Leto XVII., št« 122
Ljubljana, sreda 27« maja 1936
Cena 2 Din
upravm&tvoi i-juoij<ma, tinafijeva ulica 5. — TeletOD St. SI22, 3123. 3124, 3125, 8126** Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui. 3. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St- 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. 190. čtačunl pn pošt ček, zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 10524L
Volitve v Belgiji
Tik pred nedeljsko odločitvijo v Bel-smo opozorili na posebne razmere, isaradi katerih so volitve vzbudile veliko :ianimanje po Evropi. Belgija je razmeroma majhna država in ne igra prve violine v mednarodni politiki. Njen notranji razvoj za/to ne vpliva v znatnejši meri na splošno evropsko situacijo. Da je bilo zanimanje kljub temu tako veliko, je viden dokaz, kako močno je danes Evropa medsebojno povezana, volitve same pa so pokazale, da se oblike političnega gibanja, ki odločajo usodo v velikih državah, odražajo tudi v manjših diržavah, da so torej važne za vse.
Belgija leži na meji med Francijo in Nemčijo, hkrati tamkaj, kjer je Velika Britanija napram kontinentu najbolj občutljiva. Njena preteklost je zelo polna velikih dogodkov in je bilo ]x>novno področje jako važnih sprememb ter bojišče velikih evropskih sporov. Na belgijskih tleh so se že več ko enkrat odločale evropske peripetije, tu so se bile bitke, ki so pomenile odločitve za ves kontinent. Skozi dolga stoletja se ie belgijska usoda vezala na velike narode in države. šele XIX. stoletje je ustvarilo tu samostojno državo, ki jo je mednarodno priznana nevtralnost ščitila pred opas-nostjo od zunaj.
Ta dejstva moramo imeti vedno pred očmi, kadar opazujemo belgijsko politično dogajanje. Velika vojna je pomenila silno preizkušnjo, saj je prinesla nemško invazijo, pa hkrati angleško pomoč ter francosko zavezništvo. Odtlej se je belgijska zunanja politika gibala v tesni naslonitvi na Francijo in ves veliki mednarodni kompleks, ki je z njo v zvezi. Belgija je tako rekoč do neke mere vez med Francijo in Anglijo, dasi ne formalno, pa vsekakor stvarno. Ponovno se je naglašalo, kako je z odpovedjo lokarnske pogodbe ravno Belgija najbolj prizadeta, kar je zlasti z oficielne strani našlo prav tehtnega poudarka.
Vse to je nedvomno zelo mnogo pripomoglo, da se je zanimanje "a belgijske volitve tako zelo stopnjevalo. Volilni rezultati so zanimanje vsekakor opravičili.
Tri dejstva so posebno jasno stopila do veljave v nedeljskih volilnih izidih. Zmaga reksistov, uspeh in napredek komunistov ter zmaga in napredovanje flamskih nacionalistov, Sicer je treba na-glasiti, preden se ocenjuje pomen teh dejstev, da je zmaga teh političnih skupin samo relativna, raka j poleg njih so stare stranke še vedno ohranile lominan-ten položaj. Vse te tri formacije skupno še vedno ne predstavljajo več ko dobri dve tretjini mandatov, ki jih ima sama socialistična stranka. Ta je z oslabitvijo katoliške stranke postala najmočnejša v parlamentu. Prav tako so klerikalci sami še vedno močnejši nego <vsi zmagovalci skupaj.
Ali kljub temu je stvar resna, če ne za trenutno situacijo, pa vsekakor za bodočnost. Belgijske stranke so že dolgo skupno na vladi, dasi v spreminjajoči se kombinaciji. Nič ni čudno, če je volilec smatral za primerno, da se izvede nekoliko spremembe, pa se pripusti v parlament nekaj novih ljudi. Domala vse pro-gnoze so računale s to nezadovoljnostjo volilcev in pričakovale zaokreta na levo m desno, kakor ga je napovedovala že volilna agitacija ter politična propaganda v toku zadnjih mesecev. Oiačesnje komunistov je vrh tega brez dvoma tudi v zvezi z levičarskim uspehom v Franciji, ki je pač napravil primeren vtis tudi na Belgijce ter jih orientiral nekoliko bolj na levo.
Najbolj samosvoj pojav so reksisti, ki so dosegli nedvomen uspeh. Predstavljajo nekako revolucijo v domačem krogu, zakaj njihovi uspehi gredo na račum klerikalcev, ki so domala pol stoletja predstavljali najmočnejšo belgijsko stranko; zrasli so iz katoliškega političnega tabora, toda s pomočjo fašističnih ali vsaj arvitoritamih stremljenj, ki so si jih zapisali za geslo. Taka gesla so danes v Evropi še vedno konjiunkturna zadeva, tem bolj uspešna v belgijskem primeru, ker gre za prikladno obliko, ki menda more imeti edina uspeha v taboru, navajenem na disciplino in pokorščino.
Kako bodo v bodoče opravili z reksisti, je končno stvar belgijskih političnih katolikov samih. Zra zunanji svet je bolj važno to, kar se o reksistih poroča glede njihove zunanjepolitične orientacije. V Belgiji se opaža že dalje časa močan tok, ki stremi za povečanjem samostojnosti v zunanji politiki, težeč za obnovo nevtralnostnega odnošaja do sosedov. Predstavitelji te smeri smatrajo, da bi se mogla Belgija po tej poti izmotati iz opasnega precepa, ki ga vidi
v francosko-nemškem nasprotstvu. Dejansko pomeni to stremljenje toliko kot težnjo Po povratku v predvojne razmere. Degrellu, vodji reksistov, se pripisujejo prav take težnje. Njegova opozicija zoper naslanjanje na Francijo pa sloni nedvomno v znatni meri tudi na političnem nasprotstvu do le. vičarske večine, ki bo v bodoče še bolj odločala o zunanji politiki v Parizu.
Še važnejši v tej smeri pa so flamski nacionalisti, ki prihajajo znatno ojačeni v novi belgijski parlament. Tudi Flam-ci so zagovorniki odmafenitve od Francije, tudi oni zagovarjajo politiko samo_
Minister Josip Beck v Beogradu
Danes prispe v našo prestolnico poljski zunanji minister — Posetu
pripisujejo vsi važen pomen
Varšava, 26. maja, d. Zunanji minister polkovnik Josip Beck je davi odpotoval v spremstvu svoje soproge in šefa svojega kabineta Lubienskega v Beograd, da vrne svoječasni obisk sedaj že pokojnega jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Vo-jislava Marinkoviča. Potuje preko B na in Budimpešte in prispe v Beograd s suboti-škim vlakom v sredo ob 9. dopoldne. Poljskega zunanjega ministra bod(o že na meji sprejeli zastopniki predsednika vlade dr. Stojadinoviča, na beograjski postaji pa mu bo prirejen slavnosten sprejem.
Z zunanjim ministrom Beckcm se pripelje v Beograd tudi skupina poljskih novinarjev, članov poljskega nacionalnega komiteja antante poljsko-jugoslovenskega tiska, med njimi najuglednejši zastopniki poljskega tiska.
Potovanje zunanjega ministra Becka v Beograd je izzvalo veliko pozornost ne le v poljski in jugoslovenski pavnosfci, marveč v vseh državah Srednje Evrope
»Expres Poran>"i« pravi, da prihaja Beck v Beograd zato, da bo jugoslovenskemu narodu izrazil čusftva neomajnega prijateljstva poljskega naroda. Prijateljstvo temelji na solidni osnovi. Oba naroda preveva ljubezen dio svobode in neodvisnosti. Ta velika sorodnost ju še bolj zbližuje. Polj-«ko-jug »slovensko razmerje se že dolga leta kar najprisrčnejše razvija. Obisk g-Becka prihaja v pomembnem trenutku povojne zgodovine Evrope, ko so osebni stiki med državniki vse bolj potrebni in koristni, zlasti kadar gre za dve državi, ki imata mnogo skupnih interesov.
Neki višji uradnik poljskega zunanjega ministrstva je izjavil korespondentu dunajskega »Neues Wiener Tagblalita« o Bek-koveen beograjskem posetu naslednje:
Poljska zavzema napram vsaki izmed j držav Male antante že od nekdaj posebno ! stališče. Z Rumunijo jo vežejo prijateljski . odnosi in zvezna pogodba. Napram Češkoslovaški odnošaji sicer niso najboljši, med VaTŠavo in Beogradom pa ni prav nikakega trenja. Poljski zunanji minister bo v Beogradu porabil priliko, da se porazgovo-ri z jugoslovenskimi državniki o problemih evropske varnosti, o različnih načrtih za ureditev evrooske varnosti in o reformi Društva narodov. Ne pričakujemo, da bodo razgovori o tem vprašanju, ki se ie zadnje čase obravnavalo tudi z vodilnimi bilgijskimi, skandinavskimi in baltskimi državami, omogočili kakršnokoli senzacionalno rešitev, pač pa bo gotovo dosežena jas-nost o tem. v koliko je praktično mogoče evropski mir sploh zavarovati.	^
Poljska bi morala glede na podonavske probleme zavzeti rezervirano stališče, ker so njen vpliv in njeni interesi na tem področju omejeni. Iz gospodarskih razlogov je bila Poljska vedno proti vsakršnemu večjemu bloku v svoji soseščini na jugu, ki ga po mnenju poljske vlade zaradi obstoječih naspretstev zlepa tudlj ne bo mogoče ustanoviti. Seveda pa to ne more biti nikaka ovira, da se ne bi okrepilo sodelovanje z Jugoslavijo do one mere, kakor je bilo ojačeno poljsko sodelovanje z Bolgarijo in Madžarsko. V ostalem se Beck v Beogradu ne bo vmešaval v odnošaje Jugoslavije napram drugim državam.
V Beogradu se bo obravnavalo tudi vprašanje sankcij- Poljska napram temu problemu še ni zavzela stališča, ker je še vse •preveč zapleteno. Zato zunanji minister Beck v Beogradu tudi ne bo povzel nikake iniciartive za ureditev tega vprašanja.
Upor Arabcev v Palestini dobiva vedno hujše oblike
Položaj postaja skrajno kritičen, gverilska borba Arabcev proti Angležem vedno s«Lvejša
Jeruzalem, 26. maja. o. Položaj v Palestini postaja vedno bolj kritičen. Kljub znatnim ojačenjem angleških posadk odpor Arabcev ni niti najmanj pojenjal; nasprotno, arabski pokret se je pretvoril v pravo revolucijo ki postaja z vsakim dnem bolj krvava. V vsej Palestini se je razvila gverilska vojna proti Židom in Angležem. Uporniki so prekinili vse telefonske in brzojavne zveze Palestine z inozemstvom, zlasti pa z Egiptom, tako da se morejo angleške oblasti posluževati le provizomih radijskih oddajnih postaj in oddajnih postaj angleških vojnih ladij, ki posredujejo na eni strani zvezo z Egiptom, na drugi strani pa z Londonom. Zadnji dogodki kažejo, da razpolagajo uporniki z velikimi količinami orožja, municije in eksploziv. Arabski čet-niški odredi po vsej deželi napadajo židovske naselbine, uničujejo setve, sekajo drevesa in požigajo židovska domovja. Kjer koli se pojavi angleško vojaštvo, nastanejo bitke, ki zahtevajo na obeh straneh človeške žrtve. Uporniki se čimdalje bolj poslužujejo bomb in peklenskih strojev. V pretekli noči so sredi Jeruzalema napadli An-glo-palestinsko banko m jo z bombami pognali v zrak. Pri poznejši preiskavi so v okoliških hišah našli ogromne zaloge eksploziv in že sestavljenih peklenskih strojev. V Gaziju so Arabci napadli palačo ta-mošnjega prefekta ter vrgli okrog deset bomb, tako da je poslopje hudo poškodovano. V spopadu z vojaštvom in policijo je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Število smrtnih žrtev še ni znano.
Poulične bitke v Gazi
Od Gaze do Haife in od Nazareta do Jeruzalema je prav za prav eno samo bojišče. Do najhujših spopadov je prišlo v okolici Gaze, kjer so Arabci porušili železniško progo in tako onemogočili ves promet z Egiptom, kar je za Angleže posebno občutno. V Gazi je prišlo do velikih pouličnih bitk. Arabci so zgradili barikade, izza katerih so streljali na Angleže tudi s stroj-
stojnosti bodisi v smislu obnove nevtralnosti ali v smislu naslonitve na drugačne kombinacije, pri čemer užmvfcta
njihove simpatije zlasti sosedna Nizozemska in seveda Anglija. S tem, da so se ojačili, je ta težnja postala še krep-kejša, dasi seveda še vedno ne more biti govora o kaki večini za zunanjepolitično preorientadjo. Ne sme pa ostati neomenjeno, da so se podobna stremljenja pokazala tudi že v drugih strankah, vsaj deloma, pa da bodo na desnici postala še močnejša kot reakcija na levičarsko večino in politiko v Franciji.
Vse to kaže, da postajajo rezultati belgijskih volitev čim dalje bolj važni tudi z zunanjepolitičnega vidika. Vendar za sedaj je še izven dvoma, da bo mogel socialistični vodja sestaviti novo vlado ter voditi politiko v tesnem prijateljstvu z enako usmerjeno francosko sosedo in zaveznico.
nicami. Vse angleške rodbine so morale zapustiti svoje domove ter so se začasno zatekle v poslopje policijske uprave, odkoder jih bodo ob varnem vojaškem spremstvu z avtomobili spravili na varno. Blizu Meše je velika skupina Arabcev obkolila 300 mož broječ oddelek angleškega vojaštva. Vnela se je krvava bitka, v kateri so bili Arabci poraženi ter so se morali z velikimi izgubami umakniti. Do krvavih spopadov z vojaštvom je prišlo tudi na cesti Nablus— Jemina. Arabci izkoriščajo hribovit teren in nastavljajo angleškim vojakom na vseh koncih in krajih zasede Angleži se poslužujejo vseh razpoložljivih sredstev, da bi zatrli upor, toda doslej zaman. V Jeruzalemu in drugih večjih krajih krožijo po ulicah tanki in oklopni avtomobili, nad vsem npomim ozemljem pa tndi neprestano brne vojaška letala, ki iščejo taborišča upornikov. da bi jih bombardirala in razgnala.
Angleži nepopustljivi, Arabci vedno bojevitejši
Vrhovni angleški komisar je poslal danes londonski vladi obširno poročilo o položaju in znova zateval. naj mu pošljejo na pomoč še več vojaških oddelkov iz Egipta, ker postaja položaj skrajno kritičen. Na velesejmu v Tel Avivu. ki ga je posetil včeraj popoldne, je imel govor v katerem je naglasih da Anglija ne bo popustila proti nobeni sili ter da bo do kraja izvršila svojo dolžnost kot mandatna oblast. Iz te njegove napovedi sklepajo, da bo z zelo energičnimi ukrepi skušal vzpostaviti red in mir. Od arabskih nacionalistov je v odgovor na to izjavo dobil danes pismo, v katerem mu sporočajo, da imajo tudi oni še hujša sredstva v rezervi ter da bodo na silo odgovorili s še večjo silo.
Preprečen pohod na Jeruzalem
Jeruzalem, 26. maja. o. Ob vznožju gore Tabor se je danes vnela prava bitka med večjim oddelkom angleške policije in okrog 2000 arabskimi vstaši. Policija Je skušala nastopiti najprej zlepa, toda Arabci so se takoj s silo uprli. Prišlo je do krvavega spopada in nazadnje so se morali Angleži z vso naglico umakniti, ker jim Je zmanjkalo streliva in so bili v nevarnosti, da jih Arabci obkolijo in pomore- Takoj je bila alarmirana vojska in kmalu potem je večj: motorizirani oddelek vojakov prepodil Arabce, ki so ee že bližali Jeruzalem«.
Po prvih podatkih je bik) na obeh straneh mnogo ljudi ubitih in ranjenih. V l>ol-nišnico so prepeljali le hudo ranjene policijske stražnike. Lažje ranjeni stražniki so ostali v vojašniei.
Socialistični kandidat za volitve v Ameriki
Cleveland, 26. maja. AA. Socialisti so določili za svojega kandidata Thomasa, ki je že pri zadnjih predsedniških volitvah j kandidiral za predsednika republike.
Z obiskom v Beogradu bo Beck zaključil serijo svojih potovanj v inozemstvu. Udeležil se bo v bližnji bodočnosti samo junijskega izrednega zasedanja sveta Društva narodov; jeseni ali pa šele prihodnje leto pa bo odpotoval v London, da vme lanski Edenov obisk v Varšavi.
Dobrodošlice beograjskega tiska
Beograd, 26. maja, p. Že nocojšnji listi so objavili prve dobrodošlice poljskemu zunanjemu ministru Becku. V njih pozdrav-ljajo poljskega zunanjega ministra kot zastopnika prijateljske slovanske države in argumentirajo simpatije in prijateljske odnošaje med poljskim in našim narodom. Stiki med Beogradom in Varšavo doslej niso bili posebno tesni, vendar pa je pri obeh državah skupnih mnogo mednarodno-političnih interesov. Prihod poljskega zunanjega ministra v Beograd ni samo čin vljudnosti, nego ima mnogo večji pomen. Prijateljstvo nikomur nikoli ni odveč. Kateri narod si ne želi prijateljskega priznanja svojih življenjskih pravic in spoštovanja svojih bližnjih in daljnih sosedov? Naš narod zaupi poljskemu prijatelju. In isto velja gotovo tudi za poljski narod.
Prihod zunanjega ministra Becka v Beograd bo omogočil, da se poglobi jugoslo-vensko-poljsko sodelovanje, ki je prišlo dotlej do izraza v okviru Društva narodov, in da dobi tudi svoj poseben pomen. Urediti pa bo treba tndi gospodarske interese obeh
Izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
narodov, frt jfh nflcsfcor ne gre zapostavljati
Program obiska
Po prihodu v Beograd se bo Beek odpeljal na dvor in se vpisal v dvorsko knjigo. Nato bo še dopoldne posetil ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v zunanjem ministrstvu. Razgovori se bodo nadaljevali ob 17, zvečer pa priredi predsednik vlade v Gardnem domu na Topčideru slavnosten banket, po katerem bo velik sprejem.
V	četrtek dopoldne se bo zunanji minister Beck s svojim spremstvom in poslanikom Dembickim odpeljal na Oplenac, kjer bo položil venec na grob pokojnega vladarja kralja Aleksandra. Na povratku z Oplenca nazaj v Beograd se bo ustavil na Avali, kjer bo položil venec na grob Neznanega junaka. Nato se bodo popoldne nadaljevali razgovori obeh zunanjih ministrov. V poslaništvu bo zvečer ob 8. intimna večerja in nato svečan sprejem. Ob 22.06 se bo zunanji minister Beck vrnil v Varšavo.
Konferenca jug.-poljske tiskovne antante
V	sredo bo svečano ortvorjena tudi konferenca Poljsko-jugoslovenske tiskovne antante, ki sfe bo vršila v veliki dvorani ju-gosloven sko-poljske lige v Kolaroevi za-dužbim. V četrtek se odpeljejo poljski novinarji skupno z našimi na Oplenac, da se poklonijo ob grobu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra. Na Oplencu jim bodo jugoslovenski novinarji priredili svečano kosilo. Nazaj gTede bodo Poljaki na Avali položili venec na grob Neznanega vojaka.
V	petek dopoldne bo druga plenarna seja konference, na kateri bodo obravnavane in sprejete predložene resolucije- V soboto se odpravijo poljski novinarji na krajšo turnejo po Jugosiloviji. Potovali bodo preko Sarajeva in Mositara v Dalmacijo, se ustavili v Boki Kotonsiki, na Cetinju, v Dubrovniku, Splitu in Sušaku, odkoder se vrnejo v domovino.
Pretresljiva katastrofa na majskem šolskem izletu
V reki Dyji na Moravskem je utonilo 30 otrok, ker se je prevrnil brod, ki naj bi izletnike prepeljal
Praga, 26. maja. h. Pri vasi Rakovice v neposredni bližini Brna se je pripetila danes tragična nesreča, ki je zahtevala po dosedanjih vesteh 31 življenj šotekih otrok. Tretji, četrti in peti razred rakovi-ške ljudske šole so po<j vodstvom šolskega učitelja in razrednikov napravili majni-ški izlet. Skupno se je udeležilo Izleta nad 100 otrok. Otroci so se izleta posebno veselili, ker so nameravali posetiti več oddaljenejših krajev. Zato so najeli več velikih kmečkih vozov. Na vsak voz se je nabasalo okrog 30 otrok. Dan je bil po večdnevnem deževju jasen in solnčen, kakor nalašč za izlet. Otroci so se ob napovedani uri polnoštevilno zbrali v šoli in veselo pojoč krenili na pot.
Pri Polabskih Brdih so morali preko reke Dyje. Tu nI mostu, nego samo navaden lesen brod, pritrjen na železno vrv. Brod posluje na tem mestu že dolga desetletja in se doslej še nikdar ni pripetila večja nesreča. Čeravno je reka zaradi pomladanskega deževja precej narasla, je brodnik učiteljem zatrjeval, da ni nobene nevarnosti ter da se lahko mirno zaupajo njegovi spretnosti.
Zaradi varnosti in da se ne bi pripetila kaka nesreča, je šolski upravitelj Ornjan-ski odredil, naj ostanejo otroci na vozovih. Prvi voz je krenil na brod in srečno so prispeli na drugo stran reke. Prav tako se je brez nezgode prepeljal drugi voz. Pri prevozu tretjega voza pa je prišlo do strašne katastrofe. Voznik je zavozil malo preveč po strani, tako da je bil brod enostransko obremenjen. Brodnik je b& mnenja, da to ne bo oviralo prevoza in je krenil od obale- Komaj pa je prišel proti sredini kakih 15 do 20 m široke reke, je brod zajel močan tok. Čolni, na katerih počiva pod broda, so se spredaj zaradi enostranske obtežne začeli dvigati in naenkrat je težki kmečki voz z vsem svojim živim tovorom zdrknil v reko. Nastala je nepopisna panika. Otroci v starosti 8 do 12 let, po večini neuki plavanja, so v smrtnem strahu obupno Micaki na pomoč. Toda močni tok jih je vse objel in kmalu so izginili pod vodo.
Otrok in učiteljev, ki so hali že na drugi strani reke, &e je ob pogledu na potapljajoče tovariše polastila strašna zmeda. V prvem trenutku nihče ni vedel, kaj bi storil. Mnogi otroci so v brezumnem starhu zbežali, drugi pa so se joka je metali po tleh in obupno klical! svoje bratce in sestrice, ki so pred njihovimi očmi izginili pod vodo.
Junaško so se obnašali učitelji. Videč, kaj se je zgodilo, so brez pomisleka planili v vodo in skušali reSiti zaupane jim otroke. Z nadčloveškim naporom se je šolskemu upravitelju Ornjanskemu, učitelju Novotnemu in učiteljici Zdenki Za. kovi posrečilo iztrgati hladnim valovom 9 otrok, dočim za ostale nd bilo rešitve. 31 otrok je našlo nepričakovano smrt v hladnih valovih Dyje.
Vest o strašni nesreči se je z bliskovito naglico razširila po vsej okolici. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, med njimi zlasti preplašeni starši. Odigravali so se pretresljivi prizori, ko so matere in očetje stiskali na srce svoje otroke, ki jim je nesreča prizanesla, še bolj pretresljivi prizori pa, ko so matere in očetje zaman iskali svoje ljubljence, ki so jih pogoltnili hladni valovi.
Takoj so bile alarmirane vse okoliške orožniške postaje in gasilske čete, ki so ves dan po nesreči, ki se je pripetila okrog lo- dopoldne, iskali po kalni vodi trupla utopljencev. Do večera so našli okrog 20 trupel.
Neprevidnost mladine vzrok katastrofe
Praga, 26. maja. h. Zvečer so se izve. dele o tragično končanem izletu rakoviške ljudske šole še naslednje podrobnosti:
Na izlet je krenilo 106 otrok. Peljali so se na osmih kmečkih vozovih. Dva voza sta brez vsake nezgode prišla preko reke. Ko se je tretji voz pripeljal na brod, so otroci kljub prepovedi učiteljev poskakah z voza in se postavili vsi na eno stran, da bi napravili prostor za drugi voz, ker je brod lahko hkrati prepeljal po dva voza. Zaradi tega se je bro<3 nagnil in zajel v čolne vodo. Reka je na tem mestu 8 metrov globoka. Brod se je začel potapljati, zaradi česar je nastala med otroci silna panika. Naenkrat se je brod silne nagnil in otroci so z vozom vred zdrknili v vodo. Le nekaterim se je posrečilo, da so se ujeli za žico. Voznik je skočil v vodo, da bi reševal otroke, toda udaril se je ob čoln ter se onesvestil in tudi sam utonil. Drugi voznik je rešil osem otrok, pri tem pa se je sam hudo ranil in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Učiteljem se je posrečilo rešiti 9 otrok, šolski upravitelj je rešil tudi svojo osemletno hčerko.
Po uradni ugotovitvi je utonilo vsega 31 otrok, med njima 22 deklic in 9 dečkov. Nesreča je izzvala v vsej okolici veliko žalost.
Ostavka belgijske vlade
Bruselj, 26- majia. p. Belgijska vlada je imela danes popoldne sejo, na kateri je proučila situacijo, ki je nastala po volitvah. Po kratkem posvetovanju je sklenila podati ostavko. Ministrski predsednik Van Zeeland je takoj po seji vlade zaprosil za avdienoo nri kralju in mu predložil ostavko celokupnega kabineta, ki jo je kralj Leopolid sprejel, ter takoj nato pričel konzultacijo.
Lindbergh se vrne v Ameriko
Newyork, 26- maija. AlA- Poflcovmk Lindbergh se bo s svojo družino meseca septembra vrnil v Zedinjene države.
Sarraut se poslavlja
ln Leon Bitim prihaja
V pričakovanju sestave bodoče socialistične vlade
v Franciji
Pariz, 26. maja. k. Čimbolj se bliža 31. maj, ko bo Sarraut podal ostavko celokupnega kabineta in bo novo vlado sestavil socialistični vodja Leon Blum, tembolj se koncentrira zanimanje celokupne francoske javnosti za načrte in delovne metode bodočega novega režima. Listi se izčrpno ba-vijo z vsemi problemi, ki jih bo moral Blu-mov režim urediti, pa tudi z onimi, ki si jih je bodoči ministrski predsednik v smislu programa druge internacionale sam zastavil.
Delovni program bodoče vlade
Xakor kaže, 8e je Blum sporazumel z ostalimi frakcijami ljudske fronte, predvsem z radikalnimi socialisti, komunisti in pristaši konfederacije dela, glede naslednjega delovnega programa: 1. Reforma upravnega sveta Francoske banke. 2. Velika javna dela. 3. Demokratizacija vojske.
4.	Personalne spremembe v državni upravi.
5.	Nacionalizacija nekaterih vrst vojne industrije. 6. Amnestija političnih kaznjencev. 7. Postopna ukinitev Lavalovih izjemnih uredb, ki jih je izdal na o§novi novih posebnih pooblastil.
Desničarski listi o težkočah nove vlade
V desničarskih krogih je bil ta program sprejet z velikim nezadovoljstvom. »Journal des Debats« pripominja glede reforme francoske banke, nacionalizacije vojne industrije ter tako zvane demokratizacije vojske, da se bodo vse te reforme izčrpale bržkone v tem, da bodo prišli novi ljudje na vodilna mesta in da se.. bo skušala izvesti razorožitev države, da bi se tako omogočile nove iniciative za splošno razorožitev v Evropi. Blumovi načrti glede reforme Francoske banke so že doslej izzvali resne posledice. List izraža bojazen, da ne bi nastale na borzi še večje reakcije, ki bi lahko spravile v nevarnost francosko valuto.
»Pariš Midi« se bavi z Blumovi reformami bolj s finančnega vidika in ugotavlja, da bo morala nova vlada računati predvsem 7. izrednimi izdatki v vojaške svrhe in primanjkljajem 5 do 6 milijard frankov r državnem proračunu. Poleg tega si bo morala preskrbeti Blumova vlada še nove milijarde, če bo hotela izvršiti svoj obljubljeni program velikih javnih del. Socialista Vincenta Auriola, ki ga je Blum že določil za novega finančnega ministra, čakajo spričo tega izredno velike naloge.
Ugibanja o politiki novega zunanjega ministra
Na Quai d' Orsayu bo zavladal homo no-vus, radikalni socialist Del bos, ki je pokaral doslej veliko zanimanje za francoska
zunanje-politična vprašanja in je lani sprožil v parlamentu viharne proteste proti paktu, ki ga je sklenil Laval 7. januarja z Mussolinijem. Pozneje se je z vso odločnostjo zavzel tudi za nadaljevanje in razširjenje sankcij proti Italiji. Delbos velja za eksponenta francoskih sankcionistov. Francoski desničarji mu očitajo, da bo prepustil proste roke francoski službeni diplomaciji, ki je že od nekdaj anglofilska in ki bo nedvomno znala sedaj spet ustvariti tesnejše sodelovanje z Veliko Britanijo. Tudi v tem pogledu prihajajo tako do izraza politične tendence druge internacionale.
Zadnja seja Sarrautove vlade
Pariz, 26. maja. w. Za dne 29. t. m. je sklicana zadnja seja Sarrautove vlade. Na seji bosta zunanji minister Flandin in minister za Društvo narodov Paul Boncour podala poročilo o mednarodnem položaju. Vlada v tem pogledu ne bo sprejela nika-kih sklepov, marveč bo nato rešila samo še nekatere tekoče zadeve, vse drugo pa bo prepustila v odločitev bodoči vladi. Boncour je danes sprejel v zunanjem ministrstvu francoskega poslanika v Pekingu, ki mu je poročal o položaju na Daljnem vzhodu in o domnevnem razvoju odnošajev med Japonsko in Rusijo. Nato je imel Boncour dolg razgovor s francoskim poslanikom v Bukarešti, ki mu je poročal o zadevah, o katerih bodo razpravljali na sestanku vladarjev držav Male antante, ki bo v začetku junija v Bukarešti.
Vlada v glavnem
že sestavljena
Pariz, 26. maja. o. Po informacijah parlamentarnih krogov je vlada Leona Bluma tako rekoč že sestavljena. Štela bo 20 članov. Vsi važnejši resori bodo v rokah socialistov. Le vprašanje, kdo naj prevzame resor za zunanje zadeve, še ni docela razčiščeno. Herriot ga je odklonil, Chautemps socialistom ni všeč, Boncour pa se obotavlja iz nekih osebnih razlogov. Vse kaže, da bo Sarraut okrog 5. junija podal kolektivno ostavko svoje vlade. Blum bo gotovo že v nekaj urah predložil predsedniku republike listo novega kabineta.
Za odgoditev odločitve v ženevi do jeseni
Nova vlada bo, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi v Ženevi, na izrednem zasedanju sveta Društva narodov kar odkrito nastopila za odgoditev končne odločitve gledi sankcij do jeseni. Sankcije bi potem takem ostale še nadalje v veljavi. Francoski krog? racUnajo s tfem; da bo Italija radi "ega izstopila iz Društva narodov, kar bi pa bilo Franciji trenutno po volji, ker bi se tako pogajanja o vzhodni Afriki izločila iz Društva narodov. Direktna diplomatska pogajanja o tej stvari bi vsekakor prej omogočila kompromis.
Neguševa država novim gospostvom
Adis Abeba, 26. maja. k. Šele sedaj so italijanske čete zavzele Ankover, ki leži 150 km severovzhodno od Adis Abebe ob veliki karavanski cesti, ki vodi skozi Auso proti Džibutiju. Prebivalstvo, pri katerem so našli le malo orožja, se je takoj podvrglo italijanski oblasti. Hkratu so čete zavzele tudi Muskalo.
V Debri Markosu so pričeli graditi veliko letališče, na katerem bodo lahko pristajala tudi težka letala. V bližini Debre Brethana je oddelek askarov odkril skrivno skladišče neguševe vojske in v njem 30 ton žita.
Iz Hararja so pričeli prodirati oddelki južne vojske preko gorskih grebenov proti zapadu, obenem pa tudi iz Negelija proti severu, da vzpostavijo nove zveje med Adis Abebo in jugovzhodno Abesinijo.
Kaj je z novo abesinsko vlado
Rim, 26. maja. o. Oficiozni »Giornale d' Italia« demantira vesti angleških listov o izbruhu uporov v Abesiniji ter o pripravah za nov organiziran vojaški odpor, ki naj bi se pričel po nastopu velike deževne dobe. V dokaz, (?a so vse te vesti neresnične, navaja list, da francoski škof v Hararju še
vedno nemoteno posluje dalje, čeravno je stalno rovaril proti Italiji. »Azzione Colo-niale« pa trdi, da so neosnovane tudi vse vesti, da obstoja nekje v Abesiniji še vedno abesinska vlada. Res je, da se je zbrala v mestu Gore skupina ljudi, ki si prisvaja nekako vladno oblast, toda te oblasti ne more priznati ne Italija, ne katera druga država Samo Anglija podpira to navidezno abesinsko vlado in ji daje potuho ter jo hujska proti Italiji. Gore je v neposredni zvezi z mestom Gemhalo ob sudanski meji, kjer je angleška carinarnica. Od tod vodijo vse niti v Abesinijo in od tod se organizirajo vse akcije proti Italiji. Od tu tudi dobiva famozna abesinska vlada finančna sredstva in politična navodila.
Badoglijeva krona in meč
Kairo, 26 -maja. w. Carinske oblasti ob Sueškem prekopu so zaplenile zlato krono in z dragulji ctkineani meč, ker so menile, da gre morda za del kronskega zaklada abesinskega cesarja. Krona in meč sta bila v zavoju, ki ga je imel potnik, ki je prišel iz Vzhodne Afrike. Carinskim organom je izjavil, da so v zavoju obleke. Pozneje ©o zavoj zopet izročile potniku, ker se je izkazal s potrdili, da je vse to osebna last maršala Badoglia.
»Samouprava" in ljubljanski sestanek JNS
Nedeljska banovinska konferenca JNS gre političnim nasprotnikom zelo na živce. Posebno se je splašil »Slovenec«, in v potu svojega obraza skuša zabrisati vtis, ki ga je nedeljska skupščina napravila tudi nanj. Da se pri tem poslužuje svojih starih metod in da je iz njegovega političnega priročnika zopet iztrganih par strani naše najnovejše politične zgodovine, se razume kar samo po sebi.
Prav huda je tudi beograjska »Samouprava«. Njej so bili očividno natvezili. da JNS v dravski banovini sploh več ne obstoji. In zato prihaja s trditvijo, da JNS pri nas nima niti krajevnih niti sreskih organizacij. Če je ta gospoda tudi o stanju v lastni organizaciji tako dobro poučena, potem ji samo čestitamo. »Samouprava« polemizira z dr. Kramerjevo ugotovitvijo, da državna politika še danes živi od političnega in nacionalnega kapitala, ki ga je ustvarila JNS. Mnenja je, da je dr. Kramer pri tem sigurno mislil na državljanske svoboščine, obenske volitve in požarevske železnice. »Samouprava« ima vsaj deloma prav. Res je dr. Kramer mislil tudi na državljanske svoboščine in na občinski zakon. JNS je namreč likvidirala stanje diktature, v kateri 60
državljanske svoboščine bile sploh odpravljene. ter je v novem ustavnem stanju zna-čila prehod k demokraciji, katero je razvijala, res sicer ne v skokih, ali vendarle stalno in dosledno. Odkar je JNS odšla z
vlade, je ta razvoj prenehal- '
j
• Res je tudi, da je JNS vrnila tudi našim občinam njih prirodno funkcijo v narodnem življenju. Diktatura je, kakor znano, popolnoma sistirala občinsko avtonomijo in povsod uvedla komisariate. JNS je ustvarila moderen občinski zakon z močnimi garancijami za občinsko avtonomijo,
Na požarevske železnice pa g. dr. Kramer ni mislil, ker ta afera spada v dobo, ko on in njegovi prijatelji niso imeli nobene
besede. T
. v... »samouprava« tudi ni zadovoljna, da dr. Kramer odbija fašizem. To vprašanje naj glavno glasilo prepusti našim domačim strokovnj"1"0'" iz Kopitarjeve ulice
Beležke
JNS v moravski banovini
V nedeljo so se vriile občinske volitve v občini Dragosvetci v moravski banovini. Je to ena največjih občin v srezu. Vpisanih volilcev je bilo 923. Postavljeni sta bili samo dve kandidatni listi in sicer lista Ju-goslovenske nacionalne stranke z nosilcem Vaso Simičem in lista zdr. opoz. z nosilcem Milanom Dimitrijevičem. JRZ ni postavila svoje kandidatne liste. Zmagala je lista združene opozicije, ki je dobila 392 glasov, dočim je dobila lista JNS235 glasov.
Beograjski Ust o usodi koroških Slovencev
Beograjska »Narodna odbrana« objavlja uvodnik o »Usodi koroških Slovencev«. V članiku govori pisec dr. Božidar Nikolajevič o bortah za osvobojenje slovenske Koroške v letih 1918 in 1919. Obširno razpravlja o poteku plebiscita, ki je kljub svojemu izidu dokazal svetu, da je slovenski del Koroške naseljen z večino Slovencev. Nato govori pisec obširno o borbi koroških Slovencev za kulturno avtonomijo in o protiak-ciji koroškega deželnega odbora. Dočim imajo Nemci v Jugoslaviji danes 620 osnovnih šol, razpolagajo koroški Slovenci samo z 79 utrakvisticnimi razredi, v katerih se ne nauče niti slovenščine niti nemščine. List zaključuje, da je »nastopil čas, ko bo morala jugoslovenska vlada po6vetiti paž-r.jo slovenski narodni manjšini na Koroškem. Treba se bo obrniti na Društvo narodov, ki je v prvi vrsti poklicano, da uveljavi polno avtoriteto manjšinskim odredbam v mirovnih pogodbah.«
Potrebna je nujna odpomoč
Kakor je znano, je na nedavni zagrebški konferenci predstavnikov naše in nemške vlade prišlo do precej povoljnega aranžma-na glede turističnega prometa potom posebnih akreditivov, tako da Nemec, ki potuje v Jugoslavijo, plača doma vsoto, ki jo namerava pri nas potrošiti, v Jugoslaviji pa dobi zato izplačilo v dinarjih, izvedba araužmana je bila poverjena obema Narodnima bankama, ki bi se morali dogovoriti o kurzu za zamenjavo- Letos vlada med nemškimi turisti veliko zanimanje za naša kraje, zlasti za Bled in za Jadran. V izvedbi postopka pa so nastale nepričakovane težkoče. ki grozijo upropastiti ves letošnji tujski promet iz Nemčije. Dočim so namreč nemški interesenti bili uradno obveščeni, da se jim bodo marke v Jugoslaviji izplačevale v dinarjih po tečaju 14, so prvi turisti, ki so dospeli iz Nemčije, dobili izplačano samo po 1'2.50 Din. Povrh je poslovanje še tako počasno funkcionira, da morajo Nemci cele dneve čakati na izplačilo ter ostajajo tako brez denarja. Te nevšečnosti so povzročile, da se nemški turisti vračajo domov, a kar je glavno, da v masah odpovedujejo svoje prijave za prihod v jugoslovenska letovišča.
Posebno Bled in jadranska kopališča ro težko prizadeta. Potrebna je nujna odpomoč.
Ceremonijal za proslavo ftadičevega rojstnega dne
Vodstvo hrvatskega prosvetnega društva »Seljaška sloga« je proglasilo 11. junija rojstni dan pokojnih bratov Radičev, za kmetski praznik. Za proslavo tega praznika je izdala »Saljaška sloga« posebna navodila v katerih naroča:
1.	11. junija morajo pričakati sončni vzhod vsi hrvatski kmetje z ženami in de-co v prirodi, na travi, v sadovnjaku ali na vrtu. V rokah morajo imeti sveže poljsko cvetje. Ko vzhaja sonce, morajo dve minuti molče misliti o tem, kaj značita brata Radiča za hrvatske kmete, kaj pomenita za vse kmete širom sveta in končno kaj je treba še storiti za napredek in uspeh se-Ijaškega pokreta.
2.	Ob 8. zjutraj naj se vrši skupen zajtrk. Pri njem se sme uporabljati samo domača hrana, ki jo naš kmet sam pridela. Na mizo ne sme priti nobena v trgovini kupljena hrana. Pred zajtrkom naj pove gospodar ali kak drug zavedni član druži, ne glasno, na kaj je mislil pri sončnem vzhodu.
3.	Ob 14. uri naj se zberejo vaščani ene vasi v kakem vrtu ali sadovnjaku ter s pesmijo in razgovorom proslavijo spomin bratov Radičev kot preporoditeljev hrvatskih kmetov. Sicer so za ta dan prepovedane vse veselice in zabave.
Konflikti med mačkove! v Dalmaciji
V splitskih listih ee je vnela o&bra polemika med predsednikom bivše Orjune dr. Ljubo Leontičem in dr. Edom Bulatom. Oba sta člana Kmečko-demokratske koalicije ter se borita med seboj za vodstvo bivših samostojnih demokratov v Dalmaciji, v kolikor so ostali v vrstah KDK. Pred nekaj dnevi je bil Split prepravljen z anonimnimi letaki proti delu dr. Ljube Leontiča, ki je na nje javno reagiral ter cikal, da izvirajo iz okolice dr. Bulata. Ta seveda tudi ni molčal ter je izjavil, da ni pisec omenjenih letakov. Spor med obema politikoma je vzbudil med Spličani mnogo komentarjev, ker dokazuje, da vladajo tudi v vrstah bivših samostojnih demokratov veliki nesporazumi, kakor med voditelji bivše HSS v Dalmaciji.
Mussolini novinar
Pred par dnevi je bilo zaključeno v Italiji urejevanje materiala o popisu prebivalstva, ki je doseglo število 42 in pol milijona duš. V številu niso vračunani vojaki abesinske ekspedicije in tamošnje delavstvo iz Italije. Italijanska javnost se je živahno zanimala, kateri poklic je navedel Mussolini v svojem popisnem obrazcu. Sedaj javljajo listi, da je Mussolini navedel kot svoj glavni poklic novinarstvo ter se prijavil kot novinar.
Ljubljanski mestni svet
Nova akcija za preureditev
proge na
kolodvora ln želemlSke ozemlju
i
Iz Ljubljane pobegli dijaki prijeti na Sušaku
Sušak, 26. maja. o. Na podlagi tiralice ljubljanske policije so organi sušaške policije danes prijeli na Sušaku dijake Boži-dara Kunca in Branka Selana iz Ljubljane ter Franca Honigmana in Alfonza Krischa iz Kočevja, ki so pobegnili z doma zaradi slabih ocen v šoli. Vse štori tičke so danes s policijskim spremstvom odpravili do-mov.	'
Ljubljana, 26. maja.
Sejo mestnega sveta je otvoril župan dr. Adlešič, ki je takoj odredil prehod na dnevni red. Najprej je bilo na predlog načelnika gradbenega odbora dr. Stelčta rešenih več parcelacijskih zadev, nato pa je dr. Štele podal obširno poročilo o ureditvi glavnega kolodvora in o problemih, ki so s tem zvezani. Govoril je o železniških prehodih na Tvrševi in Gosposvetski cesti, ki sta prometu v veliko oviro. Negotovost pa ovira tudi gradbeno delavnost v bližini obeh prehodov. Zato je potrebno, da si občina postavi program za rešitev vseh teh vprašanj. Glede kolodvora je več načrtov (n. pr. čelni kolodvor, preložitev izven mesta itd). Vse to bi ogromno stalo, saj bi bilo samo za nadvoza potrebno 80 ali še več milijonov. Zato bi bilo najbolje, da se mesto Ljubljana odloči za idejni načrt inž. Dimnika, ki predvideva poglobitev sedanje proge tako da bi novi kolodvor ostal skoro na istem mestu kakor je sedanji. Referent predlaga naslednje sklepe:
1.	Mestni svet ponovno ugotavlja, da zahtevajo razvoj mesta in cestno-prometne razmere, posebno pa tudi resno ogrožena varnost prometa na železnici, nujno rešitev tako zvanega kolodvorskega vprašanja v Ljubljani.
2.	Premotrivši vse postoječe Idejne načrte za to rešitev, smatra mestni svet za najprimernejši idejni načrt inž. Dimnika, ki predvideva poglobitev sedanje proge in postavitev novega kolodvora skoro tam, kjer stoji sedanji.
3.	Glavne prednosti take rešitve so ▼ tem, da ostane kolodvor v centru mesta, da proga ne bo ovirala razvoja mesta ter cestnega prometa, železniški upravi pa bo nudila možnost moderne in varne ureditve železniškega prometa. Posebna prednost načrta je tudi v tem, da se more izvesti v etapah in da je po dosedanjih cenitvah daleko najcenejši.
4.	Apeliramo na kraljevo vlado, posebne pa na ministrstvo prometa, da pristopi takoj h konkretnemu reševanju kolodvorskega vprašanja v Ljubljani, predvsem na podlagi idejnega načrta g. inž. Dimnika. Kot prvi korak naj ministrstvo odredi stalno strokovno komisijo, ki naj skupno z odposlanstvi mestne občine ljubljanske in banovine izdela definitivni tehnični in finančni program.
5.	Mestni svet ljubljanski določa znesek 100.000 Din za stroške za izdelavo generalnega načrta po gornjem idejnem načrtu.
6.	Ker onemogočajo kurilnice sploh vsako rešitev kolodvorskega vprašanja v Ljubljani in ogrožajo tudi zdravje ljubljanskega prebivalstva, pozivamo železniško upravo, da prestavi kurilnice čimprej iz mesta po idejnem načrtu poglobitve.
7.	Izdelava dokončnih načrtov za rešitev kolodvorskega vprašanja je tudi zato nujna, ker prej mestna občina ne more izdelati definitivnega regulačnega načrta mesta, ki je nujno potreben in ki ga gradbeni zakon zahteva.
8.	Ker bi podvozi ali nadvozi preko železniške proge ravno tako ovirali razvoj mesta, kakor ga ovira sedanje stanje, in bi cestni promet še bolj otežkočali, pa tudi iz estetskih razlogov, odklanja mestna občina v centru mesta vsako tako rešitev.
Občina bo najela pri Mestni hranilnici
kratkoročno posojilo 600.000 Din. Dolg bo odplačala mestna plinarna, ki je sedaj dolžna občini 600.000 Din. Občina ta denar nujno potrebuje, ker pa plinarna hipno nima zadostnih sredstev, naj se zadeva uredi na gornji način.
Banska uprava zahteva od občine dotacijo tudi za žensko bolnico, kakor jo občina že plačuje za bolnico. Mestni svet je odklonil to dotacijo.
Filharmonična družba želi podaljšati svojo dvorano na Hribarjevo nabrežje po nar črtih arh. Plečnika. Družbi se prepusti potrebni svet proti letni priznavalnini 10 Din. To velja vse dotlej, dokler bo poslopje javna last in bo služilo kulturnim namenom. Ako preide poslopje kdaj v zasebno last, se mora to razmerje spremeniti
Nadalje je mestni svet rešil celo vrsto ugovorov proti gostaščini; ugodil je skoro vsem pritožbam. Pritožbam proti prinist-karini je bilo ugodno le deloma.
Nove mitnice
Zaradi razširjenja mestnega področja je potrebna prestavitev več novih mitnic in tehtnic. Stroški zato bodo znašali približno 681.000.— Ker te vsote ni v proračunu, naj se krije iz tekočih izdatkov.
Ms. dr. Bohinjec je opozoril, da Je bil že objavljen razpis za zgraditev teh novih poslopij, kar pomeni, da je mestni svet postavljen pred gotovo dejstvo in da je prisiljen poiskati samo primerna denarna sredstva. Ne Btrinja se z mnenjem, da je presta,-vitev užitninske črte nujna in neodložljiva. Problem užitnin visi že dolgo časa v zraku kot nesimpatičen in je težnja prebivalstva, da bi se tozadevna služba organizira« la na drug, cenejši način.
Razne zadeve
Urejene so bile nekatere finančne zadeve priključenih delov občine. Dovoljeno Je bilo 110.000 Din, da se plačajo zaostale oskrbovalnine. Odpisane so bile nekatere zastarele terjatve. V sporazumu s policijsko upravo se določi enosmerni promet na Sv. Petra cesti od Filgnerjeve ulice do Marijinega trga, v Dalmatinovi ulici od Tvr-ševe do Miklošičeve ceste in v Gregorčičevi ulici od Gradišča do Vegove ulico. Sprejeti so bili pravilniki za razne odbora mestnega sveta.
Dovoljeni sta btR gostilniški koncesij! Mariji MLmiČ, Vladimirju Nazorju in Antonu Mrašoviču. Štiri koncesije so bile odklonjene, sklepanje o nekaterih drugih pa odloženo. Podeljeno je bilo 11 štipendij za slušatelje tehnične 6rednje šole.
Župan je prečital več vloženih samostojnih predlogov ter jih dodelil pristojnim odborom. Sledile so nato interpelacije, na katere je župan sproti odgovarjal. Med drugim je m. s. dr. BoMnjec interpeliral glede nevarnosti da &e ukine dekliška vadni-ea, glede zaščite zavarovancev družbe Fe-niks. med katerimi je zlasti mnogo Ljubljančanov, zaradi odpovedi stanovanj r šentpeterski vojašnici, m. 8. Soss pa zaradi podelitve obrtnega dovoljenja nekemu inozemskemu trgovcu.
Kralj Eduard —
britanski maršal
London, 26. maja. AA. Reuter poroča, da je kralj Edvard VIII. danes sprejel mar-šalski čin. Pri tej priložnosti se je vršila skromna slovesnost, ki ji je prisostvovalo med drugimi vseh šest maršalov britanske vojske z vojvodo Connaughtom na čelu. Vojvoda je kralju izročil maršalsko palico in imel kratek nagovor, ki je vladar nanj odgovoril s toplimi besedami. Svečanosti nista mogla prisostvovati dva britanska maršala, ki imata častni naslov maršala, in sicer japonski cesar in bivši španski kralj Alfonz XILL
Nesoglasja v angleški vladi
London. 26. maja. o. Po snočnji seji vlade prevladuje v političnih krogih prepričanje, da to v najkrajšem času prišlo do že dolgo napovedovanih sprememb v vladi. Ministrstvo za mornarico in ministrstvo za kolonije je že vakantno. ker sta oba ministra podala ostavko. Priznavajo, da vladajo v sami vladi velika nasprotja v pogledu zunanje politike, da pa mora biti situacija razčiščena najkasneje do sestanka sveta Društva narodov 16. junija, ko se to morala Anglija končno veljavno odločiti, kakšno stališče bo zavzela v vseh aktualnih mednarodnih problemih. Ministrski predsednik Baldwin 6e je zaradi teda odločil, da predvsem izravna spore, ki so nastali v vladi sami. V to svrho je imela danes vlada sejo, na kateri je podal zunanji minister skupno z državnim podtajnlkom Van-sittartom obširno poročilo o abeslnskem in palestinskem problemu ter o angleško francoskih pogajanjih glede sankcij. V vladnih krogih pa zanikajo vesti, da ti se vršila pogajanja med Londonom in Rimom, »zve pa se, da bo angleški poslanik Drummond prihodnje dni obiskal Mussolinija in mu pri tej priliki sporočil gotove angleške predloge, nanašajoče se na Abesinijo.
Minister Thomas izroča pečate
London, 26- maja. w. OdstopivSi minister za kolonije Thomas. eden najpopularnejših politikov v Angliji, je danes v buckhing-hamski palači izročil kralju Edvardu pečate kolonialnega ministrstva in s tem deU-nitivno izročil svoje ministrske posle.
Rekrutacija v Avstriji
Dunaj, 26 maja. o. Nocojšnji oficiozni »\Veltblatt« poroča, da bo v času od 15. do 30. junija izvršena v Avstriji prva rekrutacija po vojni v smislu zakona o zopetni u ved ti splošne vojaške dolžnosti. Vlada pripravlja sedaj posebno uredbo o dijaškem roku. Zaenkrat bo rekrutiranih 15.000 novincev letnika 1915. Ni še določeno, ali '»odo služili v vojski, ali pa v delavskih oddelkih.
Notranje posojilo na češkoslovaškem
Praga, 26- maja. o. Po kraHkih pogaja?-njih med finančnim ministrstvom in zastopnika glavnih denarnih zavodov je bil dosežen sporazum, da se najame novo notranje posojilo, tako zvano posojnilo za državno obrambo. Danes je objavljen zakonski načrt za novo posojalo, ki je bilo predloženo poslanski zbornici v odobritev. Posojilo se bo obrestovalo -po 3 in 4o*/« Amortiziralo se bo v 50 letih, prrdčenši z letom 1936 po posebnem amortizacijskem načrtu. Vaši na posojila ra določena. Podpisniki posojala, ki se bo obrestovalo po 3.5, bodo deležni tudi posebne davčne anv-nestije.
Nova uredba o ločitvi zakonov
Beograd, 26. maja. o. Zastopnik ministrstva pravde minister Cvetkovič Je danes izdal novo uredbo o ločitvi zakonov. Ta ured-ba velja samo za področja apelaeijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Zagrebu ter služi v izpopolnitev svoječasno leta 193q izdelane uredbe.
Mačkove čestitke Tesli
Zagreb, 26- meja. o. Dr. Maček je poeta! znanemu ameriškemu učenjaku Nikoli Tesli za njegovo osemdesetletnico brzojavno čestitko, v kateri ga (pozdravlja kot velikega Srba iz hrvatske decnovrae.
Iz davčne Službe
Beograd, 26. maja. AA. Z odlokom finančnega ministra je imenovan za davkar-ja v 8. skupini pri davčni upravi v Slo-venjgradteu Vaupoit, dosedanji pomožni davkar.
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 26. maja. L V ponedeljek Je bila odigrana edino prekinjena partija 9. kola Lasker - Rjumin. Bivši svetovni prvak, ki je imel že ob prekinitvi ugodnejšo pozicijo, je v nadaljevanju zmagal. Danes je bil prost dan.
Stanje po 9. kolu: Capablanca 6V«, dr. Lasker, Rogozin, Botvinik 5, Kan, Lowen-fiseh 4'/», Rjumin, Flohr 4, Lilienthal 3*/«, Eliskases 3.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved; Vedra ponekod le prehodno oblačno, bolj* toplo in stalno vreme.
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Najbrže večinoma še jasno, nekoliko topleje, večja ftifižjjfist sevtfit,
Maši kraji in ljudje
JTj. Vel. kralj Peter II. se je udeležil v ponedeljek krstne slave konjenikov svoje garde v sokolskem kroju, kralj, namestnik knez Pavle pa v generalski uniformi
Na univerzi volijo reprezentanco
Po večletnem presledka se bedo jutri spet vršile volitve
Že par let se razvija akademsko življe-Bje na naSi univerzi brez vrhovne stanovske predstavnice. Mnogi akademiki so Uvideli, kakšno škodo je utrpel njihov Stan prav zaradi tega, ker nima svoje reprezentance, katere naj bi bila nele predstavnica akademske omladine, mar-več tudi zastopnica vseh njenih gospodar, flteih, socialnih in študijskih interesov. Večletna prizadevanja za zpetno osnovanje akademske reprezentance so bila brezuspešna, šele pred kratkim je uspejo posebrr komisiji Društva slušateljev juri-dlčne fakultete sestaviti osnutek pravili ea reprezentanco, ki so jih po kratkih razpravah sprejela vsa naša strokovna in kulturna akademska društva' Osnutek so jdožila na rektoratu.
Akademska stanovska predstavnica je Zgrajena na demokratični osnovi, kar najlepše dokazuje dejstvo, da so volitve tajne in da ima vsak redno vpisani slušatelj in to še 2 semestra po absolu toriju, a pred diplo-
mo-aktfvno in pasivno volilno pravioo. V smisju pravil tvorijo prvo volilno komisijo predsedniki strokovnih društev. Vsak član ima pravico vložiti pri volilni komisiji' kandidatno listo na kateri morajo biti podpisi vsaj 20 rednih članov. Na vsakih 20 glasov za kandidatno listo odpade en delegat Izvoljeni delegati tvorijo vrhovni forum reprezentance, ki se imenuje občni zbor. Ta zbor delegatov voli potem upravni odbor. Poslovna doba upravnega odbora se konča vsako leto novembra. Prva izredna poslovna doba pa traja do novembra 1936.
Prva volilna komisija je razpisala volitve delegatov v ustanovni občni zbor za 28. t. m. Volitve se bodo vršile nepretrgano od 8. do 18. ure v balkonski dvorani na univerzi. Zadnji rok za vlaganje kandidatnih list je 27. t. m. od 11. do 12. ure v lokalu DSJF. Volilni imenik je v svrho reklamacij na vpogled še 27. t. m. od 11. do 12. ure tudi v lokalu DSJF.
Kraji ob Muri so
Velika pomladna povoden!, kakor pred 20 leti
Gornja Radgona. 26. maja.
Po hucDih nalivih zadnjih dni je obmejna reka Mura silno narasla, kar je pospešilo še sobotno silno neurje nad Wildonom, Voitfichberg-om, Bruck.om ob Muri in Marijinim Celjem, kjer so se bili utrgali oblaki, da je lilo kakor iz škafa. Tudi
prejšnje dni zapadli sneg na Gornjem Štajerskem se je začel taliti itn tako so bili hudourrrfki namah polni vode. že v soboto dopoldne sta bila reševalni oddelek avstrijske Radgone in orožništvo obveščena, da pride visoka poplava Mure, ki na severu stalno narašča. Prebivalstvo
vseh krajev na obeh bregovih Mure se je začeflo pripravljati na pretečo nevarnost in ni v miru prespalo noči od sobote na nedeljo. Do večera je Mura napolnila strugo ln je preko no® na nižjih predelih prestopila bregove.
Ko se je ob nedeljskem jutranjem soncu začel v planinah taliti sneg, je Mura od jutranjih ur naprej stalno naraščala in to potem ves da® do 23. ponoči, ko je dosegla 2.95 m nad normalo. Preplavila je vsa polja Apačke kotline, nadalje okrog Radgone tn vzdolž toka proti Veržeju. Ze ob pol 12. uri dopoldne je preplavila na Spodnjem grisu glavno prometno cesto okrog carinarnice, tako da so se vozili, s čolničkl. Na levem bregu Mure okrog av. strijske Radgone sta biila mestni park in oba mestna jarka, koder je nekoč tekla Mura, polna deroče vode, da je bilo mesto iz ptičje perspektive videti kakor starodavna trdnjava, obdana okroginkrog z vodo.
Gas'lska geta v Gornji Radgoni je bila pod vodstvom poveljnika g. Staneta Civi-dinija od nedeljskega opoldneva dailje v stalni pripravljenosti ter je morala ob pol 16. uri stopi tj! v akcijo z reševalnimi deli. Prebivalstvo ogroženih hiš je zajela panika, da si ni vedelo pomoči, živino, ki je bula pri več gospodarskih poslopjih že nekaj časa v vodi, so na nekaj straneh morali rešil/, celo s silo in intervencijo orožništva, da so bili prizadeti otetj še večje škode.
Okrog 20. ure je pripeljal trgovec Pu-šenjak 6 svojim tovornim avtom tukajšnjemu trgovcu Stanku Semeniču razno živino. Ker je bila ce®ta do klavnice deloma pod vodo, je šofer za vozil v obcestni jarek in se je avto prevrnil. Tu *' tu je uspešno nastopi] gasilski oddelek ter rešil živino iz vode. Gasilci so rešil- živino ogroženim posestnikom v Gornji Radgoni: Kremplu, Selerju, Haberlu, Kovačiču, Pučku in Pimtan ču, v Podgradu pa Kuz-miču in Vrečiču.
Ko je nastopila noč, je voda še stalno naraščala in dosegla okrog 23. ure 2 95 m nad normalo. Do ponedeljka 2. ure zjutraj je bilo stanje vode neizpremenje-no in šeje proti jutru je začela pojemati in polagoma padati. Po Spodnjem grisu je bil prehod po cesti mogoč šele v pone-defljek ob 13. uri, ^ned tem ko so iz šte vilnih stanovanjskih Wš, lokalov in kletnih prostorov lahko črpali vodo šele pozno
m

. in za namakanje Ženska
popoldne, škoda, ki jo je napravila voda v tem okolišu, gre v stotisoče, ker je uničila večino plodov letošnjih pridelkov na poljih in travnikih. Zadnja slična povo-denj je bila ravno pred 20 leti, pomladi 1916.
Današn«' Urbanov sejem je bil zaradi povodnji izredno slabo obiskan, ker sej-marjem in prebivalstvu iz Prekmurja ni bilo mogoče priti preko Mure, pa tudi iz tukajšnje širše okolice ni bilo ljudi, ker j® voda še v ponedeljek stala na več straneh do pol metra visoko na glavnih cestah Apačke kotline in južne Prlekije.
Divjanje brezposelnih »komunistov"
Dogodek, ki sili k razmišljanju in potrebuje osvetlitve
Tržič, 26. maja.
V Goričah pod Golnikom je prišlo v nedeljo zvečer do razburljivega incidenta, ki na kričeč način odpira eno najtežjih ran sodobnega življenja. Na Golniku se pogostokrat oglašajo razni iskalci dela in sreče, ker od obedov in večerij v zdravilišču zmerom kaj malega ostane in jih sestre rade prijazno postrežejo. Tako se je tudi v nedeljo nabralo blizu 15 brezposelnih, ki so bili prišli od najrazličnejših strani. Nekateri med njimi so bili iz bližnjih vasi, njim pa se je pridružilo večje število popotnikov od daleč, tako tudi manjša družbica iz Kočevja. Ko so se naobedovali, so zložili svoje pare in kupili žganja. Popivali so vse do večera, nato pa so se že precej čez mero židane volje napotili v Goriče, sedli v Kleindienstovo gostilno in polagoma pili naprej.
Pri sosednji mizi so sedeli trije domači fantje, Tomaž Žepič, Cvetko Likar in France Dolen. Ta družba se je iznenada nekaj sporekla med sabo, Zepič je planil na Likarja in ga zabodel v nogo. Tedaj je Dolen navalil na Žepiča, priskočili so mu še brezposelni na pomoč in Zepič je v resnici odnesel precej razbito glavo iz hiše. Nato so fantje posedli nazaj, a ko so zahtevali še pijače, jim je gostilničar odbil, češ, da so že itak pili malo preveč. To je brezposelnike razjarilo, začeli so razbijati po hiši metati kozarce in steklenice ob zid in polomili so nekaj stolov. Ko jim je
v lokalu zmanjkalo pripravnih reči, so stopili na cesto, začeli s kamenjem obmetavati okna in krčmarju so razbili 30 šip. Besna razjarjenost, ki jih je bila prevzela, pa se z divjanjem pri Kleindienstu nikakor še ni izčrpala Ne da bi bili hoteli poravnati škodo ali vsaj zapitek, so se odpravili po vasi, kričali so, da so »komunisti,« in razbijali dalje. Ljudje so se preplašeni skrili za zaklenjenimi vrati, razgrajači pa so šli od hiše do hiše in dvanajstim posestnikom razbili šipe na oknih. Nazadnje so se odpravili pred župnišče, kjer so na vso moč tolkli po vratih in zahtevali naj jim odpro. Ker župnik v strahu pred tolpo zahtevi ni hotel ustreči, so med vikom in krikom zdrobili vsa okna na hiši, zlomili polkna in razbili vežna vrata. Nato so planili nad cerkev, hoteč vdreti vanjo, da jo oropajo. Sele ko so se zbrali kmetje in na slepo oddali nekaj strelov, so se razgrajači preplašili in se razbežali.
Vse orožniške postaje v okolici so se včeraj z vnemo lotile zasledovanja razbojnikov, ki so na skrivaj krenili na vse strani, in včeraj so prvo trojico že aretirali. Enega, nekega Rudolfa Osla iz Šenčurja, so prijeli tržiški orožniki, dva pa orožniška patrulja iz Podbrezja. Z razbijanjem so župniku gostilničarju in kmetom napravili okrog 2000 Din škode. Kakor se zdi ves dogodek na prvi pogled precej slučajen — saj ga je sprožil fantovski prepirček v krčmi, kakršni ob nedeljah pri nas niso no-
bena redkost — vendar predstavlja nadvse resen, najskrbnejše pozornosti vreden simptom časa in razmer, v katerih živimo. Kakor je ugotovila orožniška preiskava, so se brezposelni fantje že delj časa razgovarja-li o tem, da bo treba enkrat na Goričah »zaorati«, pa tudi nekatere druge vasi po Gorenjskem, kjer so se jim bili kmetje in župniki nekaj zamerili, so vzeli na piko. Med drugim so zagrozili, da bodo prihodnje dni na podoben način obiskali Naklo in pa še neko naselje pod Sv. Joštom. Brezposelni, ki hodijo od hiše do hiše in beračijo kruha, so za našega kmeta, ki je sam od krize do brezupnosti izčrpan, brez dvoma velika nadloga. Poštenemu kmetu se po pravici malo čudno zdi, kako v mestih urejajo življenje, da morajo tolikšne množice brez dela postopati okrog ter ostanejo v breme tistim, ki že itak nosijo najtežja bremena na svojih plečih. Če se nejevolji pridruži še malo nerazumevanja in žganja, je kmalu ogenj v strehi. Dogodek v Goričah je dovolj žalosten dokument našega časa, da bi ga morale odločujoče instance vzeti na znanje kot resen opomin.
Sodba o Vzajemni pomoči bo razglašena jutri
Ljubljana, 26. maja.
Kljub težkemu pričakovanju občinstva, ki je na ponedeljkovi razpravi napolnilo mzipravno dvorano, vendar le še ni prišlo do zaključne sodbe. Več kot tri ure se ie zavleklo čitanje spisov in šele ob 21.15 je predsednik senata s- o. s. Ivan Brelih zaključil dokazno postopanje in dal besedo državnemu tožilcu, ki je v feričetrlurnem govoru vztrajal na vseh točkah obtožbe in soglasno z obtožnico utemeljeval razloge za krivdo posameznih obtožencev, ki naj jih sodišče v smislu obtožbe tudii primerno kaznuje.
Ob 22. uri so se pričeli govori branilcev posameznih obtožencev: dir. Peršina za Poljaka in Zadnikarja, dr. Homana za !A. Ogrizka in najdaljši in najbolj izčrpni govor dr. Pegana, ki je branil glavnega obtoženca Rudolfa Šinkovca in ki je predlagal za svojega varovanca oprostitev v celem obsegu.
Predsednik senata je nato po zaključenih govorih ob 23.30 zaključil razpravo, razglasitev sodbe pa je zaradi pozne ure napovedal za četrtek, 28- t m. ob 12. uri v razTpravni dvorani na št. 78.
Kulturni pregled
Olbracht in Durych
Založba Melantrich v Pragi je objavila T svoji zbirki Uroda novo izdajo dveh knjig, ki po svojem literarno-umetniškem valeurju presegata sicer dokaj lepo višino češke izvirne proze; Ivana Olbrachta roman »Čudno prijateljstvo igralca Jesenija« (Podivnč pfatelstvj herce Jesenia) in Ja-roslava Durycha manjšo valdštejnsko trilogijo »Rekviem«.
Ivan Olbracht se je slovenskim čitatelj-skrm krogom približal po svojem romanu ^Hajduk Nikoja šuhaj«. Medtem ko je leta po vsebini in slogu prozna variacija razbojniških balad, polna patriarhalne ze. meljskosti in primitivne divjine podkarpat-skih vrhov, je »črudno prijateljstvo igralca Jesenija« do malega rafiniran psihološki roman. V njem je pisatelj z bistrim notranjim pogledom rojenega epika orisal češko življenje tik pred svetovno vojno in mu tudi že postavil nasproti tesnobni kontrast vojne negotovosti, napeto dramo duš. ki se končuje z Jesenijevim odhodom v novo življenje, svobodi nasproti. »Blagoslovljen kaos, ki rodi svetlobo, blagoslovljen ogenj, ki zliva prvtne zvona!«
V romanu, ki se dogaja predvsem v pra-. gkih igralskih krogih, rešuje Olbracht psi hološki problem dua.]izma, prikazanega v dveh svojsko zanimivih likih: igralcu Jese. niju (na str. 78 čitamo, da je imel angaž-pian tudi ▼ Ljubljani in Zagrebu) in igral-
cu Veselem. Medtem ko ima prvi očitne poteze češkega intelektualca, je Vese,ly iz. razito nagonski, po svoji duševni strukturi nenavaden človek, skrivnosten, močno nadarjen potepuh, ena tistih, za Olbrachta značilnih postav, ki se zdijo kakor na češkem aklimatizirani bosjaki Gorkega z daljnim sorodstvom v svetu Przybyszew. skega in Wedekinda. Prijateljstvo in svojevrstni odnos teh dveh igTalcev do osrednje ženske postave romana, Klare, ne nudi Olbrachtu samo hvaležne epične snovi, ki nas zagrabi s svojo življenjsko vsebino, marveč tudi priliko psihološke osvetljave nagonskih in čutnih globeli v človeku in razpletanja že omenjenega problema, ki ga privede iz dualistične razdvojenosti v prerojeno enotno osebnost Jesenija, zmagovalca nad Janom in Klaro.
Jaroslava Durycha »Rekviem« je tripti-hon baročnih proznih balad »Kurir«, »Bud-jejoviški travnik« in »Valdice«. Motivi, kakor so v njegovem velikem romanu »Bjou-dčni« (v slovenščini »Blodnje«, izdala Umet. propaganda) združeni v ogromne epične freske, ki kažejo vso monumental-nost in še bolj razgibano slikovitost baročne dobe, so tu pripovedno naslikani kakor na vitraže. Skosi triptihon pada svetloba sodobnosti v temačno kapelo vald. štejnskega spomina. F. X. šalda je v svo jem » šaldfivem zapisniku« pravkar zaklju čil daljšo razpravo o tujem in domačem literarnem baroku Tu obravnava tudi nadaljevanje baročnega duha v češki sodobno-
sti in označuje Durycha za tipičnega „ba-rocista znatne pesniške intenzivnosti«. Barok je vprav njegova duševna klima; daje mu patos velikega razpona absolutnega in življenjske realnosti, verske tran-scendentncsti in zemeljske čutnosti. Duh verske zavzetosti prepušča od lepote samo odbleske, padajoče skozi vzviharjene oblake teme in groze; le redkokateri izmed naših pisateljev zaznava lepoto s tako srednjeveško dušo, tolikanj odtujeno vsemu posvetnemu. Le redlcokdo jo sprejema s spremljevanjem tako asketskega strahu, kakor Durych.
Ta šaldova označba Durychovega baro. cizma se tesno prilega osnovnemu tonu »male valdštenjske trilogije«, v kateri se nam zdi, da preko vseh dogajanj pada senca Valdštejna. Za njo pa slutimo, kakor med lobanjami na črnem katafalku ob za-dušnicah, v vonju kadila, rožljanju vite. ških mečev in šumenju težkih brokatnih oblek dam, turobno pričevanje ničevosti vsega zemeljskega Durychova literarna umetnost očitno kaže, da jo napaja obilna dedščina češkega baroka, ki nam stopa tako tesnobno blizu med palačami, vrtovi in cerkvami praške Male strani in še v. tolikih čeških in moravskih mestih, posebej še v Durychovem sedanjem bivališču Olomoucu.
Olbracht in Durych sta dva protinožca sodobne češke literature: značilen kontrast, ki izključno zemeljskemu, protime. tafizičnemu naturizmu zoperstavlja v pojmovno iztanjšanem, psihološko poglobljenem jeziku sodobnosti plamen večnega hrepenenja po onostranstvu, prikazan v baročno gtijiziranib likih in simbolih. —o.
Učiteljski tabor v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 26. maja.
Prvo soboto in nedeljo po binkoštih se sestane v Rogaški Slatini številno učitelj-stvo. Za 6. junija dopoldne je sklicano skupno zborovanje 9 sreskih učiteljskih društev JUU. Zboru bodo prisostvovali slovenski in hrvatski učitelji. Iz dravske banovine se bodo zborovanja udeležili kor-porativno srezi: Celje, Gornji grad, Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Konjice in Šmarje, iz savske banovine pa srez Pregrada.
Po prihodu jutranjih vlakov bodo društva zborovala ločeno, skupni zbor pa bo
ob 9.30 v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma. Glavno stanovsko poročilo bo podal predsednik g. Ivan Dimnik iz Beograda, pedagoško predavanje o mladinoslovnih osnovah za reformo naše narodne šole pa bo imel profesor g. Gustav Šilih iz Maribora.
Ob 13. uri bo obed v posameznih gostilnah, ob 15 uri pa koncert Učiteljskega pevskega zbora. Ob 19. uri bo v meščanski sobi zdraviliške restavracije seja upravnega in nadzornega odbora dravske sekcije JUU, kjer bodo razpravljali o tekočih zadevah in o pripravah za letošnjo banovinsko skupščino JUU, ki bo v začetku julija v Ljubljani. V nedeljo dopoldne ob 9. uri pa bo v mali dvorani Zdraviliškega doma zbor predsednikov iz vseh 34 šolskih s rezov dravske banovine.
Z našimi učitelji naokrog pe Brnu
Na Špilberku v ječah — Svidenja z rojaki
Brno, 24. maja 1936-
Pozornost naših konzularnih zastopnikov nasproti nam je velika. Za ob 10. uri dopoldne je prišel v Tyrševo šolo naš brnski konzul, ki je pri šolskem zbo-ru vse mladiie in vseh kongresistov za reformo šole v vznesenih tesedah pozdravil oba zbora in vsakemu želel pri njegovem delu največjih uspehov. Vzajemnost sodelovanja je treba še poglobiti, potem se cam ni treba bati ne
Popoldan je bil namenjen ogledovanju mesta. »Rdeči Francelj« nas je zapeljal na Špilberk. To je srčkan gradiček sredi mesta ki ima za seboj pestro zgodovino. Po bitki na Beli gori 1 1621. je spremenil Ferdinand II. njegovo obzidje v kazematne ječe. Temni hodniki, dolgi po 135 metrov, deset poleg drugega in v tri nadstropja so bili dostopni samo po enem dvigalu iz gra-
du v najnižje nadstropje. Redno stanje kaznjencev je bilo nad 400- Izpod lega števila ni padlo nikoli. 90 odstotkov vseh jetnikov je bilo političnih delinkventov, ki so prišli s svojim avstrijskim gospodarjem navzkriž bolj zaradi osebnih zade? kakor zaradi prave namere za izdajo. Habsburžani so bili pokazali pri vseh ureditvah raznih kaznilnic bolna nagnjenja in so si Izmišljevali po nasvetu svojih svetovalcev jezuitov naravnost hudičeve kazni. Nekaj primerov kazni:
Jetnik je imel >suho posteljo«. To pomeni, da je bil prvi dan vstopa v jeoo prikovan za vrat, roke in trebuh na steno, kjer je stoje čakal, da ga oprosti kazni ljubezniva smrt. Za nameček je dobil to ugodnost, da mu ni izpod stropa kapljala iz posebnega eevja na glavo voda. temveč da je ob suši čakal konca. Da je t kazematah tema
Domače Testi
* Peti vsesloTanski zdraviliški kongres ▼
Sofiji bo letos od 12. do 17. septembra Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani vabi ponovno vse gospode kolege kakor tudi njihove družinske člane, ki ee nameravajo tega kongresa udeležiti, da najkasneje do 1. junija prijavijo sebe odnosno svojce s točnimi podatki (ime in priimek, službeni naziv, kraj bivanja) društvu, da bo mogoče pravočasno poslati spisek vseh udeležencev dravske banovine jugo-6lovenskemu narodnemu odboru Vseslovan-ske zdravniške rveze v Beogradu, da izpo-sluje brezplačne vizume potnih listov kakor tudi popust na železnicah. Udeleženci kongresa dobe pravočasno legitimacije in de-finitivni program. Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani.
» BOletniea podružnice SPD Litija-Zagor-je. Podružnica SPD Litija - Zagorje obhaja letos 301etnico obstoja in se tako prišteva med starejše planinske podružnice. Mno^o koristnega je v tem času 6torila posebno kar se tiče pospešitve tujskega prometa. V njen okoliš spadajo najlepši vrhovi Zasavja in sicer na levem bregu Save; Sv Miklavž, Slivna, Slemšek, Sv Gora. ČemSeniška in Sv. Planina, na desnem bregu pa: JanSe, Prežganje. Obolno, Javorje Primskovo, Žerjave. Polšnik in Ostrež tu je v teku let z markacijami in raznimi članki odkrila širši javnosti izredne lepote našega Zasavja, ki je danes dobro znano ne samo Slovencem, temveč tudi bratom Hrvatom, ki redno in v velikem številu posečajo naše vrhove. Ob svojem jubileju se lahko s ponosom ozre na svoje dolgoletno delovanje. Višek uspehov pa je bil dosežen l 1930. z otvoritvijo Tomazinove koče na Sv. Gori, ki je po krasni legi udobnosti in dobri oskrbi daleč naokrog priljubljena. Pa tudi na dnigih točkah namerava podružnica postopno zidati 6voje postojanke. Jubilej bo podružnica praznovala na binkoštni ponedeljek v svoji koči na Sv Gori. Ob 10. bo planinska sv. maša. potem pa slavnostni gotor in pozdrav popularnega predsednika g. Fer-da Tomazina Zabaval se bo lahko vsakdo po svoje. Vse prijatelje narave vljudno vabi odbor, da z velikim posetom pripomorejo, da bo slavje čim veličastnejše.
MILOSTI VA! Vaš krzneni plašč črez poletje najskrbneje shranimo, obenem Izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni pri prevzemu. Krznarstvo KOT — Mestni trg 5.
• Petindvajsetletniea osvoboditve Joine
Srbije. Prihodnjega leta 1937. se bo kar najslovesneje praznovala petindvajsetletniea osvoboditve Južne Srbije. Priprave za to proslavo vodi poseben odbor, ki ima svoj sedež v Skoplju in se deli na Širši odbor, kateremu pripadajo tudi vsi narodni p<v slanci iz Južne Srbije, in ožji odn. izvršilni odbor, ki v glavnem vodi vse priprave. K©? je do proslave komaj še leto dni, se je sklenilo v izvršilnem odboru, da naj se po vseh 6rezih Južne Srbije s sodelovanjem narodnih poslancev prične naiživahnejše delovanje v namen, da se v vsakem kraju, ali pa v vsaki občini v Južni Srbiji ustanovi, postavi, zgradi kaka občekoristna Javna naprava. ki naj bi se o proslavi petindvajset-letnice slovesno izročila javni uporabi in tako za vse čase spominjala prebivalstvo tega zgodovinskega dogodka. Za Skoplje samo pa se je sklenilo, da naj bi se na najvidnejšem kraju mesta postavil spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju ln kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Sklenilo se je načelno, da naj se razpiše natečaj za predložitev idejnih skie za ta spomenik« Izvršilni odbor je sklenil tudi, da se obrne tndi r« sedanjo vlado, da bi mu tudi ona, kakor so storile prejšnje, zagotovila svojo moralno in po možnosti tudi gmotno podporo pri izvedbi njegovih načrtov za proslavo te tako pomembne petindvajsetietnice._
POSKUSITE PRVOVRSTNI
LADOLED
pod kostanji
v Zvezdi!
* IL Jugoslovenski kongres proti tuberkulozi v Sarajevu. K naši zadevni notici sporočamo še da kongres ni namenjen samo zdravnikom, temveč tudi vsem onim, ki sodelujejo v protituberkuloznem gibanju in se za to gibanje zanimajo. Kongres l>o v času od 30. maja do 2. junija ter stoji pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Udeležencem je dovoljena polovična voznina po železnicah in pa rob rodili. hotelske sobe so rezervirane ter daje zadevna pojasnila pisarna na kolodvoru v Sarajevu.
kakor v rogu, ni treba posebej omenjati. Dnevna hrana je obstojala iz suhega kruha in vode. Vprašanje pa je, če so to hrano tudi redno dobivali. Za deset hodnikov skupaj so bile v prvem tri male llnice, ki 60 v »salone« dovajale sveži zrak.
Baron Trenk ki je bil na Špilberku 4 leta zaprt, je imel od cesarice Marije Terezije to posebno ugodnost, da je smel gledati malo dnevne svetlobe, ki je prihajala skozi stražno okence. In zato se Je izkazal hvaležnega s tem. da je zapustil nekaj premoženja tudi kaznilnici z naročilom, da zgrade Trenkovo kapelico, kjer je pokopan.
Štetje dni in let je bilo kaj preprosto. Večina jetnikov je bila kaznovana s tem, da so ob obletnicah dobili na nago telo po 25 udarcev- Tega dne so se veselili, kajti vedeli so, da je minilo že spet eno ieto... Za ženske 90 bili posebni oddelki ki so imeli še to posebnost, da so največje zlo-činke in čarovnice poleg drugih prijetnih kazni za živa zazidali Mučilnice so bile opremljene z različnimi instrumenti, ki jih je še dandanes veselje pogledati. Recimo, »španska hruška« bi bila za zaprtje ust še danes idealna priprava.
Višek udobnosti Špilberka pa predstavlja oni 200 metrov dolg jarek, kamor so do pasu vkovali jetnika, na katerega so potem iz posebnih ograd spustili nanj črede lačnih podgan, ki so jih nalašč za tak namen gojili, da so jetnika pri živem telesu in v veselje mučiteljev kos za ko6om požrle.
To so bile dobrote, ki so jih svojim izvoljencem delili Habsburžani. Grozote kaznovanja na Špilberku so prišle na uho tudi cesarju Jožefu II. Ta se je hotel na lastnem telesu prepričati, kako blagohotno vpli-
* V lil. letni kongres poljskih elektrotehnikov bo letos v Vilni od 30. maja do 2. junija. Zasedalo bo šest sekcij, ki bodo podale celotno poročilo o napredku elektrotehniške industrije. Poljaki so povabili na kongres tudi naše strokovnjake, zlasti združenje inženjerjev in inženjerske zbornice. želeti je le, da bi bila udeležba od naše strani čim številnejša. Vsa potrebna navodila se dobijo pri Jugoslovenskem eksekutivnem odboru svetovne konference o energiji (Zagreb, Gunduličeva 32). Gostje si bodo seveda ogledali tudi zgodovinske predele okrog Vilne, elektrotehnične naprave in mnoge pokrajinske zanimivosti
MOČVIRNO KOPALIŠČE
PISTYAN:
S kopel j mi združene zgradbe za zdravljenje revmatizma eo znižale cene. Denar se lahko po.
loži pri vsakem Jugoslovenskem poštnem ura. du. Obvestila: Zagreb, Piještany Informator — Strcesmajerjev trg 1,11.
•	Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani ima svojo toletno oblastno skupščino dne 21. junija t.l. ob 10. uri v prostorih Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27 v Ljubljani po določenem dnevnem redu. Vsi člani so vabljeni, da se skupščine udeleže v čim večjem številu!
•	Slovenska matica sporoča svojim gg. poverjenikom in članom, da izidejo njene redne publikacije za 1936. šele jeseni. Na željo mnogih poverjenikov im članov naj se nadaljuje Cankarjeva Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, je Matični odbor izpremenil knjižni program za 1936 v toiiko, da izide namestu Kosmačeve povesti »Prazna ptičnica« 1. snopič III dela dr. Izidorja Cankarja Zgodovine likovne umetnosti, Renesansa. V kratkem pošljemo poverjenikom in članom natančnejše pojasnilo. — 2. zvezek I. dela Melikove »Slovenije« izide prihodnji mesec. — Uprava Slovenske matice, Ljubljana, Kongresni trg 7.
•	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul- 3. Danes 27. t.m. ob 20.30 bo predaval muzejski kustos g. dr-Josip Poljak o temi »Kako je nastal Kras« (s projekcijami). Vstop prost-
•	Radijski poslušalci - planinci! V soboto ob 18.40 bo predaval v ljubljanskem radiu g- dr. Edo Pajnič o varstvu planinskih cvetic. Poslušajte to zanimivo in poučno predavanje, ki se vrši v okrilju TK Skala
•	Veseližni prostori na velesejmu že leto za letom privlačuje ne le Ljubljančane, ampak tudi tuje obiskovalce našega velesejma Tako prijetne zabave kakor v varieteju ve-likomestnega stila, na vrtiljakih, na toboganu, na plesiščih in avtodromu ljubljanskega velesejma, je le redko kje najti. Veselični prostor na velesejmu bo letos odprt od 30- maja do 8. junija, vsak dan do 1. ure zjutraj.
•	Zdravilišče na Vtfrbergn pri Ptuju. »Jutro« je zadnje dni objavilo podatke o naših zdraviliščih za bolne na pljučih. Naj bo omenjeno tudi zdravilišče na Vurbergu pri Ptuju. To zdravilišče je v upravi Ruskega rdečega križa, ustanovljeno je bilo l 1923. Skupno število oskrbovancev je do danes znašalo 2261 oseb z 236.289 oskrbnimi dnevi. Uspehi zdravljenja so bili 85% ugodni, umrlo je 4% oskrbovancev. Zdravilišče so v pretežni večini posečali ruski begunci, dostopno je pa tndi drugim bolnikom. Zdravilišče je pod vodstvom primarija dr. Bolesla-va Okolokulaka. Tudi to zdravilišče ne more biti dostopno širokim ljudskim vrstam, ker je oskrbnina, dasi od vseh oskrbnin najnižja. še vedno za naš siromašni narod previsoka. Zdravilišče mora postati splošno dostopno ljudsko zdravilišče, zlasti za ereze Ptuj, Murska Sobota. Lendava-
•	Otvoritev redne avtobusne proge Ljubljana - Kamnik - Logarska dolina 31. t m. Odhod iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica; ob nedeljah in praznikih ob 5-33. ob deiavni-kih ob 17.20. Odhod iz Logarske doline: ob nedeljah in praznikih ob 18.58. ob delavnikih ob 5.19. Dosedanji vozni red na progi Ljubljana-Mengeš-Kamnik se ukine z dne 31. t-m.
•	Kadilci bodo t veseljem pozdravili novico, da bo monopolska uprava tudi letos izdala posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret Te razstavne cigarete se bodo za časa ljubljanskega velesejma prodajale v trafiki na sejmišču po isti ceni kakor običajne cigarete iste znamke.
•	Lokomotiva je iztirila. Na progi odMo-starja do Konjiča je iztirila lokomotiva tovornega vlaka in se zarila v hrib. Za njo se je nagrmadilo šest vagonov drug na drugega in so se skoro popolnoma razbili- Človeških žrtev k sreči ni bilo. edino strojevodja je ranjen.
•	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Gospa Olga dr. Tajnškova Je umrla. Iz
Št Pavla pri Preboldu nam pišejo: V ponedeljek ob pol 24 je po kratki bolezni nenadno preminula ga. Olga dr. Tajnškova, soproga okrožnega zdravnika, ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Ženske podružnice CMD v St. Pavlu in zvesta članica sokolskega društva. Neizprosna smrt ie iztrgala iz naše srede neumorno ln značaj-no nacionalno delavko, družini pa skrbno mater. Za njo plakajo: neutolažljiva sina Bojan, maturant, in Marjan, gimnazijec ter soprog dr. Vinko Tajnšek. Ciril - Metodova podružnica je zgubila 251etno predsednico, sokolsko društvo tiho dobrotnico, vsi pa ugledno občanko iz znane Zanierjeve rodbine. Spoštoval jo je velik krog znancev in znank sirom Savinjske doline in Slovenije, pa tudi izven meja- Tik pred dnem. ko bo njen prvorojenec položil maturo, je klonila v večnost. Isti naš sokolski prapor, ki mu je pred !etom s ponosom kumovala. se ji bo zadnjič poklonil v znak naše globoke in iskrene žalosti. Za vedno se je poslovila od nas in šla k svoji ljubi hčerki Mari. Naj počiva v miru! Užaloščeni rodbini naše najgloblje sožaljel
•	Umrl je v vasi Podsm-ekl pri Višnji gori g. Jože Erjavee, edea najdelavnejših mož v višnjegorskem okolišu Bil je od mladih nog v taboru SLS. v kateri je zavzemal tudi precej vidne funkcue, vendar ie bil zaradi poštenosti splošno d< ležen spoštovanja. V srečnem zakonu se t-iu yj rodilo deset sinov, živi jih le devet in za vse se je trudil z vzorno očetovsko skrbnostjo Bil je daljšo dobo žuoan višiijtgorskt, oačeinik ondotne kmečke na! avne ia prodajne zadruge, oblastni poslanec 'td. Zadnje leto pa je bolehal in zdaj lodleget Pogreb bo v petek ob 10. Mir njeg miiiu pepelu svojcem naše iskreno sožaij*!
•	Stavka stavbin kih dcl pte? v Beogradu in Zemunu je izbruhnila predvčerajšnjim, ker stavbni podjetniki niso pristali na obe glavni zahtevi; osemurni delavnik in minimalne mezde. Štasbniki so na koncu pogajanj ponudili 22 Din mezde za nekvalificirane in po 40 Din za kvalificirane stavbinske delavce, dočim zahtevajo delavci, da se plača kvalificiranim po 8 Din za uro, ostalim pa primerno manj. Stavkujo čim delavcem so r*e pridružili tudi >alirji. poslovodje ter pisarniški in risarski nameščenci.
♦	Vinska razstava v Brežicah 7. In 8. junija. Občni zbor vinarskega društva to 6. junija ob 17. uri v Narodnem domu; v nedeljo ob 9- uri bo vinarski kongres, nakar bo otvorjena vinska razstava s pokušnjo-Popoldne bo avtoizlet na Bizeljsko (voznina Din 15.50), v ponedeljek pa celodnevni izlet na Dolenjsko; Kostanjevica - Kartuzija Pleterje-Gadova peč (avto 21 Din). Prijave za izlet sprejema do 3- junija kmetijski referent v Brežicah g. Mahorčič.
♦	Požar pri Komendi. V soboto okoli 1. zjutraj je nastal veQik požar v gospodarskem poslopju posestnika Franceta Jeriča v Križu pri Komendi. Požar je v kratkem času upepelM gospodarsko poslopje z večjo zalogo sena in silame. Zgorelo je tudi mnogo gospodarskega orodja in vozov. Komisija je škodo ocenila na 25.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Bila je nevarnost, da se požar razširi tudi na Jeričevo hiSo. Z največjim naporom so gasilci iz Duplice in Most požar lokalizi-rali in uči'šili. Izredno požrtvovalno je sodeloval pri gasilski akciji zidarski poslovodja Viktor Dimec. Kako je požar nastal, ni znano. Izključeno je, da bi bil podtaknjen.
•	Strela ze ubila moža ln ženo. Ta nesreča se je primerila v Paprači pri Zvorniku, kjer sta bila na polju Jefto Božič in njegova žena Malina. Ko sta se pred nevihto umaknila v neko šupo, je treščilo in oba zakonca sta obležala mrtva. Vaščani ju globoko pomilujejo, saj je bil Jefto star Sede 22, Malina pa 19 let.
*	Svefenik obtožen o?etomora. Lani 15. septembra sta Dragoljub Bogič in Peter Zdravkovič ubila imovitega kmeta Stojana Mihajloviča v Rgotini v zaječarskem okrožju. Morilca sta,trdila, da ju je za ta zločin najel Stojanov sin Stevan. ki je pravoslavni svečenik, in jima za to obljubil 10.000 Din-Vsem trem je sodilo zaječansko okrožno sodišče, ki je obsodilo svečenika Stevana in morilca Bogiča v dosmrtno, Zdravkoviča pa v 2o letno ječo. Ker sta se proti tej razsodbi vložila priziv in revizija, se bo bavilo s stvarjo kasacijsko sodišče v Beogradu, ki je potrdilo razsodbo okrožnega sodišča za oba dejanska morilca, razveljavilo pa je kot nepopolno in nezadostno podprto z dokazi, kolikor se nanaša na svečenika Stevana Mihajloviča. in odredilo ponovno razpravo proti njemu pred zaječarskim okrožnim sodiščem.
♦	Avtoizlet na Veliki Klek (Grossglook-ner) ln po Koroški od 30. maja do 1. ju. nija. Uslužbenci imajo možnost obročnega odplačila! Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn. Ljubljana, hotel »Slon«.
vajo deljene kazni na jetnike Pustil se je prikovati na »mokro posteljco<. Zdržal pa je samo eno uro. Čez par dni potem pa je izdal odlok, da je bil on zadnji jetnik, ki je trpel v prvem in drugem nadstropju špil-berških ječ. Ostale ječe so morale čakati »razrešitve« do leta 1855
Škofijska cerkev sv. Petra stoji na Petrovem griču. Tu je najstarejši del mesta. Ko smo stali pred krasno gotsko stavbo in čakali na cerkovnika, da bi nam jo odprl, je prišel mimo stolni vikar dr. Josip Jan-čik in nam jo je z vso ljubeznivostjo razkazal. Zanimivo pri cerkvi je to. da je zunanjost y gotskem slogu, notranjost pa baročna.
Zvečer je bila nam na čast prirejena skupna večerja v sokolskem stadionu. Bil je izredno lep večer, ki nam bo še do''go ostal v spominu.
Akademsko društvo jugoslovenskih akademikov v Brnu je 23. maja t-L slavilo na tehniki 801etnico rojstva našega velikega izumitelja Nikole Tesle. Te izredno uspele proslave se je udeležila tudi naša deputa-cija pod vodstvom načelnika g. Breznika-Na naše fante, ki študirajo v Brnu, smemo biti ponosni, delajo nam čast v vsakem pogledu.
Tu smo se sešli tudi z našim rojakom univ. prof. dr. Mihajlom Rostonarjem, ki nas je po proslavi odpeljal v svoj psihoteh-nični institut na filozofski fakulteti. Skoro poldrugo uro smo poslušali razlago te najmodernejše vede in občudovali aparate, ki preiskujejo najrazličnejše duševne funkcije. Gospod profesor se bo rade volje odzval vabilu pedagoške centrale mariborske in bo jeseni, ko se bo vračal s počitnic nazaj na
Češko, priredil v Mariboru par predavanj.
Popoldne ob peti uri nas je s posebno pozornostjo sprejel na magistratu mestni župan g. Spacir. velik prijatelj Jugoslavije. S pobožnostjo se je spominjal naše narodne nesreče, ki nas je zadela s smrtjo našega narodnega kralja- Nikdar ne bo pozabil vtisov, ki jih je dobil na pogrebu velikega pokojnika. kjer je zastopal mesto Brno. Učitelji imamo po njegovem prepričanju bodočnost naroda v svojih rokah, zato je treba, da ga vzgojimo tako da bo znal pri bor je-no svobodo tudi ubraniti. Za pozdrave se je zahvalil načeinik g- Breznik in ni mogel zadosti nahvaliti pozornosti, ki nam jih izkazujejo bratje Čehi. Za zbrane češke učitelje nas je v srbščini pozdravila tovariši-ca ga. Otevrelova. ki je bila tri leta učiteljica na češki šoli v Beogradu- Nato so nam postregle v viteški dvorani gojenke »Vesne« pod vodstvom gospe županje. Kakor tre-notek je minil čas in nas pregnal iz prijetne družbe.
Zvečer nas je nekaj obiskalo opero, kjer je v »Bohemk gostoval Šved Bjorling. To je pevec po božji milosti. Obširno gledališče je bilo odlično obiskano tn predstava sama je bila na višku. Nasproti Brnu pa bi bil krivičen, če se ne bi pri tej priliki spomnil ge. Vere Balatkove, ki je bila nam vsem in ob vsakem času prijazna mentorka. Brno ji je druga domovina in zdaj razumemo,
zakaj.	„,
Nedelja »Francelj« nas potegne do klanskega, kjer si ogledamo podzemeljsko jamo Macoho in že sedaj se veselim na ljubeznivo razlago dr Absalona. ki nas bo vesel-Vreme se drži Kislo, kislo in zdi se. da se dolgo ne bo drugače.	^ ""
Danes ob 16., 19.15 in 21*15
Od Sirske puščave pa do Rusije se razvija film v divjem tempu, da Vam
zastane dah!
HANS A L B E R S
kot avijat. častnik Aleksej Aleksandrovič in rdeči general.'
CHARLOTA SUSA kot Vera Ivanovna, žena z dvema obrazoma.
velefilm o moški borbi in ženski ljubezni!
TAJNI KURIR
Spijonažni
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 18. in od 15. ure dalje.
»ELITNI KINO MATICA" Tel. 2124 |
•	118 volkov je že spravil s sveta. Ime
Vasilija Prodanoviča je zaslovelo daleč okrog Dervente. Vasilij je strasten lovac in se je zlasti lotil volkov, ki domujejo v zloglasni planini, na Vučjaku. Skoro noč in dan jih Vasilij zasleduje, a te dni je našel velik volčji brlog v njem pa 5 mladičev-Ko jih je basal v vrečo, je prihitela volkulja in je vsa divja napadla lovca- S strelom jo je podrl nato pa odnesel volčiče v pisarno gozdne uprave, kjer so sešteli, da je neustrašni lovec doslej pokončal že 118 volkov.
*	Čemu bi naše žene mučili z nepotrebnim delom in jih po cele ure zadrževali v kuhinji, ko je vendar tudii njim potreben počitek in dnevni sprehod v zeleno naravo. Na pohištveni razstavi spomladanskega velesejma v Ljubljani, od 30. maja do 8- junija, vam bodo naši iznajdljivi mizarski podjetniki pokazali mnoge praktične novosti v pomoč gospodinji pri delu v kuhinji. Lepo, solidno in za tnalo denarja boste lahko opremili vaše kuhinjske prostore, da bo ob mrzlih zimskih popoldnevih tudi v njih prijetno bivati in bo žena vendar imela vse pri roki.
Pri vretjn v črevesju In zagatenjn
zanesljivo učinkuje že —»a čaša naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice.
OgL neg. & br. 16485/36
• Obleka naredi človeka, pralni ljudska modrost- Isto lahko rečemo tudi za obutev. Tudi v izberi naših čevljev se kaže nas estetski okus in čut za praktičnost In kaj stoji lepše in bolje na nogi, kakor obutev, ki smo sd jo izbrala pri domačem čevljarju. Pri tem pa smo sigurni, da bo usnje res prvovrstno, dobro in trpežno. Naša domača usnjarska in obutvena industrija ter obrt bosita na spomladanskem vele^jma od 30. maja do 8. junija pokazali, da lahko poceni in solidno zadostita našemu še tako razvajenemu okusu glede barve in izdelave usnja, kakor tudi zahtevam, ki jdh stavimo na trpežnost obutve.
Iz Ljubljane
n— Marij Šimenc poje ▼ »Othellu«. Jutri v četrtek, 38. tm. se poje v naši operi (na red četrtek) zopet Verdijev »Othello«. opera, katera pomeni višek dramskega ustvarjenja velikega mojstra italijanske opere- Silno tragedijo ljubosumja je po Shakespeac-ju spesnil Arrigo Boito za Verdija, ki je naslovno partijo namenil slavnemu tenoristu Tamagru. Edini tenor, ki prihaja v naši državi resno v poštev za to partijo je Marij, Šimenc, ki je ustvaril iz Othella pevsko in igralsko veliko kreacijo. V želji, da bi predstave naše opere dosegle skrajno možno popolnost si je uprava zagotovila sodelovanje tega našega pevca. Poleg njega izpopolnjujejo z odličnimi kreacijami večer še ga- Gjungjenčeva, Kogojeva ter gg. Ba-novec, Primožič, Zupan. Dirigent je g. Ne'-fat, režiser g. Primožič.
u— Zborovanje diplomiranih tehnikov za vstop na univerzo. Drevi ob 20. bo v v Trgovskem domu informativni sestanek diplomiranih tehnikov, dijakov tehniške srednje šole in njihovih staršev o vprašanju vstopa diplomiranih tehnikov na tehniško fakulteto. Z novo uredbo o tehniških fakultetah so bili Zlasti prizadeti absolventi tehniških srednjih šol. Z uredbo je ukinjena določba, ki J'm je omogočala nadaljevanje študija na univerzi. Določba se sicer praktično ni izvajala, vendar se je pričakovalo, da bo nova uredba reSla to vprašanje pozitivno. Omalovaževanje strokovnega Šolstva je vzbudilo v vrstah zavednega dijaštva odpor -in pričeli so živahno akcijo, da dosežejo »voje pravice-Borbo naših diplomiranih tehnikov naj podpre javnost z vsemi simpatijami, ko vidi v njej stremljenje mladine P° izobrazbi in napredku.
a_ Dva za glasbo izredno nadarjena slepa gojenca zavoda za slepe v Zagrebu nastopita na koncertu v petek 29. t.m. v Ljubljani Oba sta tudi gojenca zagrebške glasbene akademije kjer študirata z največjim in najlepšim uspehom klavir, poleg tega pa eden fagot, drugi pa rog. Fagotist jeUdej-binac. nog pa igra Belavič. Najprvo nastopita vsak zase pri klavirju, nato zaigrata skupno četveroročno na klavir, poleg lega pa igrata domače komade deloma na rog, deloma na fagot in spremljata drug drugega na klavirju. Poleg omenjenih dveh nastopi na koncertu še zavodov godalni orkester. tamburaški zbor, mladinski zbor in mešani zbor. Koncert je v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. Predprodaia vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Nenavadno pospešena pospešenost K članku, ki ga je objavilo ponedeljsko »Jutro« pod tem naslovom, naj bodo dostavljene še naslednje popolnitve iz vrst staršev iz Dev. Marije v Polju: Z novim voznim redom so najbolj prizadeti dijaki, ki imajo popoldanski pouk. Vlak iz Zidanega mosta, ki bi moral prispeti v Ljubljano ob 13.31, ima skoro sleherni dan do 10 minut zamude. Ker se šole v Ljubljani prično ob 13.45. zamujajo dijaki pouk. Posledica je graja s strani profesorjev. Da se izogne ukoru mora učenec iz večje oddaljenosti biti v Ljubljani že dopoldne ob 9.10. oni iz bližnjih krajev, zlasti iz D.M. v Polju, pa se morajo posluževati opoldanskega avtobusa. Sicer so avtobusi označeni kot konkurenti železnice, vendar pa je vozni red železnic često tak. da smo primorani posluževati se avtobusov. Glede večernega vlaka. ki odhaja iz Ljubljane ob 18.23 in se ne ustavi v Polju, je treba pripomniti: Sole v Ljubljani končajo pouk 5 minut pred 18. uro. Prvi lokalni vlak odpelje iz Ljubljane ob 18.05, torej prezgodaj ia šolarje. F:dni
vlak se potem ne ustavi. Drugi lokalni vlak pa odpelje ob 19.10. Torej morajo dijaki Ča-kati nanj skoro celo uro. Študentje, ki krenejo opoldne z avtobusom v Ljubljano, so po takem doma šele ob pol 20. Zdaj je toplo in svetlo. Kako pa bo jeseni in pozimi? Dolžnost občine je, da energično zahteva, naj se večerni potniški vlak spet ustavlja v Polju. Saj se ustavi na vsaki še tako majhni postaji, ki nima tolikega prometa kakor naša. Imamo papirnico in umobolnico, naselilo se je mnogo ljudi, usluž-benih v Ljubljani Promet je^kar neverjetno velik. Poljski občani se zatorej vprašujemo. kako je sploh moglo priti do sedanjega stanja, in je sodba samo ta. da so pač na direkciji zaenkrat slabo poučeni o naših prometnih potrebah.
u— Promocija. Na un>verzi so bili včeraj promovirani za doktorje prava gg. Marjan Dular in Kamila Vildman, oba ia Ljubljane, ter Kraigher Vita od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Čestitamo!
n— Udruienje jugoslovenskih lnženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, bo imelo v sredo 27- t.m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. članski sestanek, na katerem se bo obravnaval dnevni red letošnje glavne skupščine na Bl^du.
n— Ravnateljstvo dri. konservatorija priredi jutri produkcijo četveroročnih klavirskih skladb. Nastopijo gojenci Demšar Goj-mir, Mantuani Marija, Jug Majda, Lovše Samo in Adamič Bojan iz šole prof. Antona Ravnika, ki tudi sam sodeluje pri produkciji kot drugi pianist Začetek produkcije ob 18 in pol v Filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice-u— Na višji gospodinjski šoli dr. Kreka t Ljubljani VII. bo štiritedenski gospodinj-sko-kuhareki tečaj za učiteljice in absolventke srednjih šol od 2. do 30. julija Poučevali bodo kuhanje in konserviranje, gospodinjstvo in serviranje, šivanje ln krojno risanje. Priglase sprejema vodstvo šole do 28. junija
u— Društvo »Dom risokošolk« priredi danes ob 18. uri v mineraloškem institutu na univerzi predavanje o bruseljski konferenci. Predaval bo član Kulturnega udruže-nja študentov pacifistov iz Zagreba Vabimo vse akademike in ostalo javnost, ki se za temo zanima! Odbor.
u_ Slovensko zdravniško društvo priredi
XV. znanstveni sestanek v poslovnem leto 1936. dne 29. maja ti. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice z naslednjim sporedom; dr Oton Baje; Svm-pathectomia pri gangraena pedis, dr. Bože-na Merljak; Patogeneza ikterusa- Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
u— Izredno pester in zanimiv bo spored IX. kongresa esperantistov kraljevine Jugoslavije ob binkoštih v Ljubljani. Javnost in somišljeniki, posetite zlasti zanimivo akademijo in predstavo »Hlapca Jerneja« 1
u— Združenje gostilniških podjetij r Ljubljani sporoča v smislu odloka kr. banske uprave VHI. No. 2629-4 z dne 16. maja t 1. glede podaljšanja obratovalnega časa ob priliki pomladnega velesejma za gostinske obrate v mestu, da je odrejeno podaljšanje policijske ure — razen za vtnotoče in buffete — do 2. ure, za kavarne pa do 3-ure zjutraj, vendar poslednje brez pravice točenja alkoholnih pijač po 2. url-
□□□LlLJULJUlJULlUUDnDm^
DR. SCHWEIGER
ZOBOZDRAVNIK LJUBLJANA — Prešernova ulica št. 53.
NE ORDESTRA DO 4. JUNIJA.
txox3nnDnonnnnnooaooonnaooco
u— Popoldanska nevihta se je včeraj okrog pol 16. ure znesla nad ljubljansko ravnino. Topot je privihrala baš z nasprotne smeri kot minulo soboto.- Po takratnem neurju smo imela od nedelje sem tri prav poletne, tople sončne dneve- Tudi včeraj je bilo soparno in popoldanski naliv je prinesel precejšnjo ohlajenje. Posebne škode neurje ni povzročilo, hudo tia-elešktreno ozračje pa je večkrat sprožilo močne strele na mesto. Treščilo je tudi na grajski stolp, kjer je telefonska naprava ie od sobotnega tresfcanja pokvarjena in brez zveze z reševalno positajo. Nevihta, ki je zavzela le ožji pas, se je kmalu pomirila, pozni popoldan je bil spet lep in sončen.
n— Še o krvavem zločinu v Zgornji šiški. Na naše včerajšnje poročilo o tragični nesreči Poldeta Zbone, ki ga je bil Josip Za-vršnik v nedeljo popoldne tako nevarno obklal, nas naproša g. France Zaje, gostilničar v Zgornji šiški, ugotovitev, da Zbona, ki je bil prišel v lokal precej pijan, ni popil v njegovi hiši niti kaplje alkohola. Prišel je s pivsko steklenico in naročil pol litra žganja da bo ga vzel g seboj. Gostilničar v Zgornji šiški, ugotovitev, da Zbona, Zbona še nekaj sitnaril, mu je vzel pijačo nazaj in mu vrnil denar.
Iz Celja
e— Koncert gojencev zavoda za vzgojo slepe dece iz Zagreba bo drevi ob 20. v gledališču. Slepa deca vabi celjsko javnost na ta koncert, na katerem bomo slišali njene glasbene sposobnosti ob pestrem sporedu. Pridite in podprite slepo deco, ki zasluži, da ji z obiskom pokažemo razumevanje za njen trud in položaj. Kdor ima dar vida. se le težko zaveda težkega položaja slepca in požrtvovalnega dela njegovega vzgojitelja. Obiščimo in izpodbudimo jih!
e— Licitacija del za regulacijo Savinje v drugi etapi je bila v soboto pri gradbenem oddelku banske uprave v Ljubljani Od treh ponudnikov je dobil delo kot najcenejši ponudnik podjetnik Ubald Nassimbeni iz Maribora. Proračun stroškov za regulacijo Savinje v drugi etapi znaša 2.474.010.89 Din, tvrdka pa je izdražbala dela za 2,053.429.04 Din, torej za 420581.86 Din ali za 17»/. oe
neje. Licitacijo mora potrditi gradbeno ministrstvo, nakar se bodo dela v drugi etapi pričela.
e— Lobanjo so mu razbili V nedeljo ob 22.30 so posestnikovi sinovi Križnik, Zidar in Fric Gampar od Sv. Miklavža pri Šmarju napadli na Mali Pristavi pri Šmarju 23-let-nega, pri posestniku Ivanu Sovincu na Mali Pristavi uslužbenega hlapca Jožeta Zol-gerja in mu z udarci s koli zdrobili lobanjo. Težko poškodovanega Zolgerja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 velefilm »Antonija« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— »a OTTcfrje bo obvezno predavanje, za aktivne, rezervne in upokojene, jutri ob 20. v dvorani bivšega kina Apolo.
a— Maribor proslavi rojstni dan prezi-denta Beneša. Mariborska JČ-figa proslavi skupno s Češkim klubom rojstni dan pre-zidenta bratske češkoslovaške republike dr. Beneša drevi pri Orlu. Slavnostni govor ima g. dr. V. Kukovec.
a— Sporazum. Na sestanku ,ki ga je .sklical mestni predsednik, se je dosegel sporazum med mariborskimi obrtniškimi združenji, organiziranimi v obrtniškem okrožnem odboru, ter zastopniki zadruge Mariborski teden. Obrtniki so korporativ. no pristopili po svojih predstavnikih kot člani k zadrugi M. T., v kateri bodo imela svojega zastopnika v načelstvu in nadzorstvu. S tem se je dokončno likvidiral spor in je zajamčeno sodelovanje mariborskega obrtništva pri letošnjem jubilejnem mariborskem tednu.
a— Obrtniško gibanje. Na ponedeljkovem občnem zboru Združenja obrtnikov je bil izvoljen naslednji odbor: Mibo Vahtar, predsednik, Lovro Širec. podpredsednik, Fran Novak, Alojzij Kočijaž, Josip Karlo, Franjo Filipčič, Franc Pajk, Franc Fras, Štefan Vrentuša in Peter Semko odborniki V nadzornem odboru so Anton Pod-križnik, Ivan Heirčgo in Anton čerin ml. Učna doba vajencev v vseh panogah, ki jih Združenje zastopa, se podaljša na štiri leta.
a— Nov škofovski poletni dvorec. Poročali smo, da je mariborski škof namenil staroslavni betnavski škofovski dvorec vzgoji ženskega naraščaja kate-hištinj. Zdaj so popolnoma preuredili škofijsko poslopje v Rošpohu v ličen novi poletni dvorec mariborskega škofa.
a— Ne ve, kaj ga je zmešalo. V Minorit-ski ulici je pri belem dnevu izvršil neki 21-letni Matija Lisja iz Brengove v Slovenskih goricah drzen roparski napad na 74-letno zasebnico Terezijo Vrhovnikovo. Iztrgal ji je ročno torbico, v kateri je bilo 84 Din. Hotel je pobegniti proti Vojašniškemu trgu. kjer pa je prišel stražniku v roke. Pri zasliševanju je zatrjeval, da ne ve, kaj ga je zmešalo.
Poštna uprava in jubilej Nikole Tesle
Ljubljana, 26. maja.
Ve3 kulturni svet se bo jutri spomnil cbileja slavnega izumitelja Nikole Tesle, ki je po rodu Jugoslovan. Svoje spoštovanje mu misli izkazati tudi naša poštna uprava, kd bo izdala z današnjim dnem dve znamki z njegovim portretom. Po
BBffiHjučjiu smo ti znamki dobili že pred nekaj dnevi tn lahko danes prinesemo sEko.
Po dolgi tts#. umetnin, Id Jih Je izdelala naša markarnlca, nismo niti pričakovan, da bomo dobili kaj posebnega. Toda to, kar bo prišlo v promet, je globoko pod mfnimom, ki ga moremo od znamke zahtevati. Begrajska »Panorama« prinaša v svoji številki od 23. t. m. doiLg članek o Nikoli Tesli in tudi njegovo Slika In zanimivo. Prav isto sliko opazimo tudi na obeh slavnostnih znamkah le nekoliko retuširano.
Izdelava znamk je prav preprosta. Spodaj precej prostora za napis »Jugoslavija« pri nižji vrednoti v cirilici, pri višji v latinici, na desni strani navpišno napis Nikola Tesla, izmenoma v latinici, oziroma cirilici, spodaj v desnem kotu pa pravokotnik z označeno vrednostjo: 75 par, odnosno 1.75 Din. — in znamki sta narejeni, preprostost je pač lepa čednost. Samo radovedni smo, ali ne bo ameriški fotograf, ki je fotografijo napravil, zahteval kakšne odškodnine za posnetek ali pa celo koga prijel za pokvarjenje svoje slike. Američani so navadno v takšnih primerih zelo praktični ljudje.
Zobčanje Je na izvodu, ki smo ga dobili linijsko 11 in pol: 13, format znamke 34:28, slike pa 23:30 mm, torej precej plakatski. Sicer je pa tudi tisk plakatski offset, kakor smo ga imeli priložnost občudovati pri znamkah za zimsko pomoč in za pomoč otroku. Znamke so dvobarvne v klasično grdih barvah. Nižja vrednota je rjava in umazano zelena, višja pa modra in temno siva. Papir je debel, gu_ miranje močno.
O izdelavi naših znamk smo zadnje čase že toliko pisali, da bi bilo za vsako ponavljanje škoda časa, ker bi bilo tako bob ob steno. Sramota je, da odločujoči
činitelji ne napravijo v naši markamici !
reda. Kaj si bodo mislili Američani, ko bodo videli naše znamke? Menda si bodo ustvarili lepo mnenje o stanju naše grafične umetnosti. In kaj si bo nazadnje mislil tudi Nikola Tesla sam?
Znamk je izšlo menda pol milijona serij in se bodo prodajale brez pribitka. Naj se hitro prodajo in naj jih pride čim manj v albume zbiralcev!	B. R.
„Primite
denuncijanta!"
»Slovenec« od 20. maja 1936 je prinesel
naslednji dopis:	. .__.
»Pod tem naslovom je prinesel
»Učiteljski tovariš« z dne 19. marca 1936 daljši članek, podpisan od šolskega upravitelja Lojzeta Zupanca. V tem članku vzbuja pisec usmiljenje pri bravcih, ker učitelji tako sil-- no trpe pred denuncijanti. (Podčrtal
jaz L.. Z). Potem pripoveduje sle-jjg^g *
»Znan mi je slučaj, ko je učitelj s paličico, s katero je učencem na stenskem zemljevidu razkazoval zemljepisne znake, mimogrede opozoril učenko na njeno nepazljivost in motenje pouka. Napravil je »dejanje«, ki ga zakon o narodnih šolah zabranjuje. A učenkin oče, znan izsiljevalec in pijanec, je napisal učitelju pismo ter zahteval 200 Din, sicer da ga bo ovadil pristojnim oblastem, ker je z »udarcem« napravil učenki na roki poškodbo. Učitelj se je zavedal, da je storila paličica samo rahel in omembe vreden opomin in kajpa ni reagiral na to izsiljevalno pismo. Kmalu pa se je moral za to »poškodbo« zanimati na sodišču, kamor je bil pozvan na zadevno ovadbo. Tamkaj so pa s pomočjo zdravniškega pregleda ugotovili, da je imela učenka na roki poškodbo, ki je izvirala iz opekline na zapestju, torej na najobčutljivejšem kraju roke. Prebrisani roditelj in inicijator njegove ovadbe sta bila torej le premalo prebrisana, ko sta učenki namazala roko na tem občutljivem mestu z neko tekočino, ki je pustila sicer sledove, a ne v podplutbi (udarec!), temveč v mehurju in značilni rdečkasti koži v njegovi okolici (opeklina!). Vem, vsega tega bi ne bilo treba, če bi se ta učitelj iz principa niti ne dotaknil s paličico učenke, toda najboljši pedagog stori včasih v okoliščini težkih razmer (prenapolnjen razred itd.) malo pogre-ško. In še to: ovaditelj je vložil ovadbo po nasvetu tribuna, kateremu je bil učitelj trn v peti zaradi tega, ker ni trobental v njegov politični rog. Le-ta je pomagal očetu pri zasnovi tega umazanega dejanja in žel z njim vred tudi zasluženo sramoto ter si prislužil legitimacijo denuncijanta.«
Vse to pripovedovanje ne omenja niti kraja, niti imena nesrečnega očeta, pa se mi vendar zdi potrebno par besed dodati k temu članku šolskega upravitelja Zupanca:
»Moj sin mi je ponovno tožil, da ga dražijo součenci z nazivom »kralj«. Sicer je to lep naziv, pa če se ga šolski otroci poslužujejo zato, da tovariša dražijo, sem se obrnil na šolskega upravitelja Zupanca z dopisom, v katerem ga pozivljem, naj pri otrocih izposluje, da zbadanje mojega sina opuste. Moje pismo je bilo precej rezko (podčrtal jaz L. Z.) to pa zato, ker sem slišal od otrok, da je šolski upravitelj, čeravno zna-biti nehote, dal šolskim otrokom povod za zbadanje mojega sina in drugih mojih otrok. To pismo je upravitelj poslal okrajnemu načelstvu v Ljubljano, ki ga je uradnim potom odstopilo drž. tožilstvu; to pa me je tožilo po § 302. kaz. zak.
IM razpravi je moj zagovornik v moje opravičenje pojasnil ves slučaj.
V odgovor na to je g. upravitelj pred sodiščem natančno opisal vse dogodke tako, kakor so gori med »—« (podčrtal jaz L. Z.).
Ko je na to moj zagovornik pre-dočil, da je nemogoče, da bi se zgodila dva popolnoma enaka slučaja, zlasti je nemogoče, da bi bili dve učenki dobili enaki poškodbi na roki, ki bi izvirali iz opeklin na zapestju, da bi bili namazani z jedko tekočino, ki je pustila sledove itd. itd. (Podčrtal jaz L. Z.) Naj zve javnost o vsem tem. Jaz pa vprašam šolskega upravitelja Zupanca, če mi je pripravljen dati za »znanega izsiljevalca in pijanca« primerno zadoščenje, ah pa s polnim pogumom zapisati in povedati, da gre gori navedeni članek v »Učiteljskem tovarišu« name, potem si bom poiskal zadoščenje sam.	Petek Alojzij, krošnjar
Skočijan pri Turjaku.
Tako. Clankar je potreboval torej cela dva meseca, da je reagiral na moj članek v »Učiteljskem tovarišu«. Sam priznava v uvodu svojega članka, objavljenega v »Slovencu«, »da učitelji tako silno trpe pred denuncijanti«. Kako da se je baš on oglasil na moj članek v »Učiteljskem tovarišu«, mi je uganka. Saj moj članek vendar ni, kakor Petek tudi sam priznava, omenjal niti kraja niti imena prizadetega učitelja in očeta. Prav nič pa ne morem pomagati, če Petek sam sili s podpisom svojega imena pod naslov mojega, v »Slovencu« od 20. maja ponatisnjenega članka, objavljenega v »Učiteljskem tovarišu« od 19. 3. 1936. Jaz mu tega ne zamerim. Mogoče si bo o tem, na negov apel, juvnost ustvarila svoje posebno mnenje. Kaj pa mu naj še odgovorim, če sam piše, da sem pred sodiščem natančno pisal dogodke tako, kakor so gori med »—«? Zame je to pojasnilo zadostovalo, za sodnika menda tudi, ker ga je upošteval. Pa naj javnost zve tudi to, da je bilo omenjeno pismo ne samo rezko, ampak v nasprotju z vsemi pravili, ki veljajo za dostojnega in krščansko usmerjenega človeka. Ker pa sem bil zase prepričan, da je Petek kot oseba zame čisto brezpomemben, če ne bi nanj vplivala neka tretja oseba, če bo svoje nepremišljeno dejanje pismeno preklical (na kar je njegov zastopnik na sodnikovo izrecno
vprašanje pristal) in če se bo s tem sprijaznilo tudi drž. tožilstvo v Ljubljani, ki je Petka zasledovalo po § 302. kaz. zak.
Ker pa do danes Petkovega pismenega preklica v tej zadevi še nisem prejel, kljub temu, da je od rr^rave minilo že več ko mesec dni, domn^fi, da se drž. tožilstvo v Ljubljani najbrže ni sprijaznilo z mojim oproščujočim nastopom nasproti Petku. Mogoče je baš zaradi tega objavil svoje vrstice v »SLlovencu« od 20. maja, ki pa so pri vseh pametnih ljudeh naletele na gluha
ušesa. MoJa vest je čista. Poimensko pozvan po Petkovem članku sem s tem nanj odgovoril. Čudim pa se, da se je Petek oglasil na moj članek »Primite denuncijanta«, ko sem vendar mislil, da on ni z njim prav nič v »žlahti«. Zahvaljujem se mu pa na tem mestu, da je s svojim odzivom na moj članek osvetlil vso zadevo s tiste plati, ki jo jaz zaradi dostojnosti svojega članka v »Učiteljskem tovarišu« nisem mogel.
Lojze Zupane, šolski upravitelj v škocijanu pri Turjaku.
Gospodarstvo
Zahteve Fenik&ovih zavarovancev
Kakor smo že poročali je bila v ponedeljek v Zanatskem domu v Beogradu konferenca zavarovancev družbo Feniks, na kateri je bilo navzočih mnogo interesentov. Predsednik akcijskega odbora zavarovancev g. Zečevič, ki je bil izvoljen na prvi konferenci, je v svojih izvajanjih podal poročilo o stanju, v katerem se danes nahaja vprašanje Feniksa v Jugoslaviji. Dejal je med drugim:
Družbena centrala na Dunaju ne obstoja več in nastane vprašanje, kako se bo rešilo vprašanje podružnic v posameznih državah. Jugoslovenska podružnica v Beogradu je pod zaščito v smislu nedavno izdane uredbe in nadaljuje svoj posel. Za zavarovance je najvažnejše, kako se bo izvedla sanacija te podružnice ln kaj bo z Jugoslovenskimi zavarovanci. Po podatkih, ki jih je navedel g. Zečevič, znaša nominalna vrednost Feniksovih polic v Jugoslaviji 650 milijonov Din. Po mnenju strokovnjakov bi morala premijska rezerva pri nas znašati okrog 165 milijonov Din. Direkcija Feniksa za Jugoslavijo pa ima v naši državi naložb za okrog 90 mrlijanov Din (od tega 32.5 milijona Din v vrednostnih papirjih, 5 milijonov v nepremičninah, okrog 6 milijonov v hipo. tekamdh posojilih, 40 milijonov v posojilih na menice, 3 milijone v gotovini tn pri bankah ter 5 to pol milijona v raznih terjatvah.) Vrhu tega je v depoju pri inozemskih bankah menic naše države za 42 milijonov Din, kar da skupaj 132 milijonov. Potrebno hd bilo torej kakih 35 milijonov za krttje primanjkljaja v premijskih rezervah v Jugoslaviji, seveda ako ne pri-
dejo v nevarnost menice, ki so zastavljene pri inozemskih bankah za terjatve dunajske centrale.
Diskusije se je udeležbo veliko število interesentov, ki so vsi poudarjali da se brez njihovega konzul tiran ja 'ln pristanka ne bi smelo nič ukreniti. Zavarovanci zahtevajo predvsem, da se končno dolo. čf komu in kako naj plačajo dospele premije, ker ne želijo, da bi zgubili pridobljene pravice po zavarovalnih pogodbah. Nekateri govorniki so predlagali, da bi zavarovanci polagali premije pri sodišču kot depozit. Plačila premij naj bodo popolnoma zavarovana, zlasti naj se 'iz teh sredstev ne izvršijo izplačila za dospele vsote zaradi smrti ali doživetja Zavarovanci zahtevajo tudi popolno zaščito njihovih interesov, zato se ne sme nova uredba o Feniksu izdati brez sodelovanja s predstavniki zavarovancev. Na konferenci je bil zaraci: tega akcijski odbor izpopolnjen ter je dobil pooblastilo, da v imenu zavarovancev intervenira pri trgovinskem ministrstvu Razširjeni odbor, ki je dobil tudi pooblastilo od konference zavarovancev v Osijeku, je formuliral iz-nešene zahteve za rešitev vprašanja jugo. slovenskega Feniksa, V zanima preko 26.000 rodbin v Jugoslaviji.
Kakor poročajo iz Beograda je v nekaj dneh pričakovati, da bo trgovinski minister izdal odlok, po katerem bodo zavarovanci lahko vplačevali zapadle premije pri Poštni hranilnici, kjer bodo vplačani zneski ostali deponirani to zaenkrat s tem denarjem ne bo mogla razpolagati direkcija Jugoslovenske podružnice Feniksa.
\\
//
NIVEA
na zrak In solnce!
iilk)^
Industrija celuloze
In umetne svile
Kakor smo že včeraj kratko poročali, je prispela v našo državo večja skupina švicarskih industrijcev, ki se zanima za tvor-nico celuloze v Drvaru v Bosni. Kakor poročajo iz Banjaluke so se tam vršile v tej zadevi tri dni konference med predstavniki šipada, ki ima polovico delnic družbe »Celuloze«, in švicarskimi interesenti. Pogajanja je za »šipad« vodil generalni direktor dr. Ulmanski, ki je po končanih razgovorih dal daljšo izjavo. Generalni direktor dr. Ulmanski je dejal, da se šipad že dolgo vrsto let trudi vzpostaviti obratovanje tvornice celuloze v Drvaru. Ta prizadevanja pa doslej niso uspela zaradi finančnih težkoč. Na tej tvornici je država sama interesirana preko šipada, ki ima polovico delnic. Vzpostavitev obrata so doslej tudi onemogočale slabe cene na svetovnem tržišču celuloze. V zadnjem času pa so se cene znatno zboljšale. švicarska skupina, ki ima drugo polovico delnic družbe »Celuloze« je za tvornico zainteresirala glavne reprezentante zveze švicarske papirne industrije, ki so pred dnevi s posebnim letalom in s štabom strokovnjakov prispeli v Drvar, ter so pričeli pogajanja tako z dosedanjo skupino švicarskih delničarjev, kakor tudi z direkcijo šipada. Načrti novih interesentov so zelo dalekosežni in gredo za tem, da se tvornica še razširi za produkcijo drugih ker»'.čnih proizvodov, ki se izdelujejo iz celuloze. Predvsem namerava nova švicarska skupina urediti v Drvaru tudi produkcijo umetne svile, ki se proizvaja iz celuloze. Sredstva za vzpostavitev in razširjenje obrata bo dala na razpolago nova švicarska skupina, ki le zahteva, da se ji zajamči določena količina lesa po ceni, ki bo v določenem razmerju s ceno celuloze na svetovnem trgu. Sporazum, ki je bil sklenjen med švicarsko skupino in direkcijo šipada, mora še potrditi kraljevska vlada.
Povečanje podlage pri Narodni banki
Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 11.9 na 1532.7 milijona Din. Pri tem beleži zlato v blagajnah povečanje za 1.0 na 1459.7 milijona Din, devize v podlagi pa so narasle za 10.8 na 23.2 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zmanjšale za 1.8 na 295.8 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v nik-lju in srebru je znova narasla za 18.8 na 437,6 milijona Din, tako da je bilo v obtoku le za 762.4 milijona Din kovancev, t. j. za 143 milijonov manj nego lani ob tem času.
Posojila na menice so se v poslednjem tednu za malenkost povečala, in sicer za 3.2 na 1357.7 milijona Din, dočim so lombard na posojila nazadovala za 0.8 na 250.7 milijona Din.
Obtok bankovcev se je v tretji četrtini maja skrčil za 45.0 na 4692.6 milijona Din in je bil pri tem stanju za Sli milijonov večji nego lani in za 624 milijonov manjši nego pred dvema letoma, ko smo prav v tem času zabeležili najnižje stanje obtoka v zadnjem desetletju. Obveznosti na pokaz so vzporedno z zmanjšanjem obtoka narasle za 73.8 na 1767.8 milijona Din. Pri tem so terjatve države nazadovale za 6.5 na 17.5 milijona Din, dočim so narasli ži-rovni računi za 52.0 na 763.4 milijona Din.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo je znašala 22. t. m. 1969.6 milijona Din in znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 30.48%, v samem zlatu v tre-zorjih banke pa 29.03%.
Gospodarske vesti
= Ukinjena prepoved izvoza sena. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal sklep o ukinjen ju prepovedi izvoza travniškega sena. Odlok stopi v veljavo. ko ga objavijo Službene novine.
= Načrt uredbe o pooblaščenih inženjer-jih. V gTadbenem ministrstvu so izdelali načrt uredbe o pooblaščenih inženjerjih. Po načrtu te uredbe se pooblaščeni inže-njerji dele v 12 skupin: gradbene inženjer-je, arhitekte, kulturnotehniške inženjerje, geodetske, strojne, ladijske, eleTotroinženjer-je, agronome, rudarske .inženjerje, inženjerje za tehnologijo in gozdarske inženjerje. Načrt uredbe določa razen tega, da se lahko uvedejo nove stroke in dosedlanje združijo ali ukinejo na predlog inženjer-ske zbornice- Pooblastila se po tej novi uredbi pridobi tako, da morajo inženjerji imeti absolvirano fakultelo doma ali v inozemstvu ali visoko šolo v činu fakultete, biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije. Izpit za pooblaščene inženjerje Lahko napravijo če so po diplomi ran ju uspešno delali najmanj tri leta ,v svoji 6trotki. Načrt uredbe je bil poslan vsem zainteresiranim ministrstvom v proučitev.
= Mnogo novega vam bo pokazal ljubljanski velesejem od 30. maja do 8- junri-ja. Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio- in elektrotehnika, avtomobilska in velosipedska industrija, lesna, in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo predočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt in trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovolje.
26. maja
N ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 to angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1950 in v grških bonih po 30.25. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.37, v Beogradu po 13.2964 in v Zagrebu po 13.3150, odnosno za 15. junij po 13.28, za
IZDELEK: UNION, ZAGREB
konec junija po 13.25 in za 15. julij po
13.2250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notirala 358.50—360 brez prometa (v Beogradu je bil promet po 359.50). Zaključki pa so biil zabeleženi v 7% Blairovem posojilu po 73.50 to v 6% begluških obveznicah po 67.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2978.86 — 2993.45. Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.18 — 749.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 219.05 — 221.10, Newvork 4374.28 — 4410.59, Pariz 290.21 — 291.65, Praga 182.48 — 183.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3775, London 15.4150, Newyork 309.50, Bruselj 52.30, Milan 24.35, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.15, Berlin 124.55, Dunaj 56.20, Stock-holm 79.4750, Oslo 77.45, Kobenhavn 68.8250, Praga 12.82, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 358.50 — 360, 4% agrarne 48 — 48.50, 6V» begluške 67 — 68, 6"/• dalm. agrarne 63 den., 7°/o invest. 81 den., 7°/e stabiliz. 81.25 den., 7% Drž. hip. banka 83.75 — 85, 7°/o Blair 73.25 — 74, 8°/« Blair 83 — 83.75; delnice: Narodna banka 6450 bL, PAB 219 — 222, Šečerana Osijek 140 bi.
Beograd. Vojna škoda 359 — 359.50 (359.50), 4% agrarne 48.25 — 49, 6*/» begluške 67.50 — 68, 7% invest. 82 — 83, 7% stabiliz. 82 den. (82.50), 7°/» Drž. hip. banka 84.25 den. (84.25), 7°/. Blair 73.25 — 73-50, 8% Blair 83 — 83.25 (83), Narodna banka 6310 — 6335 (6320), PAB 222 — 223 (221 — 222).
uiagovna tržišča
ZTTO
'+ Chicago, 26. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.50, za julij 85, za sept. 84.75; koruza: za maj 63.125, za julij 59.875, za sept. 57.50.
-I- Winnipeg, 26. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 74.50, za julij 74.625, za sept. 76.
-f- Novo6adska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 124—126, okolica Sombor in ba-natska 123—125, baška ladja Tisa 131— 133; ladja Begej 130—132, slavonska 127 —129. OveS; baški sremski in slavonski 11250—115. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 120—122.50. Koruza: baška, sremska in banatska 102—104. Moka: baška in banart-ska »Og« in »Ogg« 205—215; »2« 185— —195. »5« 165—167; »6« 145—155; »7« 157.50; »7« 120 — 130, »8« 102jO — 105, 117 50—127.50, »8« 100—102.50. Otrobi: baški, sremski im banatski 96—100. Fižol: basloi in sremski beli 165-170-
4- Budimpeštanska terminska borza. (26. t m.). Tendenca slaba. Koruza: za julij 10.78 — 10.80, za avg. 10.97 — 10.98.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 25. maja. Tendenca vztrajna Zaključni tečaji': za maj 6.26 (prejšnja dan 6.24), za dec. 5-64 (5.62).
-f Newyork, 25. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 11.52 (11.49), za
dec. 10-59 (1038).
__ __^-
!z sodne dvorane
Priznanje morilcev Franca Hribarja in Janka Pirca
Ljubljana, 26. maja
Umor 58-leftne Marije Penkove iz Pod-rečja pri Domžalah je zdaj v vseh podrobnostih pojasnjen, in to po priznanju obeh glavnih obtožencev. Kakor «no že poročali, je državni tožilec dr. Fellacher sestavil 65 strani obsegajočo obtožnico, s katero je v prvi vrsti obtožil 37-<leftnega Janeza Pirca, oženjenega klobueaTskega pomočnika zločinstva umora, 28-letnega Franceta Hribarja, posestnika in mizarja na PodTečju št. 19 pa zločinstva umora in tatvine. Obtožba je temeljila zgolj na tehtnfh indicdjakdh dokazih, dočim sta obtoženca prod preiskovalnim sodnikom odločno zanikala vsako udeležbo pri umoru Marije Penkove, ki je 27. februarja lani izginila z doma in se ni več vrnila- Sele 12. junija so njeno truplo našla v globokem tolmunu Rače v Podrečju, privezano na 2 m dolg kol z vrvjio, a na trupJu je bil navezan 53 kg težek kamen.	_	.
Obtožnica je bila nedavno vročena Hribarju in Pircu. Sprva sta jo sprejela hladno A France Hribar je postajal od dne do dne boli zamišljen. Korakal je po celici in premišljeval, kaj naj ukrene proti obtožnici. Težki indicijski dokazi so ga mo-rSli. Naposled je zaprosil jeltniško upravo, da ga predstavi preiskovalnemu sodniku dr. Mirku Kresniku.
»Nekaj važnega imam povedati«, je pri-m»L ko so ga povedli v posebpo sobo. je zagledal sodnika, se je nekoliko oddahnil, nato ie sprva tiho, nato jasneje izpovedal: »Da. Umoril 6em Marijo Penko-vo- Nisem pa glavna krivec!«
Vidno olajšan je France Hribar iotpo-vediovail preiskovalnemu sodniku vse podrobnosti, kako se je zapletal in razpletal načrt umora 6tare Penkove, ki mu je bila zaradii stanovanjskih pravic in drugih dajatev v veliko breme, kakor mu je bila v nadlego tudi njena moiti Marija, ki ie bila na njegovem za 30.000 Din kupljenem posestvu vknjižena za vžirtek. Obe sta sedaj mrtvi. Mati Marija je umrla marca lani v mengeški ubežnici- France Hribar je glavno krivdo zvrnil na Janeza Pirca, trdeč: »Pare je zadavil Penkovo, jaz sem samo pomagal pri nadaljnjem.« Zaslišanje Hribarja je trajalo nad 2 uri.
Preiskovalni sodniki le nato posebej zaslišal tudi Janeza Pirca. Ko mu je predočd Hribarjevo izpoved, je tudi on priznal to v glavnem ponoviij svojo izpoved pred orožniki. Sledila je konfrontacija obeh obtožencev. Oba Sta vztrajala pri svojih izjavah in rvrača'a krivdo umora drug na drugega. Spisi bodo zdaj predloženi kazenskemu sodišču, ki bo, kakor je Prica-1 kovati, napisalo razpravo za konec junija.
pomr Ko j«
Požirek vode, ki prinaša smrt —Angleška odprava v osrčje tropske
Afrike — Petnajst tisoč pedi nad ravnikom
FrancosKe fcnBSče
Kronanje čez leto dni
Večni sneg ob ekvotorlu
Za dan kronanja novega angleškega kralja Edvarda VIII. je določen 28. maj 1937. Obred kronanja in besedilo prisege se bosta držala nstaljene večstoletne tradicije britskega imperija
Drevesa prosijo obzirnosti
italijanski tisk priobčuje osem prošenj dreves na ljudi. Tu pravijo drevesa;
Ne bij me s sekiro, nožem, kladivom, kamnom in palico!
Ne brcaj me!
Ne natikaj mi železnih ali žičnih okovov, ne oklepaj me s podobnimi mučilnimi pripravami!
Ne zasajaj mi žebljev v telo, žebljev za obešanje vrvi, za sušenje perila ali za obešanje obleke. Tudi ne obešaj name desk, ki bi navajale moje ime!
Ne ranjaj mi kože s tem, da bi rezljal vanjo svoje ime. srce z začetnimi črkami Svoje zaročenke in druga znamenja svoje neči-mernosti!
Na moje veie ne obešaj gugalnih in telovadnih priprav'
Ne plezaj brez potrebe name!
Ne lomi mi šibkih vej. Cim manj zlomljenih poganjkov na tleh, tem bolje!
ovci z
v
Eden največjih škandalov, kar jih je kdaj doživela Rumunija, bo postal, kakor vse kaže, škandal, v katerega je zapleten gradbenik in veleposestnik Dimitri Caraia-ni, ki so ga dobro poznali v najbolj uglednih rumunskih krogih. Po dolgotrajnem opazovanju je policija razkrinkala Caraia-nija kot poglavarja na široko razpletene tolpe, ki je trgovala z dekleti. Ugotovila je, da so Caraiani in njegovi ljudje v zadnjem četrtletju prodali nič manj nego 100 deklet in mladih žena. Pod pretvezo, da jim hočejo priskrbeti dobre namestitve kot natakarice so jih spravili v razne zloglasne hiše. Nobena izmed žrtev ne šteje več nego 20 let, mnoge med njimi pripadajo zelo dobrim družinam. Caraiani je bil v poslovnih zvezah tudi z bolgarskimi trgovci z belimi sužnjami. Sedaj so ga spravili v preiskovalni zapor in v tej zadevi pričakujejo še nadaljnjih senzacionalnih odkritij.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
, o zgledu Škotskega ekspresa so Nemci sestavili brzi vlak med Berlinom in Monakovim, ki vozi s povprečno brzino 110 km na uro in z rekordno naglico
160 km
Zdravilno spanje
Učinkovit lek proti shicof reniji
Ruski psihiatri so odkrili, da je dolgo spanje zelo učinkovit lek proti shicofreniji, duševni bolezni, ki se javlja večinoma s topoumnostjo in nesposobnostjo za gibanje. S poskusi so paciente držali v 10 do 12dnev-nem spanju, ne da bi jim to kaj škodovalo.
že pokojni prof. Pavlov je bil preizkusil to metodo, po njegovi smrti pa nadaljuje
Filmske veličine ped krinko psevdonimov
prof. Ivanov-Smolenski z leningrajskega zavoda za eksperimentalno medicino njegove poskuse. Prof. Pavlov je zastopal na-ziranje, da so različne oblike shicofrenije, sebno nesposobnost za gibanje in govo-renje, pojavi odpovedi živčnega sistema zavoljo notranjega zastrupljenja. Po njegovi teoriji je shicofrenija samo protivna reakcija možganov proti uničenju stanic zavoljo izredne rabe. Prof. Ivanov-Smolenski uporablja sedaj zdravilno spanje v obsežni meri in je izumil posebno metodo, ki preprečuje komplikacije v srcu in pljučih med dolgotrajnim spanjem. Uspehi njegove metode so v večini primerov, kakor poročajo zelo ugodni.
V nekem mestu zapadne Amerike si je v sredini preteklega stoletja neki virtuoz na gosli izmislil, da se je napravil v hudiča z rogovi in repom in je potem v te j obleki igral Paganinijev »Karneval«. Da bi diabolični učinek še povečal, je skrii razne kraje dvorane muzike, ki so po vrsti prevzemali melodijo. Ta »satanski koncert« so naznanili z velikanskimi lepaki in reklamo, da so se ljudem ježili lasje.
Prišel je dan koncerta. Dvorana je bila seveda zasedena do zadnjega kotička in »hudič« se je pojavil. Sprejel ga je viharen aplavz. Njegovi rogovi so bili izvrstni, rep mu je bil silovito dolg in njegova rdeča koža se je svetila kakor oklep kuhanega raka. Bil je skratka lep in dovršen hudič.
Nekoliko minut je hodil po koncertnem odru sem in tja, d t.je poslušalce duševno pripravil, končno se je ustavil, dvignil gosli in kakor na povelje iz pekla nenadno zaigral.
Komaj je končal polovico teme, je neviden instrument povzel melodijo, ki so jo prekinili še drugi nevidni instrumenti, dokler ni zvenelo od vseh kotov dvorane. Med to peklensko godbo je hudič z dolgimi koraki stopal po odru, se od časa do časa satansko zakrohotal in ponavljal, kadar je prišla nanj vrsta, melodijo, ki se je glasila od vseh strani, s strahotnimi variacijami. Koncert se je končal z igro vseh, ki bi mogla tudi človeku z jeklenimi živci vliti grozo v kosti, vsaj v Ameriki
Komarji nad Zuiderskim jezerom
Ko se je pred kratkim v Parizu poročil Douglas Fairbanks. so zvedele osete, ki ?o bile na poročnem uradu v svoje začudenje, da se mož imenuje v resnici Douglas Ull-mann. Njegova ločena žena. znamenita Ma-iry Pickfordova, se piše s svojim dekliškim imenom Gladiš Smith ...
Veliko število filmskih zvezdnikov poznamo tako samo po psevdonimu. Ricardo Cor-tez nima n. pr. nobenega opravka s Španijo: rodil se je na Dunaju in mu je spodobno meščansko ime Joseph Krantz. Ko je Lilian Har-veyeva še trgala hlače oziroma krila na šolskih klopeh, se je imenovala enostavno Lilli Pappe. To je seveda man] lepo nego njeno sedanje »bojno ime«.
Veste, kako se imenuje prav za prav Bri-gita Heim? Brigitte Schittenhelm. Svoje ime js skrajšala. Nasprotno pa 6i je Joseph Stern ime podaljšal in pod tem podaljšanim imenom ga pozna danes ves svet kot Jose-pha von Sternberga. Martha Marla Seiberto-va je znana kinematografskemu svetu kot Lil Dagover, o Poli Negri vedo menda mnogi. da se je prej imenovala Apolonija Clia-lupez. Ramon Zamognegos je postal znan kot Ramon Novarro. Richard von Martimor se je rajši preimenoval v Richarda Arlena in gdč. Lolita Dolores Ansunsolo de Marti-nez ni seveda nihče drugi nego Dolores del Rio.
Danes — prvlž čez Atlantski osean
Angleški veleparnik »Q u e e n M a r y« nastopi danes svojo prvo vožnjo čez morje v Ameriko. Vožnja je pomembna tudi zavadi tega, ker si bodo Angleži gotovo skušali osvojiti sinji trak Oceana
MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM
P E H I O N
UPORABLJAJTE GA IN VAŠE PERILO BO HITRO IN LEPO OPRANO.
Neločljiva zakonca
V Eastleighu na Angleškem je 75-letni starec umrl 24 ur po smrti svoje žene. Oba sta živela v zakonu 47 let in nikdar nista bila dalj časa ločena nego za en dan. Ljudje so jima nadeli ime »neločljiva dvojica«. Ko je stara ženica umrla, je dejal nje mož, da tudi tokrat ne bo trajalo dalj nego 24 ur in bosta spet združena. Imel je prav. Umrl je dan pozneje in so oba pokopali v skupen grob.
>Kako se ie pišete? »Prrnsmodddč...« »In to se zapiše?« »Tako, kakor se izgovoru
(»S5ndagsnisse Strix j
Britsiki naravoslovni muzej je poslal_ posebno odpravo, da bi proučevala preko 5000 m visoko pogorje Ruwenzory v tropskem 6vetu Osrednje Afrike. Sir Henry StanleJ', slavni raziskovalec Afrike, je bil prvi belo-kožec. ki je poročal o eksistenci te._ gorskega masiva in po njem nosi ime tudi najvišja gora v tej verigi, Mount Stanley, kiee dviga s svojimi 17.000 pedmi višine daleč v območje večnega snega in ledovja.
Odprava Britskega naravoslovnega muzeja je dospela lansko poletje pod vodstvom domačinov v to ozemlje ter je pri tem sledila toku reke Nyamgasanije, ki izvira visoko v soteskah Ruwenzorija. Nobeden Izmed domačinov ni bil še tako visoko, pri tem pa jih ni oviral toliko ledeni mraz teh višin, temveč praznoverni strah pred zlemi duhovi ki prebivajo baje v jezerih, lz katerih izvira Nyamgasani. Ljudstvo imenuje ta jezera »jezera smrti«. Le s težavo je bilo mogoče zamorce pridobiti za potovanje v te kraje, ko so prišli tja, pa si jezer niso upali niti pogledati, tem manj pa da bi pili njih vodo. Po njihovem mnenju pomeni namreč požirek te vode smrt. Vodja zamorskih no-sačev je vzel s seboj talisman, da bi njegove ljudi ščitil pred hudobnimi duhovi.
Prvo taborišče so morali raziskovalci izbrati za nekim skalnim pomolom tako. da ni bilo videti jezer. To je bilo v višini 12.0ij0 pedi- Mnogo zanimivega so učenjaki videli tu. Sprva so morali postopati precej ^previdno pri raziskovanju iezer, ker so se črnci tresli od strahu- Ko se pa več dni ni zgodi-
lo nič hudega, so se posebno mlajši med njimi polagoma opogumili in ko se je neki Anglež nekoč celo napil vode iz jezera, tako da so ga lahko videli vsi. ie strah vse skoraj popolnoma minil. Svojega vodjo so črnci tedaj proglasili za starega norca. Eden izmed domačinov pa še ni bil odložil svojega strahu in steklenica jezerske vode, ki so mu jo zaupali da bi jo pozneje kemično preiskali, je nekega dne izginila brez sledu.
Rastlinstvo teh ekvatorialnih gorskih velikanov je nekaj posebnega in jim daje zunanjost,da jih ni mogoče primerjati z nobenimi drugimi gorami na svetu. Vodni toki so polni postrvi in lososov, tako da si je težko misliti izdatnejših ribjih lovišč. Na milijone postrvi je posebno v dolini Nyam-gasanije, ki se vije prekrasno med mogočnim masivom "VVatamagufuja In Mounta Luigija. Drugače pa so v tej višini od živalstva videli samo race in lupine njih jaic, kar dokazuje, da te ptice gnezdijo tudi tako visoko.
Vsi trije Angleži, ki so predstavljali bele člane te ekspedicije, so se odločili, da prodrejo še višje in se dvignejo po možnosti na vrh Weismann-Peaka Pot je šla mimo treh jezer. V neki višini so zgradili taborišče. od koder bi Angleži poskusili priti na vrh, črnce pa so potem poslali v nižje taborišče. Dva izmed Angležev sta v ranem popoldnevu odšla še višje, da bi našla kakšne prehod na vrh. tretji je ostal v taborišču, da bi jima pripravil večerjo. Proti večeru, ko sta Angleža dosegla že pas večnega sne-
,Leteči Monakovčan"
Satanski koncert
Paganinijev »Karneval" z rogovi in repom
Bivol ga je steptal
V zoološkem vrtu v Poznanju se je zgodila velika nesreča. Med nekim viharjem je hotel paznik spraviti živali, ki so postale zelo nemirne, v prezimovališča, kjer bi bile bolje spravljene. Neki bivol pa je planil nanj in ga vrgel na tla ter ga začel teptati, da so ljudje nesrečneža pobrali že vsega stlačenega in mrtvega.
IVERI
Obleke delajo ženske.
Dandanes si delajo tudi s psevdonimi ime.
Kdor prvič ljubi, ima mnogo noči brez spanja, pozneje ne žrtvujemo ljubezni niti opoldanskega dremanja.
Nesmrtnost je cesto samo muha naslednjih pokolenj.
Marsikdo je v svojo zabavo pesimist
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Del Zuiderskega jezera na Holandskem, ki so ga pred leti odrezali od Severnega morja, je postal nepričakovano redišče komarje nadloge. Roji komarjev, ki so se zaredili tukaj, so tako gosti, da predstavljajo neznosno nadlogo za ljudi in živali
Francoska Somalija
in njena pristaniška prestolnica Džibuti
Džibuti, ki je danes predmet visoke poli- I tike je pristaniško mesto z belimi hišami, ki imajo terase in palačo, ki pripada fran- | co6kemu guvernerju. Njegove ceste so mu pokrite s puščavskim peskom in na majhni postaji vidiš staro, izranžirano lokomotivo z neznatnim vlakom. Toda ta nemoderni vlak vozi v Addis Abeto. Središče in mon-deno shajališče Džibutija je tržni prostor.
To je sicer samo puščavni trg, ki ga obdaja nekoliko manjših hotelov in barov. V barih dobiš whisky in konjak po neverjetno nizkih cenah, kajti Džibuti je prosta luka in francoski konjak stane tu manj nego v sami Franciji. Veliki ventilatorji se vrtijo tu dan in noč in mali somalski dečki stoje za vsakim tujcem ter mu pahljajo z listi palm »hlad« v telo. Kadar ni nobene ladje v pristanišču, spe ti dečki v cestnem jarku, leže kakor vreče brez življenja v pesku, goli in umazani.
Podnevi ni prijetno bivati v Džibutiju-V tem izgubljenem kotu sveta je tako vroče, da se trgovine odpirajo ob šestih zjutraj in zapirajo spet ob devetih dopoldne, potem pa
ostanejo zaprte ves dan in šele zvečer se otvorijo ponovno za dve uri. V opoldanskih urah so peščene ceste brez znaka življenja, ozračje miglja od vročine. Dve minuti brez tropske čelade na glavi — in lahko si prepričan. da boš imel zvečer silno vročino in da bos še tisto noč umri.
Od mrtvih je vstala
Zadnja številka Britskega zdravniškega vestnika poroča o zanimivem primeru 20-letnega dekleta, ki ji je srce že prenehalo utripati, a so jo vendarle prebudili v življenje. Srce je prenehalo biti med težko operacijo. Injekcije so bile brezuspešne, tudi injekcija strihnina ni zalegla. Po vseh znakih je bila že mrtva. Po sedmih minutah, od kar srce ni utripalo več, se je vodilni zdravnik odločil za poskus z novim preparatom, ikoralom. Sekundo po injekciji je začelo srce res spet utripati. Operacija je potekla nato brez nadaljnjih motenj in pacientko so rešili.
ANEKDOTA
Prof. Tiller, vodja državne slikarske galerije v Berlinu, je v neki zimi opa»l starega moža, ki je sedel udobno na nekem stolu in si ogledoval razstavljene slike. Naslednje dni je srtari mož redno prihajal v galerijo- »Nu. dragi prijatelj«, mu je dejal nekega dne Tiller prijazno, »vi si pe grejete osomelo srce z umetnosti.jo!« — »Ne«, je odgovoril starec, »samo hrbet gro-jem s parno kurjavo«.
VSAK DAN ENA
ga sta se ozrla in zagledala pod eetoj. nad krajem, kjer je stalo najvišje taborišče, velik oblak dima- Zaslutila sta nesrečo in odhitela nazaj. Po več urah sta dospela do taborišča oziroma do njegovih ostankov, kajti tu je bilo samo še pogorišče. Šotor se je spremenil v pepela. Postelje, odeje, obleke in druga oprema je zgorela, tovariša pa ni bilo videti nikjer, še v noči sta hotela priti potem do nižjega taborišča, po poti pa sta srečala rešilno odpravo črncev, ki so jima povedali, da je tretji Anglež živ ln zdrav v njihovem taborišču. Ogenj je nastal med tem. ko je pripravljal čaj. Zaman se je trudil, da bi ga pogasil. Sreča v nesreči je bila ta, da znanstveni zapiski, dragoceni fotografski posnetki in dnevniki niso postali žrtev plamenov, ker so jih bili 06tavili v spodnjem taborišču. Izguba šotora pa Je bila zelo neprijetna, kajti zdaj so se morali vsi trije raziskovalci stiskati kakor slaniki v preostalem šotoru.
Navzlic nesreči so se Angleži poskusili v drugič dvigniti na Weismannov vrh. Tik ob vznožju lednika pa so omagali, ker niso bili dovolj dobro opremljeni. Napravili so potem še en poskus in sedaj so dospeli po zapadni strani na vrh. Tu so našli kamnit kup in pod njim sporočilo dr. Humphre>'a, da je kot prvi dospel na vrh in da je to v resnici Humphre.vev vrh- Razgled z vrha je bil nepopisen. Sonce se je odbijalo od ledni-kov. zrak je bil čudovito čist V višini 15.000 pedi nad ognjenim žarom ognjenika so razširjena pljuča z užitkom vdihavala sveži zrak zaledeneloga gorovja.
Na pariških mednarodnih teniških tekmah sta premagala ga. Gorodičen-ko in g. Pelizze (slika) dosedanja angleška prvaka v tenisu miss Stammer-sovo in WiIIiama Austina
LIANA SANDEN:
23
VSIE ZAVTlEi'
»Renatac, pravi tiho, zardi do ušes in onemoglo, jxrose6e pogleda Loro. Ta hdp prekine Loro ledem strah: zdaj ve, kako je z Georgom in kako ije z njo. Niti ganiti se ne imore, nikar že da bd vsta= la, kakor bi se spodobilo. Kakor k«) sedi, čuteč na sebi Rena trn nezaupni pogled, v katerem se vžiga govražno žensko ljubosumje.
Georg pa mahoma oživi itn s pretirano vljudnostjo plane pokonci »Ali, Renata, to je imenitno, ime« nitno je!« Ne meneč se za strmeče ljudi, seže Renata pod pazduho, ji poljubi roke tn jo obsuje s ploho besed. Kako krasno, da ga (je tako presenetila! Kako se ima. Na oko je sijajna — ali je že ukrenila zastran sobe? Oh, to je treba takoj urediti — in že jo slkotraj šiloma odvede ven.
Šele zdaj mora Lora vstati. Georg in Renata sta pred iqo zapustila sobo — sama stopa mimo ob« foudeniih miz. Takisto ji je, kakor da bi tekla med šibami in kakor da bi na vseh obrazih videla tisto, kar je sama pravkar spoznala, namreč, da sta si z Georgom dobra. Kako dolga je pot po zeleno« sinji preprogi do vrat- Nazadnje je zunaj. Kakor da bd jo gonili, steče po stopnicah. Samo Georga in Renate Hartyjeve naj niikar ne sreča, dokler se ji
ne vrne vnanji mitri
Renata je velika dama ln dobra igralka. S svojim najočarliiveišim smehljajem na rjavo zagore* iem obrazku stotpa vštric Georga po hodniku in
posluša poslovodjo, ki v naglici gleda, katera izmed boljših sob bi bila še prazna za milostivo.
Gostje, ki v tem slabem vremenu nikamor ne moretio, stojijo v veži in okoli pisarniških vrat. Kadar so ljudje brez posla, imajo nenavadno dober nos za vse, kar spravlja vsakdanje življenje njihovih bližnjih v nered. In tu očividno nekaj ni v rediu. Ta berlinski ravnatelj, ki se je razen s plavolaso tajnico vsak večer ukvarjal z nekaterimi tlepiirni prebivalkami hotela, se zdaj drži kakor učenček, ki ga je zalotil učitelj. In žena, ki ga je tu nepričakovano presenetila in očividno tudi pre« strašila, je Hartyjevka. Poznajo jo z odra in po slikah. Vsem diši po senzaciji.
Kakor hitro ostane Renata z Georgom sama, ji družabni smehljaj izgine iz lepega, nežnega obraza.
»A, tak to je bilo!« Nekaj togotnega je v njenem glasu. »Zato se nisi uteignil potruditi do mene.«
Georg še vedno izkuša rešiti položaj in se dela neprisiljenega.
»Kako zato? Ne razumem te, Renata!« Izkuša jo potegniti k sebi. Zelo lepa je vendarle, ta zagorela Renata; srce mu omahuje med obema. Toda Renata se rcuu s pestmi upre v prsi. Od spodaj navzgor ga giledaijo njene oči z bolestnim, jeznim izrazom.
»Prav dobro me razumeš, Georg. Ne delo ne oddih nista kriva, da nisi utegnil. Fehlauova je bila vzrok, tvoja tajnica«.
Nekaj zaničljivega je v črti njenih ust, ko izreče to ime. Nekaj takega, da Georga imahoma razdraži.
»Lahko bi rekla »gospodična Fehlauova', to bi se mi zdelo bolj primerno.«
»Nu lepo, gospodična Fehlauova. Vsa reč ni zato nič primernejša. In tudi v tem, da si me varal, ni zato nič izpremenjenega«.
»Nisem te varal«, besno krlkne Georg; zaveda se, da Renata nima prav in da ima vendar prav, vse obenem. Ln res, že ga po bliskovito ošine s pogledom in reče:
»Ce me nisi, me pa še boš.«
Georg jo gleda — v njenih očeh je vse, ljubezen, sovraštvo, bol in srd. Le zakaj mora to biti, žalostno misli sam pri sebi.
Ce bi bil zdaj kaj rekel, bd bilo bolje. Zakaj tudi izkušena Renata je samo ženska. Prerada bi verjela, da vse to ni tako hudo. Rada bi se dala preslepiti. Nu, ko je prvi izbruh njene jeze minil, noče slišati nič drugega več kakor to, da jo ljubi in da je z ono samo mimogrede poljubimkal. A Georg ne more govoriti. In ta molk med njima je hujši od pravkaršnjih jeznih besed.
Renata spusti roke z Georgovih prsi. Pod než-norožnatim pudrom ji obraz pobledi.
»Torej nimava drug drugemu ničesar več povedati«. In se obrne.
Ali naj jo prosi: ostani? Toda kako bo v bodo« če? Renata in Lora in on, vsi trije skupaj — oh, ne, saj ni mogoče.
Renata je že v plašču, ko mukoma izpregovon:
»Renata, ali se ne moreva mirno pogovoriti o
vsem?«
Gez ovratnik belega kožuha obrne Renata po-bledeli obraz proti njemu. Ta obraz je mahoma ves oster, nekaj srepega, zlega ga izpremimia.
»Za to je zxiaj prepozno. Nisem maSoraestna. Mac bi mi bil povedal resnico!«
Georg onemoglo skomigne z rameni Kajj naj bi ji bil povedal, ko ni bilo nič povedati! Renata naj mu vendar že verjame. Do tega trenutka se ni zavedal, da bd mu pomenila Lora več od tovarišice.
»Morda se tudi še lažeš!« Renatin glas je od razburjenja ves teman in hripav. »A motiš se, 5e misliš, da boš tako ravnal z menoj. Kar smešno je, res, kar smešno« — pri teh besedah prasne v ihteč, histeričen smeh — »baš meni se mora zgoditi, <3% me človek zapusti zaradi takšnele strojepiske.«
Tedaj se Georg zdrami iz ža-lostne ohromelosti. Okoli Renatinih ust je spet tista zaničljiva črta, ki jih dela grda.
»Ti,« reče Georg z ogorčenim glasom, »prepo-vem ti, da tako govoriš o Lori Fehlauovi.«
»Prepoveš md? Res imenitno. Nikomur ne dam, da bi mi prepovedal govoriti, kakor mislim.«
»Tedaj ti tudi jaz povem, kaj misOim. Mislim, da je ostudno in nad vse podlo, imeti človeka za nižjega, zato ker je ^amo tipkarica', kakor se toli okusno izražaš. Gospodična Fehlauova dela prav tako, kakor delam jaz in kakor delaš1 ti — in s tem mir besedi!«
Renata hoče še neka.} reči, pa ne more več. Ge-orgov obraz vidi, ta ljubljeni, strastni, moški obraz. Zdaj se v sovraštvu obrača proti njej. Ta mož, o katerem je prvič v svojem življenju mislila, da jo ljubi kot človeka! In zdajci se od bolečine zruši v njej jez besnosti, srda in zaničevanja.
Zahteve in težnje privatnih nameščencev
Resolucije, ki so bile sprejete v nedeljo na skupščini
Delegati 20 organizacij in podružnic privatnih nameščencev iz vse.h večjih krajev dravske banovine bo v nedeljo po obsežnih referatih soglasno sprejeli naslednje resolucije, ki zavzemajo stališče privatnega nameščenstva iz Slovenije k vsem aktuelnim vprašanjem splošne socialne zaščite in ki predstavljajo delovni program organiziranega strokovnega pokreta privatnih nameščencev iz Slovenije. Resolucije se glasijo: Ugotavljamo, da ima veljavno pokojninsko zavarovanje posebno globoko poslanstvo za privatno nameščenstvo. Ono naj tvori organizacijsko središče bodočega socialnega zavarovanja za privatne nameščence. Tudi ostale panoge socialnega zavarovanja. ki so danes skupne ročnemu delav-etvu in nameščenstvu, se bodo morale fclej ko prej prilagoditi posebnim potrebam na-meščenskega stanu, kakor je to bilo v pokojninskem zavarovanju. To velja zlasti za bolniško zavarovanje, v katerem se že davno in najbolj pojavljajo posebne težnje privatnih nameščencev. Temu se bosta morali pridružiti tudi brezposelna in nezgodna panoga zavarovanja za privatne nameščence. Vse te panoge socialnega zavarovanja se bodo morale organizatorično koncentrirati v enem> skupnem kompleksu — v nosilcu celotnega socialnega zavarovanja za privatne nameščence. Ta koncentracija zavarovalnih panog za nameščenski stan, ločena in neodvisna od delavskega socialnega zava^ rovanja. bo morala biti teritorijalno omejena. V tem pogledu zahtevamo njeno teritorijalno decentralizacijo. Naj bo več takih t.eritorijalnih enot. v vsakem takem območju pa koncentracija vsega socialnega zavarovanja za nameščenski stan. Taka terito-rijalna enota z enim nosilcem vseh zavarovalnih panog za privatne nameščence naj bo med drugimi tudi dravska banovina. To odjrovarja zahtevam poenostavljenja, po-Cenjenja in najbolj uspešnega izvrševanja nalog v socialnem zavarovanju privatnega nameščenstva.
Pri lenivosti črevesja
je naravna
FRANZ" J OSEFO VA
grenčica
prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo že male količine
OgL rog. 8. br. 8047VS8.
Prehodno, dolder ne dobimo enotnega socialnega zavarovanja za privatno nameščenstvo, zahtevamo, da se veljavno pokojninsko zavarovanje po svoji vsebini zbolj-ša in prilagodi vsem zahtevam današnjega socialnega in gospodarskega položaja zavarovancev. Nadalje zahtevamo, da se obveznost pokojninskega zavarovanja razširi tako na vso državo, kakor tudi na ostale kategorije nameščenskega stanu, ki tega še niso deležne (zlasti na trgovske sotrudnike, strojnike, zobne tehnike, nižje gozdno in lovsko osobje itd.)
Pozdravljamo zakonodajni ukrep v veljavnem finančnem zakonu, ki v §-u 89. predvideva razširjenje pokojninskega zavarovanja na načelu teritorijalne decentralizacije in tudi nadaljno samostojnost ljubljanskega Pokojninskega zavoda za nameščence. Odločno odklanjamo vsako namero, da bi se veljavni pok. zakon v kateremkoli pogledu poslabšal potom sedanjega pooblastila.
Kot prehodno ureditev zahtevamo uvedbo obligatornega zavarovanja vseh privatnih nameščencev pri obstoječih bolniških fclagajnah nameščenskih društev, nadalje najširšo samoupravo za te blagajne in njihovo teritorijalno razmejitev. Višje zavarovanje naj tudi v bodoče vršijo fakultativno sedanja nameščenska društva. Privatni nameščenci, ki so sedaj zavarovani pri bratovskih skladnicah, naj se priključijo tem privatno nameščenskim bolniškim blagajnam.
Zahtevamo kot prehodni nkrep reformo brezposelnega zavarovanja. To naj se za
privatne nameščence osamosvoji in naj se izvaja v javnopravni ustanovi po načelu teritorijalne samouprave zavarovancev, privatnih nameščencev. Pritegnejo naj se vsi privatni nameščenci brez razlike. Na novo naj se uredijo prispevki in dajatve tako, da odgovarjajo posebnim potrebam privatnega nameščenstva.
Zahtevamo ohranitev specijelnega delovnega prava za privatne nameščence, izrekamo se zoper njegovo materijelno poslabšanje in parcelacijo s pogledu kroga nameščencev.
Kr. banska uprava naj čimprej izda novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki bo odredila krajši delovni čas, popoln nedeljski počitek in daljši opoldanski odmor vsaj v poletnem času.
Naprošamo odbor TBPD, da čimprej Izvede vse potrebno za takojšnje povečanje
Slajmerjevega sanatorija v Ljubljani, v katerem naj se predvsem organizira porodniški oddelek. Storijo naj se vse priprave za odločitev o postavitvi primerne bolnišnice za privatno nameščenstvo iz mariborske oblasti v Mariboru.
V nadaljnjih resolucijah se je občni zbor izrekel v načelu za zidavo dijaškega doma za otroke privatnih nameščencev v Ljubljani in za zidavo stanovanjske hiše za privatne nameščence na Jesenicah iz sredstev Pokojninskega zavoda. Nadalje je bila sprejeta posebna resolucija, ki protestira proti demontiranju industrije v naši banovini, zlasti rudarske, kakor tudi proti sedanji uporabi bednostnega fonda, ki naj se uporabi v prvi vrsti za brezposelno oskrbo privatnega nameščenstva in delavstva.
S
POR
Po graškein srečanju
T
Čeprav je
tekmovanju z
Gradec vodil po sobotnem < 9 točkami naskoka (43:36), naši fantje niso izgubili upa na končno zmago. Glede na rezultate naših atletov na treningu, smo zračunali, da bomo dosegli zadnji dan 11 točk več kakor Gradec in bi potemtakem zmagali z razliko 2 točk. Dogodki so pokazali, da smo se vračunali. Od Krevsa smo pričakovali, da bo na 1500 tn postavil nov rekord in zasedel 1. mesto, Starman pa, da bo drugi na 10 km. Račun je bil napačen. Krevs se je od vsega početka držal na zadnjem mestu, hoteč v končnem finishu prespurtati oba Gradčana. Pri tem je pozabil, da ima opravka s srednjeprogašema, ki imata vsekakor večjo končno hitrost kakor on kot izTazdt doigoprogaš. Namesto prvega smo zasedli šele tretje mesto in s tem je bila bitka skoraj že izgubljena- Ko smo končno na 10 km zasedli edino 1. mesto, je bil Gradec siguren zmagovalec. Naredili smo v postavi taktično napako, ki nas je spravila ob zasluženo zmago. Če bi postavali Krevsa na 10 km, bi zasedli tu obe prvi mesti im namesto 5:4 dobili 8:1 točk. Pokazalo se je tudi, da bi morali vzeti seboj Dečmana za met kopja, kjer bi sigurno zasedel 2. mesto, kar bi zadostovalo za končno zmago. Kakor vedno pri športu, je tudi v tem slučaju odločevalo denarno vprašanje in je moral Dečman ostati doma. Posledica je bila — naš poraz!
Tek na 200 m nam je prinesel 1. in 3. mesto. Pleterskov čas 233 je zelo dober, zlasti za 400 metraša- Sodnik je šele tik pred ciljem potisnil Guttmayerja na zadnje mesito- Razliko smo s tem zmanjšali za 3 točke. Sikotko ob palici bi nam kmalu pripravil neprijetno presenečenje. Pri-bošek in Zupančič sta začela pri 280 in sta preskočila šele ipri tretjem poizkusu. Grad-čan Kneissl je začel pri 3 m, izpus-til nato 310 in se nato zaman poizkušal na 320, kar ga je spravilo ob 3. mesto, ker je Pribošek preskočil 310. Zupančič in Scho-ber sta prišla v formo šele pri 320 in sta vse naslednje višine po 10 om višje zmagala že pri prvem skoku do 350. Gradčan je to višino preskočil, naš Neli sicer tudi, a je dvakrat podrl z roko. Rezultat 340 je lep in pri nas redek Dosežen ie bil brez vsakega treninga, ker je Zupančič kot član sokolske olimpijske vrste prezaposlen 6 telovadbo.
Tek na 1500 m smo že omeniK. Krevs bi morda zmagal, če bi takoj šel na vodstvo in že pred finišem dobil toliko naskoka, da ga domačina ne bi mogla prespurtati. V metu kopja smo brez Dečmana zasedli šele 3- mesto. Na 10.000 m je Bručan igraje zmagal, dočim je bila za maratonca Starmana proga očitno prekratka in je moral pustiti celo drugega Gradčana pred sabo. Do 5000 m so bili vsi skupaj in pretekli progo v 17:15- Nato sta se Bručan in Polzi odtrgala. Slednji je sledil še do 21. kroga, ko je končno pričel Bručan zares in pridobil do cilja 150 m naskoka. Za neka i metrov manj je bila tudi razlika med Hadererjem dn Starmanom, ki je tekel 35:14.
V troekofleu smo računali na obe prvi mesti, kar se je tudi zgodilo, vendar se je Korče šele s predzadnjim skokom zrinil na 2. mesto in z 12-57 za 5 cm prekosil Guittmayerja. Pri metu kladiva je bilo prvo mesto inž. Stepišniku sigurno. Stalno je bil za več kakor 10 m pred ostalimi in je doživel pri vsakem metu od strani občinstva buren aplavz. Bilo je pa tudi veselje gledati staeiteiga atleta, ki je po strelovi-tih okretih pognal težko kroglo visoko v zrak- Njegov rezultat 45.62 m je za začetek sezone prav dober. Naš drugi zastopnik Korče je bil siguren drugi do zadnjega meta. Tu ee je pa Alpassyju, ki do tedaj ni imel niti enega veljavnega meta, posrečilo, da ga je z zadnjim — edinim veljavnim metom — prekosil za 2 m. Drugi Gradčan je dosegel komaj 26 m.
Zadnja točka, štafeta 4X800 m je bila najzanimivejša- Ljubljana je postavila same spočite ljudi, dočim sta bila v domači štafeti Friebe in Frank vsekakor še u)tru-1 jena, od ostre borbe na 1500 m. Računali
so, da jrm bo poldruga ura odmora zadostovala, kar je pa bilo menda vse eno premalo. Kornbergar je predjal pol metra pred Srakarjem Friebeju. Ta je vodil do 100 m pred predajo s 6 m naskoka, ki ga je pa Skušek do predaje izravnal in^ predal istočasno. Frank se je sicer nekaj časa dT-žal Gabrška, ki pa je postajal vedno hitrejši in je predal Czurdi z naskokom skoraj 30 m, ki jih je ta proti Puglu povišal do crlja na dobrih 40 m. Čas 8:15.5 je nov jugoslovenski rekord (povprečno 2:03.9).
Končni rezultat je bil torej 80:73 za Gradec- Ljubljana je zasedla 9 prvih, 5 drugih in 10 tretjiiih, Gradlec pa 8 prvih, 11 drugih in 4 tretje mesta, enkrait pa je prišlo do delitve 2. on 3. mesta. (Konec.) M. P.
Prvenstvo Ljubljane v table tenisu
Hermežan Marinko prvak v singltf
V ponedeljek smo poročali o izidu mo-■štvenega prvenstva, ki si ga je osvojila Ilirija. v doublu sta zmagala Ilirijana Ziža in Lazar. Ostale discipline, ki so bile na sporedu ljubljanskega prvenstva, so se v nedeljo v popoldanskih in večernih urah nadaljevale in končale ob 23. s finalom sing-la juniorjev in singla seniorjev.
Single seniorjev; (24 tekmovalcev). 1. Marinko (Hermes), 2. Weissbacher (Ilirija),
3.	in 4. Ziža in Lazar (oba Ilirija). Kopica odličnih tekmovalcev, ki jih imata tako Ilirija kakor Hermes. je nudila že v prvih kolih zanimive in lepe borbe. Tekmovanje se je vršilo po čistem cup sistemu ter je bila pot do finala odprta samo najboljšim. Pravi pokolj je bil v semifinalu, kjer si je stala nasproti osmorica priznanih imen Marinko, Nasty, Kosmina, Ziža, Weissbacher. Horvat, Geržinič in Lazar. Marinko; Nagy 3;0, Ziža: Kosmina 3 : 1. Weissbacher: Horvat 3;1, Lazar : Geržinič 3:0. Na po-zornici je ostala še četvorlca z enakimi izgledi za zmago. Toda že v prvem setu predzadnjih borb Marinko-Ziža in Weiss-bacher-Lazar sta bila finalista odločena-Marinko je premagal Zižo 3:0. Weissba';her pa je svojega klubskega druga Lazarja izločil s 3:1. Slednja partija je tudi odločila zmagovalca, kajti Marinku bi mflgel prvo mesto ogroziti le Lazar, dočim ie ofenzivni Weissbacher brezuspešen napram Igri državnega prvaka. Marinko je v resnici tudi zmagal, vendar manj sigurno, kot se je pričakovalo. S 3:1 zmago nad VVeissbacher-jem je Marinko postal prvak Ljubljane za leto 1936.
Single juniorjev: (14 tekmovalcev). 1. Lazar (Ilirija), 2. Kosmina (Hermes). 3. in
4.	Dernovšek in Grošelj (oba Ilirija). Ju-niorska disciplina je postala s sodelovanjem Lazarja in Kosmine, ki še nimata 18 let, nekoliko manj zanimiva, ker se je že od vsega početka pričakovala njuna zasedba prvega in drugega mesta- Vseeno pa je to tekmovanje dopustilo pogled v tabor naših ambicioznih juniorjev, katere čaka še velika bodočnost. Tu naj omenimo brata Do-linarja od Kor<>tana ter Hirijane Zaolotni-ka, Smerduja, Dernovška in Grošlja, ki prinašajo na vsak turnir novo zalogo znanja Polagamo pa jim na srca, da v enem oziru ne sledijo seniorjem, namreč v pogledu gojenja rumunskega stila, ki se zadnje ča6e divje širi v našem table tenisu. Rumunska igra je sicer zelo koristna, postaja pa radi svoje monotonosti rak-rana namiznega te- | nisa in je torej v širšem pogledu zelo slaba.
Tolažilno tekmo ranje: 1. Dolinair Z. (Kcr rotan), 2. Djinovski (Hermes). V tolažilnein tekmovanju so sodelovali vsi oni. ki so bili izločeni v prvem kolu seniorskega singla. Majhno senzacijo je priredil mladi Dolinar z zmago nad Djinovskim. Djinovski je sicer nastopil radi študija brez treninga, vendar bo ta uspeh Korotanovim igralcem gotovo v spodbudo.
Po finalni partiji med Marinkom in Weiss-bacherjem je vodja turnirja g. Emest Nagv razglasil rezultate in razdelil darila, ki so jih poklonili prireditelji Ilirije, tvrdke Sumi, Tiskovna zadruga in dr.
Konjske dirke v Ljutomeru
V nedeljo popoldne, so se ob najlepSem vremenu vršile glavne pomladne konjske dirke na dirkališču na Ovenu- Dirke so bile tako od domačega občinstva in od drugod lepo obiskane. Med odličnimi gosti, ki so prisostvovali dirkam, moramo omeniti brj-gadnega generala g. Isakoviča ln pomočnika komandanta koniškega polka podpolkovnika g. Stepanoviča s številnimi gg. ofocir-ji iz Čakovca in Varaždina, zastopnika banske uprave referenta g. inž. Oblaka, sreskega načelnika iz Ljutomera, predsednika Konjederskega društva g. Petovarja in predsednika Centrale kasaških društev g. Lip-pitta in druge. Dirke so pod vodstvom predsednika Ljutomerskega kola vozacevin jahačev g. Škofa potekle v najlepšem redu in je nijh rezultat naslednji:
L dirka >Plunger«: 1. Pelikan, Slavič Jožko, Bunčani, 1920. 1.46; % Krka. Bezan Anton Šalinci, 1900, 1.52 ; 3. Lord, Vavpo-tič Jakob Lukavci, 1900, 1-57 ; 4. Oriksa, Razlag Vekoslav, Sidarovci, 1880. 2.00; 5. Plistra Domanjko Alojz, Bučečovci, 1900, 1.59; 6. Dorče. Duh Blaž, Grate; dalje Muki in Lipa.
II.	dirka sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru- 1. Lepa. Košnik Franjo, Pristava, 2140 1-55 5; 2. Gora, Cimerman Franjo-Badinci '2100, 1.58.7 ; 3. Poka. Perič Eranjo, Boreči '2100, 1.59.2 ; 4. Donko, Galunder Franjo. Verze j, 2100. 1.59.7; nadalje Foiv
tuna in Kadet.
III.	dirka dravske banovine: 1. Pika, Sta-vič Ludvik, Grabe. 2240. 1.34 ; 2. Friks,He-ric Franjo Boreči, 2100, 1-41-5; 2. Nevenka, Slavič Alojz Banovci. 2180, 1.38.5; 4. Peter, Pilot, Slavič Ludvik, Grabe. 2300, 1.33.5; 5 Lasta, Novak Alojz, Banovici. 2260. 1-35.7.
IV-	dirka »Tolaiilni handicap«; 1. Fortu-na Pirelog Ivan, Grlava, 2140. 1.57.7; 2-Dorče Duh Blaž, Grabe, 2140, 1.59.2 ; 3. Muki ' Kranjc Anton, Babinci, 2120. 2.10.
V-	'dirka kmetijskega ministrstva; 1. Peter Pilot-Pika, 3030, 1-49; 2. Nevenka-Peli-kan, 2820. 1.57; 3- Oriksa-Lepa. 2790, 2-07; 4. Friks-Poka (izostala).
Razen četrte dirke so bile vse droge skrajno napete in so se zmagovalci 'šele po hudem boju plasirali ma pnva mesta. Rezultati so presenetljivi, če pomislimo, da so se z vsemi temi konji opravljala vsa težavna kmetijska dela. Po uspehih Pike in Las-te moramo računati, da bosta ti dve kobili naše kmečke reje imele važno vlogo pri letošnjem jugoslovenskem derbyju, ki to v Mariboru 14. junija. Med dirkami je g. Slavič Ludvik predvajal svojega petletnega li-cenciranega žrebca Petra Pilota, ki je na dva tisoč metrov progi dosegel kilometrski čas 1.30-2 in je ta čas zaznamovati kot najhitrejši domačih konjev na cvenskem dirkališču. Hod žrebca pa ni bil povsem neoporečen. Ljutomerskemu kolu jahacev in vozačev moramo samo čestitati na lepem uspehu te prireditve-
Dopoldne je bil na Moti občni zbor ko-njerejskega društva, ki je le pokazal, kako nezadostna so sredstva za pospeševanje Konjereje v dravski banovini. Na zbor eo prišli konjerejci iz vse dravske banovine. Zlasti številno so Hli zastopani konjerejci iz Dolenjske s predsednikom g. Glihom iz Krškega.
O zadevi Planice emo prejeli naslednje: S soglasnim sklepom Upravnega odbora JZSS je bila Izvoljena komisija gg. dr. Huberta Souvana, dr. Iva Pirca in Veko. slava iskre, ki naj preišče dogodke v Planici in vse kar je v zvea'. s tekmo z dne 15. marca 1936. Komisija je ugotovila krivdo »Udruženja smučarjev Planica< in nekaterih funkcionarjev JZSS. Upravni odbor je briskiral ugotovitve komisije ter zavzel popolnoma nasprotno stališče. Obsojamo način in vsebino skjepa Upravnega odbora JZSS ter smatramo, da je na podlagi takega postopanja vsako nadaljnje sodelovanje nemogoče. Radi tega odlagamo vse funkcije v upravnem in teb ničnem odboru JZSS. V Ljubljani, 25. maja 1936. Gnidovec Ante, dr. Pire Ivo, Kristan Boris, Kopetzky Dolfe, Drofenik Ferdo, Fajdiga Milan, Svajger Marjan, štrikberger Kari, Vučnik Lado, Golob Lado.
Službeno it LNP. Na sejo k\ o., ki bo drevi ob 19. v podsavezni pisarni, ee pozivajo: Turner Franc, Slavija Novljan Slavko, Mladika, Planine Emil. Butara Dušan, Svoboda-Lj., Poljšak Marjan, Rihar Ivan, Slovan, Ga-beršek Milan, Beranek Josip. Korotan-L.]-, Stupica Milan Grafika, Urbančič Zinke, Legat Tone, Reka, Verbič Dore, Brod.
ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 v salonu hotela Metropol (Miklič) občni zbor sekcije, obvezen za vse aktivno sekcijsko članstvo in odbor. Načelnik.
SK. 11'rija (Lahkoatletska sekclja).
Državno prvenstvo za moštva bo v soboto 30. maja in nedeljo 31. maja na igrišču Primorja. V soboto morajo biti ob 15. na igrišču Primorja: Berger M., Berger K., Babnik, Bručan, Banko, Baje, DobovSek,
GrOnfeld, Glavnik M, Gregorka, Geržinič, Hodnik, Hovar, Jazbec, Jeglič, Juričev, Kotnik, Natlačen, Osterman, Orozsy, Pri-bavšek, Pukl, Pristov, Pletersky, Pusti-šek, Robek E., Robek J-, Rihar, Svetek R., Svetek L., Stropnik, Starman A., Ste. pašnik, Vavko, (Zupan, Zupančftč ttf- vsi ostali dijaki in juniorji, M so določeni za ta dan. V nedeljo morajo biti ob 14. na igrišču Primorja; Briinet, Bručan, Banko, Dečman, Dobovšek, Dolhar, Griinfeld, Glavnik M^ Jamar, Jeglič, Jerančič, Do-var, Hudorovac, Hatrč, Kvas, Kveder, Koritnik, Osterman, Grozsy, Orehek, Pri-bovšek, Pogačnik, PuM, Pirš, Pavlin, Robek E., Robek J., Rihar, Rozman, Svetek L. in R, Stropnik, Starman A., Starman J,, Stepišndk, Vidmar, Tavčar, Zupančič ter vsi ostali dijaki in juniorji, ki so določeni za nastop na državnem prvenstvu. Natančen razpored je naV.t v garderobi na igrišču Primorja« Berger M., Berger poi ure pred začetkom tekmovanja!
SK. Ilirija (plavalna sekcija). Vse Članstvo opozarjamo, da je letno kopališče že odprto in da se vrše redni treningi Vabimo vse, ki Bq zanimajo za plavanje in hočejo pristopita k sekciji, da se javijo na kopališču pri Službujočem odborniku.
Ljubljanski hazenski podsavez. Redna seja u. o. drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope.
GraČka Adrnlra pride o Binkoštih v Celje. O bimkoštnfh praznikih bo gostoval ▼ Celju SK Admira iz Gradca to bo igral na Glaziji 2 mednarodni tekmi e SK Celjem. Vstopnice se doto:jo v trgovini >So-ko« na Kralja Petra cesti in v trgovini M. Kopušar na Krekovi cesti
SK Jugoslavija v Celju bo imela danes ob 20. izreden članski sestanek v Domu,
Nase gledališče
DRAMA
Sreda 27.? Gozd. Red Sreda Četrtek 28.: Mladi gospod žet Red X. Petek 20.; ob 15. Juarez in Maksimilijan. Izven. Dijaška predstava po cenah od 14 Din navzdoL OPERA Sreda 27.- Lucia di Lammermoor. Red <3* Četrtek 28.: Othello. Red Četrtek.
Mariborsko gledališče Sreda. 27.: Zaprto-Četrtek, 28.: Zaprta
Petek, 29.: Ob 20- urf Seviljskl brivec. Gostovanje ljubljanske opere. Red B.
RADIO
*
Breda, 27. maja. Ljubljana 12; Predigre na ploščah". —< 12.45; Vreme, poročila- — 13; čas. spored, obvestila. _ 13.15: Iz živalskega sveta plošče). — 14: Vreme, borza. _ 18: Otroška Tina: Citronček. Tretji del zvočne pravljice iz metuljčkovega življenja — 18.40: O Nikoli Tesli (univ. prof. Marij Osana). — 19: Čas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura; Poslednji rapsod v Beli Krajini Mato Crnič (dr. Niko Zupani?). — 20: Na harmoniki koncertim g. Rudolf Pi-lih* vmes plošče. — 21; Prenos evropskega koncerta iz Rumunije. — 22: Čas. vreme* poročila, spored. _. 22.15: Narodna pesecj (plošče).
Četrtek, 28. maja Ljobljana 12: Pisano polje (plogčej. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored obvestila — 13.15; Ndkaj Scbiiberto-vih skladb (plošče). — 14: Vreme, borza-
—	18: Ruska glasba (Radio orkester). —■ 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Predsednik češkxD6lov. republike dr. Edvard Be-neš (g. Bogoljub Krejči). — 20: Koncert romantične glasbe. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka godba Radio orkestra.
Beogr®d 17: Orkestralen in pevski kon-cnert. — 19.50: Pfto&e. — 20: Orkestralen cert. — 21.30: Narodne pesmri. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralen koncert — 20: Prenos koncertnega večera iz Osijeka. — 23; Plesna glasba. — Praga 19.10: Plošče. — 19.30: Zabaven program. — 20.55: Koncert na čast prežidemtu republike- — 22.15: Jazz.
—	Varšava 21: Zvočna igra. — 21-35: Pevski koncert- — 23: Plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka glas. — 16.05: Iz opere »Car in tesar«. — 17.30: Koncertna ura. — 19.50: Veseli kvarteti. 20: Veseloigra. — 22.25: Slavni ipevci minulih dob. — 23.30: Lahka in plesna muzika- — Berlin 19-15: Lahka glasba. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21: Plesna muzika. — Miinchen 19: Revija plošč — 20.10: Orkestralen in pevski koncert. '— 22.45: Koncertna ura. — Stuttgart 19.20: Izbrane plošče arhiva. — 20-10: Prenos Lortzingove opere »Car in tesar«. — 22-20: Plesna muzika iz Berlina, — 24; (Nočni koncert.
»JMIHO* ST. xx». ■■	8 -	Sreda, 27. K. 1936.
CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjfil znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po I)in 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—*				Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Ti:n • _ ________ odgovor, priložite UM V ZimiMCan			oglasov, je naslavljati na: Oglasna oddelek »Jutra", Ljubljana.
Slu /bo dobi
Beseda 1 Din, davek S Din ta Šifro ali dajanj« toAcm S Din. Najmanj« tneeek 17 Din.
Tkahni mojster
i večletno prakso ua težke gladke statve unoten samostojnega vodstva do bi stalno in dobro aame Sčenje. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod šHro »Kranjc.	1231H-1
Bri\"skega
pomočnika
vojaščine prostega, iščem za' takoj v stalno službo. Istotam sprejmem trgovskega vajenca. llovaT, Trževa 92.	13615-1
Prodajalko
izurjeno, tudi za.četnico išče trgovina v Ljubljnni. Pismene oferte na Aloma Comf>any d. z o. z. Ljubljana, Aleksandroma cesta 2/1 pod »Poštpna«.
13618-1
Plačilno natakarico
čedno, z znanjem nemščine, e kavcijo, išče takoj h-otel Zaka. Bled.	18591-1
Mlado snažno dekle
i5čem aa vsa hišna dela. Naslov v vseh poslovalni eah Jutra.	:3ti?4-l
Korespondenta
lu-vatskega. češkega in nemškega jezika, iščemo za ta-jiojšen nastop. Obširne ponudbe s fotografijo i dokazom državljanstva poslali upravi kopališča K tipa, ri, kraij Dubrovnika.
13613-1
Trgovki pomočnik
mn.nufakturist, izložbeni aranžer, vešč nemščine, obenem vozač avto-limuzi-ne. dobi mesto pri Vinko Savniku, Radovljica. Natančneje po dogevoru.
10584-1
Korespondentin ja
s popolnim znanjem slovenščine in nemščine, se sprejme. Samo pismene ponudbe v obeti jezikih z navedbo plače na podružnico Jutra Celje pod >Perfpktna».
460-1
Šoferja
»pre.imem takoj. Ponudbe ne. podružnico Jutra Celju pod značko »Siguren«.
13636-1
V.aka oe^ed« 50 par; davek 3 Din a lajanje oaaiove s Dm. najmanjši tnesek 12 Jtn
Katera dama
bi pomagal 34Mnemu inte-ligentu do služb«, event. pomoč do eksistence. Cenj. dopise oa ogl. odd. Jutra po<l šifro »Hvaležnost 21«.
13560 2
Prvovrstna šivilja
z dolgoletno prakso, se priporoča na dom v boljše hiše. Pri Pogačnik, Gregorčičeva al. Ta.
12504-2
Natakarica
zmožna tudi vse kuhe, išče mesto. Naslov v vseh po-eavalnicah Jutre,
12588-2
Zaslužek
beseda 1 Din, davek 3 Um. za Šifro ali dajanj« naslova 5 Din. NajmanjSl mesek 17 Dm.
Z vlogo 200 do
250.000 Din
si ustvarite sijajno in sigur no eksistenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Eksistenca«.
13613-3
Prodata
Heted* 1 Din. iavek 8 Din la Šifro alt dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Gramofon
skoraj nov, zamenjam s pisalnim strojem. JJa«lov v vseb poslovalnicah Jutra.
13573 6
Košnjo
prodam. Drenikov vrh 1.
12599-6
Dve enaki postelji
prodam zaradi selitve. — Breg M/TI.	13638-6
Košnjo
prvo in drugo, velikega travnika v Šiški, prodam. Vprašati: Celovška cesta 'A. dvorišče.
12826-5
ŠMMuHIji
v vseb modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke. Muze ln perilo
Beseda 1 Din, davek S Din. ja šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17' Din.
Razprodajamo
avtomobile:
novi 800 kg trgovski kamion et. poraba 10 l, 2-sedežni potniški poltovorni, 9 L. 4-sedežno malo limu zino. Več dobro ohranjenih avtomobilov. Rezervne dele Renault, pnevmatike Du nI op 15 X 46 po smešno nizkih cenah. Sikor. Cesta na Rožnik IS.
10662-10
				
	z	2	i	m
Beseda i Din. iavek 3 Din. 13 šifro ali dejanje naslova Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabrikat, okroglim čolničkom, ki tudi štika. poceni naprodaj. Nova trgovina, Teševa 36.	12631-29
Graščina na
Dolenjskem
proda več gozdnih in poljedelskih površin po ugodnih cenah. Naslov v vseh poel. Jutra.	1Č956-20
Več parcel
naprodaj od 15 Din za kv. meter naprej. I. Oražem. Moste. Ljubljana.
»542-20
Stavbena parcela
/, odobrenim načrtom za takojšnjo gradnjo. 589 kv. metrov, po 1;12 Din za kv. meter, 60 m oddaljeno od tramvaja, naprodaj. Belja-ska ulica, Sp. Šiška, Ljubljana. Kralj.	12604-20
Zahtevajte. fUHK&d odtiato- Lh, yuxevuy
KZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPREŠIC (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ŠTEV. 14.
Krojaške stroje
rabljen«, znamke Pfaff aili Singer. kupim. Pismene po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroje«.
10610-29
Živali
B«sed.» 1 Din. davek 3 Din. za šifro aJ'. dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Psioo
volčje pasme, dobro čttvaj-ko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12605-27
Best-da l Din. iavek 3 »m ti šiiro ali dajanje naslova o Din. NaimanjS! wie*eir 17 Din
Potujem z avtom
J>"> Savski banovini in po 1'rimorju ter sprejmem še p^i-r iastoj»stev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avto potnik«.
13616-5
Potnik
d<5bro_ uveden v trgovinah s kratkim in pletenim blagem, išče zastopstvo za mesto Zagreb. Adresa M. K a bil jo Zagreb. Petrinj-eka 3801.	13596-5
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ail dajanje naslova i Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Mikalnik
(krempel), v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil«.
10460-7
50 m cevi
starih. vodogrejnlh, za ograjo, kupim. Ponudbe z navedbo dolžine in cene za kilogram na Marin Ljubljana, Stari trg 9/1. Isto-t-a innaprodaj plinski štedilnik.	1.2620-7
Kupujte domače blago!
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
tieseda 1 Din. iavek S Dii ca šifro ali dajanje naslov < Din. Najmanjši to«' 17 Din.
Bančno kom. zavo<«
Maribor, Aleksandrova »(>
izvršuje najbolje nakuj i' prodajo Dranllnib Knjižic vsen denarnih zavodov /. odgovor Din S mam k
10750 )'
Kupujem vložnicf
rekonstruirane Zadru i. i spod. banke Ljubljana n! njenih podružnic. Višii vsote poljubna. Ponudi-pod šifro »Banka« na og. odd. Jutra.	10590-16
Knjižico
Mestne hranilnice Maribor, do Din 90.000, iščem. — Vknjižba na prvem mestu, Skratna vrednost. Odplačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Sigurno Din 60.000«.
12589-16
Najcenejši čevlji
TVRDKE ANT. KRINPFR
Ljubljana, Mestni trg 26
Otroški lz črnega aH rjavega usnja VeL 20-25 Difl 16.— VeL 26-28 D I® 19.— Vel. 29-35 Di» 29,—
Ženski lz črnega ali rjavega usnja z uanja-tim podplatom
Dk 65.—
Iz črnega aH rjavega usnja z usnjatim podplatom
Vel. 30-35 Dfn 42,— Vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69.—
-seda 1 Din, davek 3 Din. ■ šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V Rimskih toplicah
oddam v bližini termalnega kopališča tepe »obe. Cena zelo ugodna. Poizve se pri ge. I. Haas. Rimske toplice.	1361(1-38
Trisobno stanovanje
v centrumu. iščem ta 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
12I78-31a
uijiiMUtn.
Opremljeno sobo
lepo, mirno, s posebnim vbodom, oddam eni ali dvein oepbam. Resljeva cesta 3/1. nad.
10507-23
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Zlata zapestnica
izgubljena v nedaljo 34. maja popoldne. Ljubljana - Sv. Jakob - Nad goric« -črouče - Kleče. Proti visoki nagradi oddati v kavarni »Prežerenc.
10607-28
SENZACIONALNE NOVOSTI!
Vrtni solnčnfKl počenSl od Din 200.—
Šotori za šport ln poklic
Patentne poljske poste, lje v največji popolnosti
Edini izdelovalci „MASA" Izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, itd.
JUGOTEI4STIJL"—OS1JEK
Vsaka beseda	i Din;
lavek 3 Din. ta	Silro tli
lajanj, naslova	5 Din.
najmanjti znesek	30 Din.
Državni uradnik
star 32 let, išče družico, zaradi ienčtve. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor r>od šifro »Pomlad«.
13636-25
451eten fant
neotenjeo. išče zakonsko družico tndi bogato vdovo od 35 do 45 let. Ponudbe ood »Resno mislim« na ogl. odd. Jutra.	13606-25
Rdzno
Seseda 1 Din. davek t Din u šifro ali lajanje naslov« 5 Din. NajmanjSI tnooek 17 Din.
Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto
lepo »Patent« toaletno ogledalo
s stojalom, izdelano z vložkom za sliko.
D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor.
Obleke, perilo In vsa praktična oblačila si nabavite
dobro in poceni pri PBESKERJU, Sv. Petra e. 14.
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
brei napak, pristnobarvnl. »Paket serija S« vsebina 16—31 m prima oksfordov touringov in cefirjev u moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serije Sto« istotako 15 do 21 m u ženske pralne oble ke, dečve (Dirndl), v naj lepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejše ga belega blaga. — Nepri merno vzamem nazaj in za menjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in žen ska oblačila. Vzorci brez platno.
»KOSMOS«. razpošiljalnlca ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta št. t
I M M I I M » 11 M II
KLISEJE
•" ENO IN VEČBARVNE
Med mestom In deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik

Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mesarji in klobasičarji pozor!
Dobroidočo mesarijo in klobasi čaro-o v centrumu mesta Zagreba, s stanovanjem, oddam takoj zaradi bolezni na račun; proti primerni kavciji aJi pa v najem proti ugodnim pogojem. Ost-mena in pismena vprašanja je nasloviti na R. Zavodil Zagreb, Skerličeva 13. dvorišče,	10634-19
Bufet
na_ zelo prometni tečfci ta koj prodam Pismene p<»-nudbe na ogl. edd, J»tm pod »Bufet«.
1358M9
Zdravnik jim je kar zaporedoma dela! obveze s kisom in anionijakom, in siromaki so potolaženi odhajali. Že mnogo mesecev ni pomnil dr. Obližar takega zlatega dne. Ves vesel je štel denarce, ki jih je bil zaslužil. Ha! Zdaj si lahko kupi zvočnik, ki si ga že toliko časa želi
Lokal za trgovino
mešanega blaga m icven jem, na deieli. g^oa ta toikoj ali pozneje. Pc.T?*dbe na ogl. odd. Jutra »Prometen kraj«.
Stanovanje
odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje taelova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje dveh sob
s kuhinjo, za 15. junij aJi 1. julij, oddam na Mirju Vretovškovo ulica. Ponudbe na ogl. oddelek Jutrr. pod »Stanovanje "M Mirju«.
13508-žl
Enosob. stanovanje
oddam v Zg. Šiški 341.
12606-2.1
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova
5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stanovanje
ar>sobBO alt dvosobao, išče mirtt» Mstždns stranka * 5i ški. Ponudbe ae ogL odd. Jutra	»Stanovanje za
2 sobi
veliko sončno in lepo manj šo, prazno ali opremljeno.
beseda 1 Din, lavek 3 Din.
oddam v eentr« mesta. -	^ 5j(ro ^
Sobi primerni tndi a pi-	, ^ fl.jmanjgi tn«**
samo. Naslov v vseh po-	yf'
slovalnicab Jutra.
10380 33	Preklic
Podpisani opozarjam, da nisem plačnik za »vojo ženo. Karol Pikon. SI. Javornik št. 130.	10586-31
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam. Naslov v vseb po slovalnicab Jutra.
.0632-33
Lepo zračno sobico
takoj oddam gospodični. Naslov v vseh posloval ni-c&b Jutra.	10372-23
telefon
2 9 Si
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHIJMI Dolenjska cesta
f
KMEČKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA za sodni okraj Višnja gora javlja, da je preminul gospod
ERJAVEC JOŽE
NAŠ DOLGOLETNI NAČELNIK, PREDSEDNIK OBČINE itd. itd.
K poslednjemu počitku ga spremimo v petek 29. t. m. ob pol 10. dop. na tukajšnje farno pokopališče.
VIŠNJA GORA, dne 26. maja 1936.
Načelstvo.
Vsaka beseda	i Din:
davek 3 Din. za	šifro alt
dajanje naslov«	5 Din.
najmanjši tnesek	?0 Din
Mucika
Prosim razveseli nas v nedeljo. kadar želiš? Javi p. M	13617-34
AUTO-ATLAS
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE izdala 1936 e priročnikom kllometersfco tabelo itd. potre, ben vsakemu avtomobillstu, motoclkllstu ln biclklistu ter vsakemu hotelu. Lufcsuzno iz dajo v platneni vezavi Din 140.— razpečava »RUBENS«, Zagreb Vlaška ul. 53. Kdor pošlje denar v naprej dobi atlas franko.
Vrtne solnčnike
IZDELUJE
BELA FETTMANN, ZAGREB
Masarj kova 9. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
Makso Neurath In drug
Osijek L Pejačevičeva ul. 16, telef. 300
Vrtanje globokih vodnjakov
dobave In čiščenje vode. — Sesalke.
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
šl— Zaključek obrtne nadaljevalne
V nedeljo dopoldne je zaključila škofjeloška obrtna nadaljevalna šola 47. šoteko leto. V učilnici so se zbrali vajenci obeh nadaljevalnih razredov in je imel nanje nagovor šolski upravitelj g. Jakob Rojic- Nato 90 prejeli prisotni odhodna. oziroma letna izpričevala. Znamenje časa pa je. da se je število vajencev znatno znižalo: od 96 y preteklih letih na komaj dobrih 50.
ŠMARJE PRI JELŠAH. V nedelo je go stovalo v sokolski dvorani pevsko društvo >Loški glas« iz Loke pri Zagorju. Pod veščo roko pevovodje je društvo odpelo obširen program Vse pesmi po bile do podrobnosti naštudirane in z vso fineso pred-našane. Vse navdušenje poslušalcev, ki je raslo od pesmi do pesmi, pa se je pokazalo. ko so zapeli Zajčevo pesem i»Slava delavstvu« — pesem, ki io zamore s tolikim zanosom in čuvstvenim bosrastvom zapeti
samo rudar, _ čuteč vso trdo realnost ki
je izražena v njej. Naša želja je, da nas spet kmalu posetijo-
Zdraviliški blagajnik Viktor Graeuer oproščen
Celje, 26. maja.
Lani v noči na 30. junij med 2.30 in 3.50 zjutraj je bil izvršen vlom v blagajniško sobo zdravilišča v Rogaški Slatini. Vlomilec je odprl železno blagajno in ukradel iz nje 65.000 Din gotovine. Sum je padel na 34-letnega zdraviliškega blagajnika Viktorja Gračnerja. Gračner je bil aretiran in lani 30. avgusta na okrožnem sodišču v Celju obsojen na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Gračnerjev zagovornik je po obsodbi predlagal obnovo procesa na podlagi novih dokazov. Okrožno sodišče v Celju je ta predlog zavrnilo, pozneje pa je apelacijsko sodišče v Ljubljani razveljavilo zavrnitev obnovitvenega predloga ter odločilo, da se izvedejo obnovitveni dokazi in da se v obnovitvenem postopanju odloča na podlagi dobljenih novih dokazov. Okrožno sodišče v Celju je letos 3. marca dovolilo obnovo postopanja, zaradi česar je bila danes na okrožnem sodišču v Celju ponovna razprava proti Viktorju Gračnerju. Zaslišane so bile ponovno priče, ki so bile predlagane v obnovitvenem predlogu. Priča g. Loos, ravnatelj »Putnika« v Mariboru, je videl v kritični noči v Rogaški Slatini, ko je šel k počitku, okrog pol 3. v zdraviliški blagajni še luč, znak, da je bila blagajna takrat še nedotaknjena, dočim je bila pozneje po vlomu luč ugasnjena. G. ravn. Loos je šel k počitku šele za Gračnerjem. Gračner, ki je bil v usodni noči vinjen, je šel okrog pol 3 v Ljubljanski dom, stopil k sobarici Doroteji Lesjakovi, m prosil za črno kavo. Bil je zelo vinjen, legel je na njeno posteljo in zaspal. Ker ga Lesjakova ni mogla predramiti, je odšla v zaklenjeni vestibul in tam pri mizi dremala, proti jutru pa je šla spat v drugo sobo.
Sodišče je danes oprostilo Viktorja Gračnerja, ker mu ni bilo mogoče dokazati storilstva, marveč govore mnogi znaki ravno za nasprotno.

f
Naša dobra in preljuba žena ter mamica, gospa
SOPROGA BANOV. ZDRAVNIKA IN POSESTNICA
nas je danes, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, za vedno zapustila.
Nepozabno pokojnico spremimo na zadnji poti v četrtek, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne iz farne cerkve Sv. Pavel pri Preboldu na domače pokopališče.
Prosimo tihega sožalja!
SV. PAVEL PRI PREBOLDU, dne 26. maja 1936.
DR. VINKO TAJNŠEK, banov, zdravnik, soprog.
BOJAN in MARJAN, sinova.
. eiuie Davorin fiasMem Izdaja *onzordJ »Jutra« &dslt Rflmfta*, — Za Narodno tiskamo <L d. kot tiskarnama Franc Jesetfiek. — Ee tamtalfiH Si odgoseoa Aloj* Korak. — v fitoblfem