven izid.
Gostje so povedli že v 12. minuti, ko je Tesolin z lepim strelom izven kazenskega prostora poslal žogo v mrežo domačega vratarja. Odtlej so naši nogometaši zagospodarili na igrišču in
spravili večkrat v zagato domačo obrambo.
Tudi v drugem polčasu se slika ni spremenila. V 3. minuti je Tesolin zadel prečko, 5 minut kasneje pa je Bastiani, ki je po daljši odsotnosti ponovno zaigral, v protinapadu zasluženo podvojil. Srečanja je bilo tedaj praktično konec.
Juventina je v nadaljevanju nekoliko popustila, domačini pa niso bili več v stanju, da bi lahko ponovno izpostavili ravnotežje na igrišču. Capriva je v nadaljevanju uspela samo omiliti poraz, potem ko je sodnik dosodil domačinom enajstmetrovko.
Vzdušje v štandreškem taboru je bilo po tekmi na višku, saj so dosegli tretjo zaporedno zmago, in to proti nasprotniku, ki je bil še pred slabim mesecem pod samim vrhom. Juventino pa čaka že v nedeljo zelo težka tekma, ko bo gostila enajsterico Fogliana, ki deli skupaj s Štandrežci drugo mesto na lestvici. V primeru zmage pa bi Juventina že lahko »resno« začela misliti na napredovanje.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 19. KOLA
Ronchi - Codroipo	2:1
Palmanova - Azzanese	1:1
Gradese - Sangiorgina	1:2
San Canzian - Costalunga	1:1
PRIMORJE - Torviscosa	0:1
Cervignano - Spal	0:0
Tamai - Lignano	2:1
Portuale - Porcia	1:0
Palmanova	LESTVICA 19 11	6			2	21:9 28
Tamai	19	10	7	2	24:11 27
Gradese	19	10	5	4	32:19 25
Codroipo	19	9	6	4	20:12 24
Sangiorgina	19	8	8	3	25:17 24
Torviscosa	19	9	4	6	23:21 22
Ronchi	19	7	6	6	19:15 20
Costalunga	19	8	3	8	26:16 19
San Canzian	17	7	4	6	20:19 18
Azzanese	19	4	9	6	21:21 17
PRIMORJE	18	6	4	8	20:27 16
Porcia	19	6	3	10	16:23 15
Portuale	19	4	6	9	14:19 14
Spal	19	5	4	10	13:27 14
Cervignano	19	3	8	8	18:24 14
Lignano	18	1	1	16	7:37 3
PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Sangiorgina - San Canzian, Lignano - PRIMORJE, Codroipo - Gradese, Porcia - Tamai, Spal - Portuale, Torviscosa - Ronchi, Azzanese - Carvig-nano, Costalunga - Palmanova.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina D
IZIDI 19. KOLA
Indipendente - Maranese	1:1
Mortegliano - Zaule	1:1
KRAS - Latisana	1:1
Bertiolo - Varmo	1:1
Pocenia - Olimpia	4:1
Morsano - Rivignano	0:2
Gonars - Flambro	1:3
San Marco - Castionese	1:0
LESTVICA
LESTVICA
Varmo	19	11	4	4	28:13 26
Gonars	19	9	5	5	30:19 23
Maranese	18	7	9	2	17:9 23
San Marco	19	9	5	5	17:12 23
Mortegliano	19	8	6	5	26:21 22
Rivignano	19	7	7	5	27:19 21
Olimpia	19	8	4	7	23:28 20
Indipendente	19	6	8	5	21:19 20
Flambro	19	5	9	5	17:14 19
Castionese	19	5	9	5	23:22 19
Latisana	18	4	10	4	16:15 18
Zaule	19	7	3	9	16:22 17
Pocenia	19	5	7	7	27:33 17
KRAS	19	3	9	7	17:23 15
Bertiolo	19	3	9	7	14:20 15
Morsano	19	1	2	16	8:35 4
PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Latisana - Bertiolo, Flambro - Pocenia, Maranese - KRAS, Castionese -Gonars, Rivignano - San Marco, Olimpia - Indipendente, Zaule -Morsano, Varmo - Mortegliano.
V D skupini 2. AL
Kras igral neodločeno
KRAS - LATISANA	1:1 (0:1)
STRELEC: v 60. min. Rotta.
KRAS: Messina, Indrigo, Guidetti, Fabris, Darko Škabar, Marcosini, Granata, Redivo (v 46. min. Alan Škabar), Fonda, Rotta, Parma.
Krasu nikakor ne gre in ne gre. V izredno pomembnem srečanju je zaigral eno slabših tekem prvenstva . Akcije so bile, kot se žal ponavlja že dalj časa, precej nepovezane, tako da so gostje že v 15. minuti prešli v prednost. Takoj po vodstvu je imel Fonda lepo priložnost, da bi z glavo izenačil. Po vstopu v igro Alana Škabarja se je Krasova igra v nadaljevanju precej razživela in priča smo bili zanimivemu srečanju. V 60. minuti so že bili vidni sadovi boljše Krasove igre, ko je Rotta mojstrsko izvedel prosti strel z roba kazenskega prostora. Zadetek je domačinom vlil novega elana in deset minut pred koncem srečanja se jim je ponudila enkratna priložnost, da bi dosegli celo zmago. Po predložku z leve strani je žoga prišla do popolnoma prostega Fonde, ki je s kakih 7 metrov poslal žogo previsoko. K sreči, da so tudi gostje v zadnjih minutah zapravili lepo priložnost, tako da se je srečanje zaključilo s pravično delitvijo točk, ki nedvomno veliko bolj ustreza Latisani kot pa Krasu. (Z. S.)
V E skupini 2. amaterske lige
Vesna v gosteh nadigrala Architrave
ARCHITRAVE - VESNA	1:3 (0:1)
STRELCI: v 15.min. Švab, v 75. min. Petagna, v 82. min. Barilla.
VESNA: Savarin, Ridolfo, Sedmak, Podgornik, Rados, Candotti, Tantilli (v 70. min. Petagna), Barilla, Costnapfel, Caniglia (v 70. min. D. Sedmak), Švab.
Vesna se je z gostovanja vrnila s celotnim izkupičkom. Plavi so že v začetku zaigrali odločno in učinkovito, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi. Tržaška ekipa, z bivšim igralcem Vesne Pisanijem, je morala kaj kmalu priznati premoč gostov. Že v 7. minuti srečanja je Švab za las zamudil priložnost za gol. Sicer zadetek je praktično »visel v zraku«, saj so imeli Križani veskozi pobudo v svojih rokah in so večkrat spravili na kolena nasprotno obrambo.
V 15. minuti je Caniglia lepo predložil v kazenski prostor, kjer se je Švab osvobodil svojega varuha in žogo potisnil v mrežo. Priložnosti pa ni bilo še konec, saj so plavi v tem prvem delu srečanja izpeljali še nekaj zelo nevarnih akcij, pred katerimi se je nasprotnik s težavo branil.
Dokaj učinkovita igra v napadu je morda Križanom vlila prekomerno gotovost, to pa jih je v poslednjih minutah prvega polčasa drago stalo, saj je nemočni nasprotnik, ki je do tistega trenutka samo v eni priložnosti nevarno zaposlil Sava-rina, dosegel izenačenje.
Po premoru so si Križani ponovno zavihali rokave in to se jim je takoj obrestovalo, saj je nasprotnik kaj kmalu zaigral podrejeno vlogo.
Nasprotni branilci so hitre kriške napadalce zaustavljali z grobimi prekrški, kar je seveda delno pogojevalo storilnost slovenske konice. Kljub temu pa je trener in igralec Petagna v 75. minuti privedel v vodstvo svojo ekipo.
Vesna v drugem polčasu ni prav nič štedila z učinkovitimi akcijami, ki so se tako rekoč vrstile kot na tekočem traku. Očitno razigranim Križanom to ni zadostovalo, saj so se v končnem delu srečanja še vsaj trikrat približali zadetku. Naposled pa je Barillile uspelo doseči zadetek, ko je preigral nekaj branilcev in žogo potisnil vratarju za hrbet. (Andrej Kostnapfel)
V nedeljskem kolu 3. amaterske nogometne lige (skupina L)
Remi Mladosti in Zarje, vodstvo Primorca
SKUPINA I
SOVODNJE - BRAZZANESE 3:1 (1:1)
STRELCI: A. Fajt v 42. min., M. Fajt v 60. min., Pahor v 85. min.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Braini, (v 80. min. Pahor), Marson, Mrak, Acconcia, M. Fajt, Peric (v 50. min. Gulin), Bicciato, A. Fajt.
Sovodenjski nogometaši so zasluženo zmagali, pa čeprav niso prikazali posebej kvalitetne igre. Srečanje se je zanje tudi kaj slabo začelo, saj so gostje povedli že v ?• minuti.
V	nadaljevanju igre je zelo lepo priložnost zamudil Braini, ko je z glavo poslal ž°go čež gol. Šele tri minute pred koncem Prvega polčasa so domači izenačili, ko je Aleš Fajt poslal žogo v prazen gol, potem ko je Braini lepo ukanil vratarja gostov.
V	nadaljevanju so Sovodenjci prevladali tja igrišču in zasluženo povedli z Markom Fajtom, ki je lepo izkoristil podajo Braini-Ja in rutinirano poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Dokončna potrditev zmage je Prišla pet minut pred iztekom srečanja, ko )e_ Pahor, ki je ravnokar vstopil na igrišče, tise! gostujoči obrambi ter poslal žogo še tretjič v mrežo Brazzaneseja. (E. Č.)
SKUPINA L
Mladost - zarja	i:i (0:i)
„ STRELCA: M. Kalc v 29. min. in tJandolič v 76. min.
MLADOST: Zanier, D. Gergolet, Zavadlav (v 54. min. G. Ferfolja), Rego-*th, Devetak, Frandolič, Sambo, Lav-i®nčič, K. Ferfolja, Pahor, A. Kobal (v 'kk min. E. Kobal).
ZARJA: Sardi, Gotti, Grgič, Grego-tc, Samez, Jerman, M. Kalc (v 46. min. mščanc), Antonič, Zagaria (v 78. min. K Kalc), Auber, Zeugna.
Pred pričetkom derbija so bile želje .eh trenerjev nekoliko različne. Zar-|a, ki je v dobri formi, se bori za sam rh na lestvici, medtem ko je Mladost Ponovno zašla v krizo, saj ni v zadnjih teh srečanjih iztržila niti točke. Domačini so za nameček nastopili v okr-Jeni postavi, saj so bili odsotni kar Prje standardni igralci, Zarji pa je d an)kal samo hudo poškodovani Fon-Velik favorit je bila torej gostujoča jkajsterica, upoštevajoč da gre za der-j.1, Pa sta se konec koncev oba trener-' i,.strinjala, da bi jim tudi neodločen ‘5 tahko prijal.
tab 6 te rezultat morda zadovoljil oba n0 0ra' je prav gotovo ostalo razočara-skr °k’einstvo, ki je prisostvovalo res s0 0rnni in dolgočasni tekmi. Gostje CJsto slučajno prešli v vodstvo z
edinim strelom, ki so ga usmerili proti doberdobskim vratom. Še tu pa je bila napaka vratarja očitna, saj je slabo ocenil strel Kalca izven kazenskega prostora. Tudi v drugem delu ni bilo razburljivih akcij in vratarja sta ostala več časa nezaposlena.
Nekaj več od igre so sicer imeli gostje, vsi njihovi napadi pa so se končali pred kazenskim prostorom Mladosti. Pri domačinih so odpovedali predvsem vezni igralci, ki niso uspeli organizirati niti najenostavnejše akcije.
Trener Barbana je poskusil zadnjo možnost in je vključil v igro še enega napadalca, Gabrijela Ferfoljo. Kraševci so vendarle zaigrali bolj borbeno, čeprav je bilo opaziti še vedno določeno nepovezanost. Izenačenje je dosegel kapetan Frandolič, ki je lepo izkoristil podajo v kazenski prostor, kjer je neoviran poslal žogo za hrbet Sardija.
Takoj po tekmi smo vprašali za mnenje trenerja obeh postav. Stojan
Skupina I
IZIDI 18. KOLA
A.S. Anna - Moraro	1:2
Aiello - Pro Farra	1:1
Fossalon - Visco	1:1
Medea - Torre Tap.	1:2
S. Lorenzo - Azzurra	0:1
Sagrado - Poggio	1:0
SOVODNJE - Brazzanese	3:1
LESTVICA
LESTVICA
Moraro	18	12	5	1	44:11 29
Pro Farra	18	13	3	2	33:11 29
Torre Tap.	18	12	4	2	36:12 28
A.S. Anna	18	11	4	3	41:20 26
Poggio	18	11	3	4	35:16 25
S. Lorenzo	18	7	5	6	21:17 19
Fossalon	18	6	6	6	25:22 18
Medea	18	7	4	7	19:19 18
SOVODNJE	18	5	5	8	21:25 15
Aiello	18	3	6	9	14:21 12
Azzurra	18	4	4	10	10:25 12
Sagrado	18	3	3	12	13:39 9
Visco	18	2	4	12	10:38 8
Brazzanese	18	1	2	15	18:64 4
PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Azzurra - Medea, Brazzanese - Fossalon, Moraro - SOVODNJE, Poggio - S. Lorenzo, Pro Farra - A.S. Anna, Torre Tap. - Aiello, Visco - Sagrado.
Metlika (Zarja) je bil po trojnem sodnikovem žvižgu zelo razočaran. Strinjal se je z nami, da je bila tekma na nizki tehnični ravni, neodločen izid pa je bil pravzaprav pravičen.
»Točka je vsekakor dobrodošla,« nam je dejal trener Mladosti Enzo Barbana. S požrtvovalnostjo svojih fantov je bil sicer zadovoljen, žal pa mu je bilo, da ni udeležba na treningih polnoštevilna, tako da ima težave z uigranjem ekipe, (mal)
AURISINA - BREG	2:1 (1:0)
BREG: Petronio, Pavletič, Tul, Cor-batti, Gemani, Albertini, Olenik, Giu-ressi, (D'Agostino), La Calamita, Jez (Slavec), Celin. Suraci, Pečar.
Proti poprečnemu nasprotniku Brežani niso ponovili lepega nastopa iz prvega dela prvenstva, ko so na domačih tleh premagali Aurisino z dvema goloma razlike.
V prvem polčasu tekma ni bila lepa, saj je Aurisina kmalu prešla v vodstvo.
Skupina L
IZIDI 17. KOLA
Aurisina - BREG	2:1
GAJA - Begliano	1:0
Isonzo - Hermada	1:0
MLADOST - ZARJA	1:1
Romana - PRIMOREC	1:3
SanVAndrea-Vermegliano	1:1
Počitek: J. Aurisina LESTVICA
PRIMOREC	17	8	7	2	30:13 23
ZARJA	16	8	6	2	20:12 22
Aurisina	16	9	3	4	21:13 21
GAJA	16	6	8	2	14:9 20
Isonzo	17	7	6	4	19:16 20
Begliano	17	7	6	4	14:14 20
Vermegliano	16	4	8	4	12:11 16
SanVAndrea	17	4	7	6	19:21 15
MLADOST	17	5	4	8	17:24 14
J. Aurisina	15	3	7	5	11:13 13
BREG	16	4	3	9	14:19 11
Romana	16	2	5	9	12:20 9
Hermada	16	2	4	10	7:25 8
PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Begliano - Isonzo, Hermada - Romana, J. Aurisina - SanVAndrea, PRIMOREC - Aurisina, Vermegliano -MLADOST, ZARJA - GAJA, počitek: BREG.
Po zadetku so domači bistveno upočasnili igro in skrbeli predvsem, da zajezijo nasprotnikove napade.
V	drugem polčasu pa so Brežani stopili na igrišče odločneje razpoloženi. Ze v uvodnih potezah so z Giuresse-jem zapravili lepo priložnost, da bi izenačili. V naslednjem napadu pa so domačini dosegli še drugi zadetek.
Kljub zadetku Brega iz avtogola Brežanom v končnem delu srečanja ni uspelo remizirati. (E. B.)
GAJA - BEGLIANO	1:0 (1:0)
STRELEC: Starc v 40. min.
GAJA: Zemanek, Stranščak, Valter Kalc, Šuc, Neppi, Ballarin, Vengust, Starc, Alfieri, Bortolotti, Aversa (v 52. min. Aleksander Kalc).
Gajini predstavniki so dosegli pomembno zmago proti enakovrednim gostom in jih tako dohiteli na lestvici. Tekma se je začela dokaj ležerno in strelov proti vratom je bilo bore malo. S časom pa je začela Gaja diktirati svoj tempo igre in izsilila z živahnim Averso več prostih strelov in končno je v 40. minuti, po lepi skupni akciji, povedla s Starcem. V nadaljevanju se je igra razživela, toda kljub nekaterim poizkusom igralcem Begliana ni uspelo izenačiti.
Za zmago nosi zaslugo celotna ekipa, ki je skoraj v celoti uresničila trenerjeva navodila in je pokazala znatno napredovanje v igri. (A. R.)
ROMANA - PRIMOREC 1:3 (0:1)
STRELCI: Canziani v 20. min., Černe v 79. min. in Milkovič v 85. min.
PRIMOREC: Leone, Bacchia, Cop-pola, Castro, Florean, Ferluga,_Mule, A. Kralj, E. Kralj, Ferfolja (Černe), Canziani (Milkovič).
Primorec je z gostovanja v Tržiču prišel s prepričljivo zmago, s katero je tudi obdržal vodstvo na lestvici.
Že od vsega začetka so gostje zaigrali napadalno in ustvarili več priložnosti za zadetek. V 20. minuti pa so igralci Primorca le dosegli prednost, s katero so kronali svojo terensko premoč. V začetku drugega polčasa so domači zaigrali kot prerojeni in v več priložnostih spravili v težave goste. Odločna igre Romane se je tudi obrestovala z zadetkom.
V	zadnjem delu srečanja pa je trener gostov opravil dvojno zamenjavo, ki je bila povsem umestna. Nova igralca sta namreč odločilno prispevala, da se je ekipa zmagovito vrnila iz Tržiča. (A. Kralj)
3. AMATERSKA LIGA
Skupina E
IZIDI 19. KOLA
Opicina - C.G.S.	0:2
Porpetto - Santamaria	1:1
Ruda - San Vito	1:2
Turriaco - Fincantieri	3:3
Fiumicello - Pieris	5:1
Muggesana - Paviese	1:0
Aguileia - Staranzano	0:0
Architrave - VESNA	1:3
LESTVICA
LESTVICA
Ruda	19	11	5	3	26:10 27
Fiumicello	19	10	7	2	36:15 27
VESNA	18	9	7	2	21:11 25
Santamaria	19	9	6	4	24:18 24
Muggesana	19	9	6	4	27:18 24
Porpetto	19	6	8	5	29:17 20
Pieris	19	7	5	7	17:21 19
Staranzano	19	5	9	5	23:23 19
C.G.S.	19	4	11	4	22:23 19
Paviese	18	6	6	6	20:21 18
Aguileia	19	5	8	6	21:27 18
Turriaco	19	3	8	8	22:29 14
Architrave	19	2	9	8	19:31 13
Fincantieri	19	3	7	9	14:34 13
San Vito	19	2	8	9	16:23 12
Opicina	19	4	2	13	13:29 10
PRIHODNJE KOLO (19. 2.)
San Vito - Turriaco, Staranzano - Fiumicello, C.G.S. - Ruda, VESNA -Aguileia, Paviese - Architrave, Santa Maria - Muggesana, Fincantieri -Porpetto, Pieris - Opicina.
Skupina F
IZIDI 19. KOLA
Čampi Elisi - Villesse	1:1
Capriva - JUVENTINA	1:2
Fogliano - Mossa	0:0
Natisone - E. Adriat.	2:2
Piedimonte - Giarizzole	1:0
Pro Romans - S. Luigi	4:2
S. Nazario - Medeuzza	3:0
Villanova - Mariano	0:0
LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	19	10	7	2	25:11 27
JUVENTINA	19	8	7	4	19:12 23
Fogliano	19	7	9	3	18:15 23
Piedimonte	18	7	8	3	13: 9 22
Natisone	19	6	9	4	18:15 21
Villanova	19	6	8	5	20:18 20
Capriva	19	5	9	5	15:14 19
Mariano	19	5	9	5	12:12 19
Pro Romans	19	7	5	7	22:22 19
E. Adriat.	18	6	6	6	15:13 18
Mossa	19	4	10	5	12:12 18
S. Luigi	19	5	6	8	22:24 16
Villesse	19	5	5	9	18:21 15
Giarizzole	19	4	7	8	10:21 15
Medeuzza	19	3	8	8	21:30 14
Čampi Elisi	19	3	7	9	15:26 13
PRIHODNJE KOLO (19. 2.)
E. Adriat. - Čampi Elisi, Giarizzole -S. Nazario, JUVENTINA - Fogliano, Mariano - Piedimonte, Medeuzza -Natisone, Mossa - Pro Romans, S. Luigi - Villanova, Villesse - Capriva.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
14. februarja 1989
V zvezi Z novimi podatki o smrti Micheleja Sindone
Po mnenju sodnih oblasti ni treba obnoviti preiskave o vzroku smrti
MILAN — Sodne oblasti ne bodo obnovile preiskave v zvezi s smrtjo Micheleja Sindone, saj naj bi novi podatki, ki so prišli na dan med petkovo TV oddajo Rumeni telefon, ne nudili zadostne osnove za kaj takega. Preiskava o skrivnostni smrti Micheleja Sindone 22. marca 1987 v zaporu v Vogheri, kjer je bil Sindona zaprt, se je zaključila že pred časom z uradnim pojasnilom, da je Sindona napravil samomor.
V zvezi s petkovo oddajo sta državni pravdništvi iz Milana in Voghere (Pavia) izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem navajata, da se podobne novice, čeprav so z nekaterih vidikov lahko zelo koristne, le težko uporabijo za sodno preiskavo, saj se pri tem pre-
pletajo sestavine informiranja in zabave. Po mnenju sodnih oblasti lahko prvi telefonski poziv dveh samozvanih zaporniških čuvajev v zaporu v Vogheri ocenjujemo le kot anonimni poziv, ki ga je treba ocenjevati v skladu z zakonskimi predpisi.
V nadaljevanju tiskovnega sporočila je navedeno, da izjave neznanega gledalca ne predstavljajo bistvenih novosti in da so te okoliščine že podrobno preverili med preiskavo o vzrokih smrti Micheleja Sindone in zato ni zadostnih razlogov za obnovo preiskave. Glede nekaterih novih podatkov pa naj bi bilo po mnenju obeh državnih pravdništev premalo otipljivih dokazov, da so ti podatki verodostojni. V sporočilu pa je tudi poudarjeno, da
nova določila o kazenskem postopku izrecno prepovedujejo, da se v preiskavi uporabljajo podatki, ki so jih sodnim oblastem posredovale anonimne osebe.
Zaradi vsega tega tudi ni prišlo do sodne zaplembe traku s posnetkom oddaje, ki pa jo je med drugim državno pravdništvo v Vogheri posnelo. Tiskovno sporočilo se zaključuje s trditvijo, da bi se samozvani zaporniški čuvaj, če bi res želel sodelovati s pravico, oglasil že kdaj prej in takrat poročal o tem, da je na lastne oči videl, kako sta si v zaporu Sindona in neki politik zamenjala pas. Tako pa je rajši počakal skoraj dve leti in ponudil podatke, ki so bili svoj čas že tako ali tako predmet preiskave.
Tiralica za Thatcherjevo
Frankfurt so preplavile »tiralice« za Margaret Thatcherjevo, ki naj bi jo iskali zaradi umora. Nalepili so jih pripadniki doslej neznanega Irskega republikanskega solidarnostnega gibanja v ZRN	(Telefoto AP)
Nedeljska molitev za dež ni zalegla Gladina morja in jezer vidno upada
v
V Španiji plaz zasul 6 planincev
RIM - - Nedeljska molitev za dež, ki se je je udeležilo nenavadno veliko vernikov, ni dosegla zaželenega učinka. Ponekod so se včeraj zjutraj res pojavili oblaki, vendar so jih vetrovi preko dneva prepodili. V Alpah je nekaj časa celo snežilo, vendar je tudi v gorah temperatura že tako spomladanska, da je tanka snežna odeja skopnela že ob prvih žarkih sonca. Če ne drugega pa je verska pobuda sprožila val polemik, v katerih so psihologi, teologi, sociologi in na koncu še meteorologi povedali vsak svoje.
Kakorkoli že, v Liguriji je upadanje morske gladine že nekaj dni opazno, da se morje počasi niža pa so opazili tudi v Mesinskem prelivu. Največ težav imajo manjše ladje, saj so bankine običajno pritrjene in morajo zato mornarji dobesedno plezati na kopno. Tudi priobalna plovba poteka počasneje, saj upadanje morske gladine ponekod doseže tudi 50 cm. Vremenoslovci pa opozarjajo, da ne gre upadanja morske gladine in gladine jezer pripisovati zgolj sušnemu obdobju, ki traja že skoraj tri mesece. Del krivde nosi namreč tudi visok zračni tlak, ki prevladuje nad Sredozemljem in vetrovi, ki pihajo največkrat s kopnega proti morju. Vsekakor pa je res, da se bo ta položaj popravil šele, ko bo krepko deževalo. Tudi tako dolga suša v zimskem času ni noben izjemen pojav, saj se ciklično ponavlja vsakih nekaj desetletij. Znani meteorolog Bernacca meni, da je zato panika odveč in da bi moral človek imeti predvsem drugačen odnos do vode. Tudi upravitelji so doslej naredili premalo, da bi lahko zagotovili redno dobavo pitne dobe tudi v sušnem obdobju. Predlogov za to, od načrtov za višinske rezervoarje do ustrezne vodovodne mreže, je menda nešteto, vendar jih pristojne oblasti vzamejo v poštev le, ko postane položaj že dramatičen. Letošnja suša pa ni prizadela samo poljedelstva, pač pa tudi razne industrijske obrate. V Toskani so v hudi stiski tekstilne tovarne, kjer bodo v prihodnjih dneh skrajšali delovni urnik, da bi tako vsaj delno omejili uporabo vode.
Na čereh, ki že nekaj dni štrlijo iz morja na genovski rivieri, lahko vidimo, do kod običajno sega morska voda	(Telefoto AP)
GRANADA — Snežni plaz, ki se je odtrgal z najvišjega španskega vrha Mulhacen (3.478 m), je zasul šest francoskih planincev. Kljub temu da je reševalna akcija stekla razmeroma hitro, je bilo iskanje doslej zaman. Od skupine, ki je štela skupaj sedem članov se je rešila samo ena ženska.
Planinci so bili že pod samim vrhom gore, ko jih je nepričakovano zasul snežni plaz. Pri iskanju pogrešancev sodeluje tudi helikopter civilne garde.
V Neaplju več zastrupitev s plinom
NEAPELJ — V noči na nedeljo je več ljudem, ki živijo v neapeljski industrijski coni nenadoma postalo slabo, 29 pa jih je naslednji dan potrebovalo celo zdravniško pomoč. Zdravniki so doslej lahko potrdili le, da so se te osebe zastrupile s plinom, vendar za sedaj še ni mogoče ugotoviti, s katerim. Policija, ki je pregledala obširno predmestno področje pa je ugotovila, da v nobenem industrijskem obratu ni prišlo do uhajanja strupenih snovi. Prav na tem območju pa je izredno razpredeno omrežje metanovo-da, zato so preiskave še v teku.
Šahov sin Reza pozval Irance k enotni borbi proti Homeiniju
Reza Pahlavi mlajši (na sliki AP skupaj z ženo) je v govoru v nedeljo v Los Angelesu pozval vse Irance, ki živijo v izgnanstvu, da se združijo v boju za obnovo ljudske demokracije v Teheranu. Šahov sin je tudi dejal, da naj bi bilo po zmagi nad Homeinijevim režimom ljudstvo tisto, ki bo odločilo o morebitni obnovi monarhije. Njegov govor je poslušalo približno 12 tisoč Irancev.
Zahodnoevropsko gospodarstvo
se pripravlja n
ŽENEVA — Evropa 93 ni idealno zdravilo za zahodnoevropsko gospodarstvo pred naraščajočo konkurenčnostjo japonskih in ameriških industrijskih velikanov. Prosti trg kapitala pomeni obenem tudi nevarnost, da številna uspešna podjetja postanejo plen borznega kapitala ali pa mogočnih firm, ki si lahko privoščijo kupovanje neposrednih tekmecev. Zato mora država zaščititi svojo industrijo, še preden pade v naročje špekulantskih poslov ali fuzij, ki jih narekujejo tuja podjetja.
Z ostro reakcijo na tokove, ki se v francoskem in svetovnem gospodarstvu odvijajo že dobri dve leti, kajti poslovni krogi so se pred političnimi pričeli pripravljati na novo obdobje gospodarjenja, v katerem bo vloga kapitala in poslovnega združevanja očitno večja kot kdajkoli prej, je francoski predsednik Francois Mitterrand presenetil oblikovalce projekta Evropa 93. Četudi je ta ambiciozni načrt, ki naj bi Zahodni Evropi omogočil konkurenčnejši položaj v boju z Ameriko in Japonsko (obe se ponašata z enotnim trgom, EGS pa je bila zaradi razdrobljenega dvanajstčlanskega gospodarstva v podrejenem položaju), ena prioritet drugega Mitterrandovega mandata, je francoski državni poglavar sinoči med skoraj dveurnim pogovorom na prvi televizijski mreži posvaril gospodarstvenike in partnerje v EGS pred uničevalnim pohodom špekulativnega kapitala.
Uporabljajoč kot izhodišče aferi Pechiney in Societe Generale, kjer si je peščica ljudi, med njimi očitno tudi eden predsednikovih najboljših prijateljev Patrice Pelat, prislužila velike denarje z nakupom poceni delnic in prodajo, ko se je njihova vrednost na borzi zvišala, pri čemer so spretno izkoriščali zaupne poslovne informacije, je Francoise Mitterrand sprožil hajko proti borzi, ki ljudi spodbuja k špekulacijam, namesto k investicijam. Z nadvse ostrimi izrazi, kot je gangsterizem, džungla, uveljavljanje zakona močnejšega, oblika tatvine, ki uničuje prizadevanja šefov uspešnih podjetij in stotisočev delavcev, je predsednik napovedal trdnejše nadzorstvo nad finančnimi trgi, natančnejša (in najbrž tudi restriktivnejša) pravila za gospodarske fuzije in usmerjanje denarja v investicije. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, ne bomo več imeli podjetij, ki se bodo zmogla upreti finančnim tokovom iz tujine, je dejal. Pri tem je Mitterrand omenjal le ameriške in japonske konkurente, a ker je govoril o projektu Evropa 93, ni mogoče povsem izločiti tudi njegove zaskrbljenosti za
i odprtje meja
ranljivost francoskih podjetij pred ekspanzivnimi načrti zahodnoevropskih industrijskih velikanov.
Toda predsednik, ki je obljubil ukrepe za zaščito domačih firm pred uničevalnim pohodom tujega kapitala, je sinoči prezrl praktične možnosti za uveljavljanje takšne usmeritve. Francija že sedaj ima kup težav z bruseljsko komisijo zaradi subvencije Renaultu. Chiracova vlada je sredi zamaha privatizacijske politike obljubila Renaultu 13 milijard frankov kot pomoč pri spreminjanju statusa iz državne v poldržavno ali celo delniško firmo. Val privatizacij so začasno ustavili zaradi lanskega oktobrskega borznega potresa, nato pa ga je zavrla še predsedniška volilna kampanja, a četudi Mitterrandova socialistična vladajoča garnitura ne namerava nadaljevati z razprodajo državnega sektorja, je načrt o subvenciji Renaultu ostal, v jezo konkurenčnega koncerna PSA (Peugeot in Citroen), še posebej pa bruseljske komisije, ki prepoveduje subvencije v industriji.
Ukrepi, ki jih je napovedal francoski predsednik, še bolj pa njegove ideje o ustavljanju privatizacij podržavljenih firm, niso v neskladju le s perspektivo prostega trga kapitala, ki naj bi ga med drugim prinesel bodoči notranji trg, temveč utegnejo dvigniti tudi vprašujoče poglede v nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah, kjer je prehajanje državnih podjetij v zasebne roke že uveljavljeno in velja za pomembno spodbudo politiki gospodarskega prilagajanja (predvsem v Veliki Britaniji, Španiji in ZR Nemčiji). Ce so torej Mitterrandove ideje o denarju, ki naj služi predvsem kot investicijsko sredstvo, torej kot generator napredka m splošnega gospodarskega interesa, za razliko od špekulativnega kapitala, ki zmanjšuje investicijsko maso, na prvi pogled utemeljene, pa utegnejo povzročiti tudi težave. Najprej v Bruslju, kjer bodo najverjetneje nejeverno gledali na odstop Frant^oisa Mitterranda od doslej deklarirane polih' ke, pa tudi med domačimi pristaši ekonomskega povezovanja, češ da gre za tveganje, ki lahko francoska podjetja osami pred mogočnimi tokovi gospodarskega prestrukturiranja, ki se napovedujejo v Zahodni Evropi. Razen če francoski predsednik, ki se je sinoči prvič pojavil v televizijskem studiu po lanskem 13. juliju, ni mislil predvsem razredčiti obtožbe, ki jih opozicija v kočljivem času mesec dn pred občinskimi volitvami proži proti sedanji vladi.
BOŽO MAŠANOVIC
/