Leto tmv; Srni. LfoMfana, četrtek SO. oktobra l%fl-XX Cena 40 cent. UREDNMTVO Ttf UPRAVA: LJUBLJAlf A, PUOCDfUKTA UUCA, i. izkxjtk»to zastopstvo j* oglase * Krarjevtae hh *■ UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MIT AMO Elementi avversari respinti sul fronte di Tobruk Mitragliamento aereo di mezzi mecanici a Giarabub — Un nusvo e£S2cace attacco con tro La Valletta II Quartipr Generale delle Forze Armate eomunica in clata di 29 ottobre il seguente bollrttinn di giem n. 514: Sul irmmU!) di Tobruk, i nostri reparti Imr.ii ;>ri>iitan:»'ntc respinto elementi avversari c-h«' tentavano avvieinarsi alle no-«1rr posi/b.ni. I.'.'irtiirlirria ha eolpito cpor*» difensive »!» !'a jaazza. In volnolo injjl^s«- «'* st:».to :ii:?::ittnto della clifrsa di R**ns:»*d dnrante ima inrur*»ione ohe non ha arn-ralo danni. M"77i ni« crnnlzzati nemiri sono stati efficacemente mitragliatl dalia nostra aviazlone netila zona di Giarabub. Sui fronti dello scacchiere di Gondar in alctmi scontri con i no«tri reparti avan-zati, il nemico ha »ubito perdite notevoli in morti e feriti. Qu*-sta notte aerel britanniei hanno lan-riato bombe su Comise (Sicilia): nessuna vittima e danni non rilevanti. Pure sta* notte unita della K. Aeronautica hanno eentrato con bombe di jfro*t»o ca!ibro im-portanti obiettivi della base di La Vallettu (Malta). ovražni oddelki odbiti renti pri Tobruku Letala so s strojnicami obstreljevala rane oddelke v Džarabubu — Nov Valcto mehanizi-napad na La Glavni <-t t n Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil okt. naslednje vojno poro- čilo št. 514: Xa beJHNa pri Mnftl so naši oddeik? takoj zavrnili sovražne *ile, ki so se poskusile prihli/ati našim pozicijam. Topništvo je nspji BestttfcJ iz-javil, da veliki fašist.črti praznik ni v čast samo fašistični zmagi, marveč tudi neposredno miceju, ker pomeni pohod na Rim prve korake v borbi proti komunistični anarhiji. Letošnji 28. oktober ni samo italijanski, marveč skupni evropski praznik. Poglavnik Ante Pavelić je čestital Duceju k obletnici v imenu vsega hrvatskega naroda. Revolucija črnih srajc, s katero ste kot prvi med prvimi dvignili preti staremu svetu proti komuni stično zastavo, ima univerzalen pomen, ki ga tudi svobodni in neodvisni hivatski na/od nikoh ne bo pozabil. Brez vas bi se bila Italija in Sredozemlje, center skupne slavne zapadne civilizacije, pogreznila v boljševičko barbar- stvo, z njima pa bi se vanj pogreznil tudi ves ostali svet. Rešili ste Evropo in človeštvo že tedaj in zato predstavlja pohol na Rim duhovno bogastvo vseh civiliziranih narodov. Brzojavne čestitke je poslal Duceju tudi slovaški ministrski predsednik in zunanji minister Tuka, k: je izrazil Duceju iskreno željo zanj osebno in za srečno bodočnost Italije. Duceju so izročili končno tudi poslanico poveljnika 3. cone črnih srajc iz Milana, ki je prispela v Rim v štafeti fašistične milice, ki so jo priredili na progi Milan— Rim. dolgi 678 km. Poslanica pravi: Duce! Legionarji 3. cone Crnih srajc, kj skrbno čuvajo slavo, pridobljeno 28. oktobra 1922, so prišli do vas po cestah, ki so jih obvladali fašistični legionarji, da vam s to poslanico izpričajo zvestobo, ki se ne spreminja, vdanost, ki se velno obnavlja, prepričanje borečega se naroda, da bo zmagal, nespremenljivo zvestobo nadvse fašističnega mesta prvega fašija. Svečana otvoritev novega sodnega leta Rim, 30. okt. s. Včeraj je bilo v Italiji začeto novo leto. Glavna svečanost je bila ob tej priLki v Rimu, kjer so se zbrali v glavni dvorani sodne palače zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbornice, sodniškega zbora in vojske. K svečanosti so prišli pravosodni nv.nister Eksc. Grandi, podtajnik stranke Gatto in diugi predstavniki oblasti. Proslavo je otvor.l predsednik vrhovnega sodišča senator D'Ameglio. Glavni državni tožilec Eksc. Albertini je imel govor, v katerem se je spomnil v vojni padlih vojakov in vojnih sirot, pozdravi Vladarja, Duceja. politične in vojaške prvake, prebivalce novih pokrajin, ki so bile priključene k Itn liji. V svojem govoru je poudaril, da se je Roceov kazenski zakonik v desetih letih :zkušenj_s:jajno obnesel in je čestital ministru Grandi ju, da je dovršil monumentalno zakonodajno reformo v smislu Ducejeve zamisli. Govornik je obeležil značilnosti novih zakonikov. Nato je podal nekaj statističnih podatkov, po katerih se je število pravd od leta 1932. do letos zmanjšalo za 50 odstotkov. Tudi kriminalnost je v tem času nazadovala, prav tako na polovico. Borba proti profesionalni kriminalnosti se lahko smatra za zaključeno. Svoj govor je zaključil z vdanostnimj izrazi za Duceja, pod katerega vodstvom Italijani obvladajo dogolke in trdno gledajo v svojo bodočnost. Po njegovem govoru je predsednik D'Ameglio proglasil dvajseto sodno leto fašistične dobe za otvorjeno. Z?, i-3 vssfl prišlek žita Bologna, 30. okt. s. Minister za kmetijstvo in gozdove Casinari je na zborovanju zastopnikov sindikalnih in kmetijskih organizacij v daljšem govoru dal nadaljnja podrobna navodila glede obvezne oddaje žita, razdeljevanja živilskih nakaznic ln intenzivnejšega obdelovanja zemlje. Zborovanju so prisostvovali tudi državni podtajnik za kmetijstvo Pascolato ter pred-sedrika ob brle bombardirane postojanke protiletalskega topništva. Neko skladišče municije js bilo pognano v zrak. Prodiranje v Doneski kotlini Budimpešta, 30. okt. d. Kakor poročajo s pristojnega madžarskega vojaškega mesta, zavezniške čete v zapadnem delu Doneske kotline zmerom bolj odrivajo in stiskajo sovražnika, ki se umika proti vzhodu. V okviru teh operacij izvajajo čete madžarskega non voda naloge, ki so jim bile naložene po naprej izdelanem načrtu. * Duce jev odgovor Rooseveltu Sofija, 30. okt. s. Odločne besede, ki jih je izrekel Duce v torek ob priliki proslave 19. obletnice pohoda na Rim, ki ji je časovno v skladu s pohodom na Moskvo, so ob- javili in podčrtali vsi bolgarski listi. Bolgarski tisk opozarja na želeeno voljo italijanskega naroda, da doseže zmago. Posebej listi opozarjajo na kategorično trditev Duceja. da je boljševizem v agoniji, da pričakuje pomoč od svojih zaveznikov v Evropi in Ameriki in da je zmaga revolucionarnih evropskih sil nad koalicijo zatiralcev in egoistov neizbežna. Bolgarski politični krogi smatrajo te poslednje Ducejeve izjave za odgovor Rooseveltu. GroS Ciano se vrača Berlin, 30. okt. s. Italijanski zunanji minister grof Galeazo Ciano, ki je bil v zadnjih dneh v gosteh pri nemškem zunanjem ministru von Ribbentropu, je včeraj zapustil Nemčijo in se vrača v Italijo. O priliki svojega obiska pri nemškem zunanjem ministru, ki je trajal nekaj dni, je imel priliko za obširno izmenjavo misli o vsen aktualnih političnih vprašanjih. Lord Beaverbrook bo podal ostavko New York, 30. okt. s. Iz Londona poročajo, da je dobil angleški minister lord Beaverbrook v zadnjih dneh hud napad naduhe. Zaradi tega napovedujejo, da bo v bližnjih dneh podal ostavko na svoj položaj. Bolgarija trdno na strani osi Sofija. 30. okt. s. Govor, ki ga je imel kralj Boris v Sobranju, je sprejel bolgarski tisk s celo vrsto navdušenih komentar- jev, v katerih naglašajo. da nič več ne more zrahljati prijateljskih in zavezniških vezi Bolgarije s silama osi. Usoda osi, ki bo nedvomno zmagala, je usoda same Bolgarije, naglašajo listi. Obenem udarjajo, da se je bolgarski narod trdno odločil dovršiti sleherne napore za ostvaritev novega reda. Bolgarski nnrod goji čustva tudi do albanskega naroda, ki ie postal njegov sosed. Pogajanja med Rusijo in čangkajskom Nanking, 30. okt. (Domei). Iz dobro poučenega vira se je izvedelo, da sta maršal Cangkajšek in njegov zunanji minister Kuotajči s posredovanjem sovjetskega poslanika v Cungkingu Panjuškina predlagala Sovjetski zvezi sklenitev vojaške antante z riečo armado na Daljnem vzhodu. Po načrtu teh osebnosti naj bi Kitajska priznala sovjetom gotove ugodnosti v prov.nci Sin-kiangu (Kitajski Turkestan), razen tega pa bi Kitajska dajala moštvo za ojačenje rdeče armade na Daljnem vzhodu, ako bi prišlo do sovjetsko-japonske vojne. Kitajska bi poslala v vzhodno Sibirijo posebno vojaško misijo pod vodstvom maršala Cang-suel anga. Na posebni rusko-kitajski konferenci naj bi se preštudirala možnost obrambe severozapadne Kitajske in pripravilo zbližanje med Kuommtangom ter kitajskimi komunisti. Azori brez redne zveze Lizbona, 30. okt. d. Zaradi viharnega zimskega vremena, ki vlada nad Azorskim otočjem, je bila, kakor poročajo s pristojnega mesta ameriška zračno-prometna družba »Panamerican Airways«, ki vzdržuje promet med Lizbono in Zedinjenimi državami, prisiljena opustiti vmesno pristajanje svojih letal v Favalu na Azorih. Pozimi bodo ameriški Clipperji leteli med Bermudi in Lizbono brez vmesnega pristanka. V Lizboni zelo obžalujejo ta ukrep ameriške letalske družbe, ker bo s tem Azorskemu otočju vzeta prepotrebna zveza in bodo čez zimo Azori navezani na matično portugalsko deželo samo potom nerednih ladijskih zvez. Skrajna rok za sporazum Japonske in Amerike Ne\v Ycrk, 30. okt. d. List »New York Herald Tribune« objavlja ini crmacijo, po kateri naj bi biLa japonska vtoda obvestila \Vashingtom, da bi moral biti sporazum, ako bi sploh prišlo do kakega sporazuma med Japonsko in Zodinjenimi državami, sklenjen pred 15. novembrom, to je pred dnem, ko se sestane japonski parlament k rednemu zasedanju. Nakaznice za oblačila in obutev Veljale bodo leto dni in so urejene po točkah Rim, 3. okt. s. Korporacijski minister je odredil, da se s 1. novembrom obnovi prodaja tekstilnega blaga, oblačil in obutve tudi na drobno. Službeni list je snoči objavil odredbe, ki se nanašajo na racioniranje potrošnje teh potrebščin. Kakor je bilo že napovedano, se uvede 5 vrst nakaznic, ki bodo veljale leto dni, t. j. od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra 1942. Ku-porii se bodo smeli uporabiti v treh obrokih, vendar pa si bo mop&če nabavili Izjemno v prvih štirih mesecih tudi tako blago, spričo katerega odpade več kakor ena tretjina kuponov, veljavnih za tako vrsto blaga (n. pr. obleko ali par čevljev). Nakaznice se glase na ime, tako da jih ni mogoče odsvojiti. Odredba določa tudi način za nakup blaga v izjemnih primerih kakor v primeru poroke, rojstva itd. Za dobave blaga grosistom bo skrbel poseben korporacijski odbor, ki se je ustanovil pri korpo raci jskem ministrstvu. Vsaka izkaznica je opremljena z določenim številom kuponov, označenim z arabskimi in rimskimi Številkami ter črkami. Prvi kuponi bodo veljali za nabavo oblačilnih potrebščin, konfekciji odgovarjajočega tekstilnega blaga in obutve, drugi za nabavo perila, odgovarjajočega testil-nega blaga, preprog in zaves, kovčegov, torbic iz usnja, tretji, označeni s črkami, za Šivalne potrebščine. Dekret obsega tudi dve tabeli, ki določata število točk za vsako posamezno vrsto blaga, torej število kuponov, ki so potrebni za nabavo posameznih vrst blaga. Druga tabela navaja vrste blaga, ki ga bo mogoče nakupiti brez nakaznic. Kar se tiče točk. so bile upoštevane vsa okoliščine tako. da je žensko in ©troSko blago manj vredno, a se zato prej obrabi, tako da je bilo n. pr. tipiziranim in avtarkičnim vrstam blaga dodeljenih manjše število točk. Tako je bilo določeno med dru^m 75 točk za volneno moško. 40 za žensko obleko, 50 za letno moško, 25 za letno deško obleko, SO točk za moške suknje in p* i5če, 48 za deške, za moške dežne plašče 40, za deške 24. za moške srajce 10. za deške 6. za moške delavske obleke 25, za dečje 20, za robce 1, za rute 3, za ogriagala po 15, za trikotažne srajce ali spodnje hlače v teži do 100 gr po 5. v teži od 100 do 250 gramov po 10. nad 250 gramov pa po 16. trikotažna gornja oblačila v teži do 100 gr po 5, od 100 do 200 gr po 10, od 200 do 400 gr po 20, nad 400 gr po 30, nogavice po 2 odnosno eno točko. Za ženska oblačila je bilo določenih: za kostime iz volne po 60, za dekliška po 33 točk, za letne kostime po 30, odnosno 16. za druge obleke iz volne po 40 odnosno 21, za letne po 20, odnosno 11. Za plašče iz volne po 65 odnosno 39, za letne plašče po 25 odnosno 15, za dežne plašče po 35 oziroma 31, za srajce po 8 odnosno 5, za spodnje hlače po 3 odnosno 2, za kombi-neže po 8 odnosno 5, za pidžame po 15 odnosno 12, za rute po 3 odnosno 2, ogrinjala po 15, za ovčje, zajčje, mač*Je ali krtovo krzno za jopice po 25, za plašče po 40, za drugo krzno za jopice po 60, plašče po 90. Za trikotažne majice, spodnje hlače v teži do 75 po 4, od 76 do 20O gr po 8, nad 200 po 12, za trikotažne kombineže in druga spodnja oblačila v teži do 125 gr po 7, od 126 do 250 gr po 12. nad 250 gr pO 16. za gornja trikotažna oblačila v teži do 100 gr po 5, od 101 do 200 gr po 10, od 201 do 400 gr po 20, za nogavice po 2 odnosno 1, za športne nogavice po 6 odnosno 4. Za oblačila otrok so bile točke za posamezne vrste blaga takole porazdeljene: za volnene obleke po 15, za druge letne po 7, za volnene hlačke po 7, za druge po 3, za plašče rn dežne plašče po 4, za srajce m spodnje hlače po 2, za pidžame po 5, za trikotažno blago do teže 50 gr po 3, nad 50 gr po 6, za volnene otroške garniture v teži do 75 gr po 4, nad 75 gr po 8, za dva para nogavičk po ena, za par dolgih nogavičk po 2. Za hišno in posteljno perilo, ki se bo delilo/na kupone z rimskimi številkami, so točke razdeljene takole: na odeje za eno otroško ležišče po 20, za ležišče odrastlega po 40, na pregrinjala za otroške posteljice po 10, za druge po 25 na eno, po 40 na več ležišč, za rjuhe za otroške postelje po 9, na druge rjuhe za eno odejo po 15. za dve odeji po 30, na prte za 6 ljudi po 45, za 12 po 90, na prtiče po 5, na brisače po 10 točk za kvadratni meter, na kuhinjske brisače po 3. Za tekstilno blago so točke razdeljene takole: za volneno blago v širini 100 cm in teži po 200 £r na meter 8 v teži cd 200 do 300 gr 10, nad 300 gr 12, v širmi nad 100 cm m pri teži do 300 gr na meter po 16, od 300 do 600 gr po 20, nad 600 gr po 24, za letno blago v širini do 100 cm in teži do 100 gr na meter po 4, nad 100 gr po 6, v ši na meter po 3, za nepremočljive plašče po 12. Za blago za hi^no in posteljno perilo: za namizne prte za 6 oseb (150 X 180 cm) po 12, za blago za prte na meter: do 100 cm po 5, do 200 cm po 8, nad 200 cm po 10, za drugo blago za hišno aili posteljno perilo v teži po 200 gr na meter 2, cd 200 do 500 gr 8, nad 500 gr po 10, za preproge in zaveso po 5 na kvadratni meter. Kuponi označeni z arabskimi črkami prihajajo v pofetev za šivalne potrebščine. Za obutev so bile točke na kupone z arabskimi številkami razdeljene takole: za moške čevlje iz usmja po 80, za ženske po 80, za dečje po 30, za otroške po 20. Za drugo obutev brez usmja za mc*3ke in ženske po 65. za dečje po 25, za otroške po 15, za obutev z gornjimi deli iz tekstilnega blaga s podplati in petami (tu so vračunane tudi gadoše) za motke in ženske po 20, za dečke in deklice po 10, za otroke po 6, za usnjene copate pri moških, ženskah in deklicah po 25. pri otrokih po 10, za coklje z lesenimi podplati, kolikor nj-ih prodaja ni svobodna, po 10. Pri sandalih so število točk v primerjavi z cevi ji zmanjša pri moških in ženskah za 10, deklicah, dečkih in otrok i h pa za 5. Kovčegom iz usnja v dolžini do 70 cm je bilo dodeljenih 10, cd 70 do 90 cm 20. nad 90 cm pa 100. potnim, toaletnim torbam, aktovkam m torbicam po 2 točki. V prosti prodaji bo še nadalje blago za verski kult, za novorojence, pokrivala za otroke, žalni trakovi, čipke, higijenski prt ići, ovratniki, manšete, kravate, pasovi, stezniki, ortopedične nogavice rn druge vrste takih oblačil, gaza. rokavice, moški m ženski klobuki in kape, dežniki, vsi okraski iz blaga, gumbi, zastave, prapori, blago za ovoje, impregnirano platno, povoščeno platno, jermeni, copate brez usnja, športni predmeti (razen čevljev m oolačFl) ter vse vrste rabljenih oblačil kolikor jih prodajajo za to posebej avterizirane tvrdke. Žrtve Viharja v Ameriki Arkansas. 30. okt. s. Tu so na več področjih divjali strahoviti viharji, ki so zahtevali 17 mrtvih in več sto ranjenih. Ogromna je tudi materialna Skoda. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 30. oktobra 19S1-XX. Ste-v. 251 Velika manifestacija t v Zagrebu v prMtavo obletnice fašističnega pohoda na Rita Zagreb, 29. oktobra s. Včeraj, na obletnico pohoda na Rim, sta hrvatski zunanji minister dr. Miaden Lorkovič ter generalni tajnik ustaškega pokreta Blaž Lorkovič obiskala italijanskega ministra Casertana v sedežu poslaništva, da bi mu izročila voščila za novo fašistično leto. Pri ministru se je oglasil tudi vodja odposlanstva nacionalne fašistične stranke s člani tega odposlanstva ter je podal poročilo o delu tega odposlanstva na Hrvatskem. Minister je vzel na znanje poročilo ter dal nekaj navodil tehničnega značaja o nadaljevanju misije. Kasneje se je minister Casertano v spremstvu italijanskega generalnega konzula ter odposlanstva nacionalne fašistične stranke podal na obi^k k Poglavniku, kateremu je predstavil člane f : ičnega odposlanstva ter vodstva zagrebškega fašija. Pred vladno palačo na Trgu sv Marka je bil postrojen ustaški oddelek, kate-*mu je stal ob strani oddelek črnih srajc. Vodja fašistične dele^aciie ^e prisrčno in prijateljsko pozdravil Poglavnika, poudarjajoč ve.=e!je zastopnikov Italile ter nacionalne f: ->-*:r-o ?-r *v:o. se nb priliki tako pcmembnega dne nnhaiain blizu vo-d;e - rrvn''-c-;;e. ki ima sv* o i vzor v Mussolinijevem geniju Svoj pozdrav je zaključil z izrazi veselja nad dosedanlim i ita'ijansko-hn'atskim sodelovanjem. Tudi dr. Pavelič, ki je govoril v italijanskem jeziku, je izrazil predvsem svoje veselje, da so na tako slaven dan za italijanski Fašizem, ki je največji praznik vsakega Italijana, zbrani okrog njega fašistični tovariši. Posebno mi Je drago ugotoviti, je pripomnil Poglavnik, da niste pozabili svojih ustaških tovarišev, čeprav je razumljivo, da je vaša misel danes predvsem doma ter v nesmrtnem Rimu in pri vseh borcih na bojiščih, predvsem pa pri vašem Duceju. Vse dokazuje, da smatrate vi naš pokret s tovariško simpatijo za enakega vašemu pokretu in skupnim revolucionarnim idealom. Korakali bomo skupaj tako sedaj v v0jni kakor kasneje v zmagovitem in slavnem miru. V srcih Hrvatov utripajo ista čustva, to so čustva, fti so navdajala vse naše delo v duhu bratskega snorazuma med našima domovinama. PrvQ zmago nad komunizmom smemo zabeležiti pred 19. leti, ko je Duce s svojimi zvestim; pristaši izvršil svoj pohod na Rim. Poglavnik se je nato dotaknil misli, ki jo je v svojem pozdravu izrazil vodja fašistične de^aeije. ko je dejal, da fašizem ne potrebu ie propagande, saj sta se njegova misel in njegovo delo uveljavila že po vsem sveta z zgovornostjo dejstev, ki so prešla v zgodovino XIX« obletnica pshcđa na Rim v Trebnjem Z učinkovito proslavo so Trebanjci ponovno pokazali lojalnost prebivalstva do Fašistične Italije in njenih predstavnikov Trebnje, 29. oktubra. Največji praznik, obletnico pohoda Fasi Sfma na Rim in prevzema državne ob ta s 11 stvo vsen ostalih uradom, učrtdjstvo. loč&fca nvadina, vojaki, Trebanjci in mr.»i£(.» okciičanov. Cerkev je biLa nabito polna, kaxor je to navada samo ob največjih praznikih. Po končanem cerkvenem opravilu •*© ;e vsa ta množica zbrala pred komando, Kjer je ko mandant g. Console Borgio onsal navzočim pomen 28. oktobra, ki v zgodovini Italije pomeni začetek novega razdobja, ki &toji v znamenju Fašizma in Duceja. S pozdravom Kralju in Duceju je biila proslava zaključena. Proslava obletnice pohoda na Rim se je tudi v Trebnjem spremenila v učinkovito manifestacijo, ki je ponovno potrdila lojalnost prebivalstva do Faši&tične Italije in njenih predstavnikov. Deset zadrug državnih uslužbencev Zaradi prestani« članstva v bivšem Savezu v Beogradu so se združile v skupno Osrednjo zadrugo s «^-s -ji_____■ *__««-__• sedežem v Ljubljani Ljubljana, 39. oktobra Sredi letošnjega poletja so se zr>čela med delegati zadrug državnih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini pogajanja, da bi se vse zadruge združile v osrednjo zadrugo. Delegati posameznih zadrug so se prvič sestali že v začetku junija, nato pa ponovno sredi julija. Na tej konferenci so bila sestavljena pravila za nameravano ustanovitev osrednje zadruge in konferenci sami je takoj sledila ustanovitev Osrednje druge same. O skupščini poroča pravkar izišla 10. številka glasila Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani »Zadrugar« in posnemamo iz članka nekaj podatkov. V Ljrjhljansld pokrajini je sedaj 10 zadrug državnih uslužbencev. V Kočevju delujeta dve. in sicer Kredtna zadruga in Nabavi jalna zadruga, v Kostanjevici Na-bavljalna zadrugu, v Ljubljani Čebelarska, Kreditna, Nabavljalna, Zadruga uslužbencev državnih železnic, Stavbna zadruga državnih uslužbencev In končno 2elezni-čsrska splošna gospodarska zadruga. V Novem mestu delujeta Kreditna zadruga državnih uslužbencev in Zadruga državnih nameščencev za nabavo potrebščin. Vse te zadruge so bile na ustanovni skupščini zastopane po svojih delegatih. Skupščino je otvoril in vodil predsednik Klebel, ki je v uvodu poudarjal velik pomen ustanovitve Osrednje zadruge, ki bo enotno in smotrno zastopala interese v-eh zadrug državnih uslužbencev in nameščencev raznih panog službe, tako napram oblastem kakor tudi napram drugim zadružnim ustanovam. Ustanovitev Osrednje zadruge je bila potrebna zlasti zaradi tega, ker je prestala zveza z bivšim SaVezom Nabavljačkih zadruga v Beogradu. Dolžnost ustanovljene vrhovne instance bo zlasti izenačevati in spravljati v medse- bojni sklad težnje in potrebe ter po potrebi tudi skupno nabavljati življenske potrebščine za vse člane zadruge, kar bo v danih prilikah nedvomno največjega pomena in koristi za vse članice osrednje zadruge. Skupščinarjt so obravnavali tudi osnutek pravil, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili v upravni odbor izvoljeni Emil Klebel. ing. Josip Otahal, Er-r.est Jer a s, Srečko Cerček, France Gorkič, France Cvetko in Josip Luschutzkv. V nadzornem odboru so dr. Rudi Kyovsky iz Novega mesta, Zdravko Štolfa iz Kočevja in Drago Outrata, Franc Sovre, Ivo Mar-sel iz Ljubljane. Sklenjeno je bilo, da sme nova zadruga sprejemati vloge za navadno štednjo največ do višine pol milijona lir. Od poedi-r.ega člana vlagatelja sme sprejemati vloge do največ 25.000 lir, od nečlana pa največ do 5000 lir. Upravni odbor lahko zadolži zadrugo največ do višine 5 milijonov lir. Osrednja zadruga kreditira svojim članicam zadrugam največ do zneska enega milijona lir bodisi v gotovini, bodisi v blaga Na pni seji upravnega odbora je bil izvoljen za predsednika Emil Klebel, za tajnika pa Josip Luschutzky. Nova zadruga je bila že prijavljena okrožnemu trgovskemu sodišču v Ljubljani za vpis v zadružni register, in je sodišče vpis že izvedlo. Iz pravil posnemamo, da je sedež Zadruge v Ljubljani in število zadružnikov neomejeno. Poslovni delež znaša 50 lir. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki podpisuje za zadrugo tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Začasno deluje zadruga na Cesti soške divizije. Nemci v Beogradu Beograd, 29. oktobra. Za preskrbo v Beogradu živečih Nemcev je bila ustanovljena posebna gospodarska zadruga, ki šteje 2500 članov. Skupno jamstvo znaša 2,500.000 din. Zadruga je že najela tri trgovine In nakupna za nad milijon dinarjev živil m drugega blaga. Nemci imajo v Beogradu tudi svojo krelitno zadrugo in sicer že od leta 1939. Med vojno je ostalo v Beogradu mnogo Nemcev brez strehe. Zato je bil ustanovljen stanovanjski urad, ki jim je preskrbel samo v septembru 153 stanovanj deloma tudi s pohištvom. Oddelek za odškodnino ima nalogo popisati vse oškodovane Nemce v Beogradu in ugotoviti, koliko znaša njim prizadejana škoda. V ta namen so bile uve lene kontrome izkaznice. Doslej se je prijavilo 1140 oškodovancev in njihova skupna Skoda, ki bo poravnana, znaša nad 100 milijonov din. Od aprila do začetka oktobra so dobili v Beogradu živeči Nemci 31.093 kg moke. 45.245 kg sladkorja, 35.157 kg mast\ 47.39*5 kilogramov fižola in graha, 20.786 kg zdroba in testenin, 28.695 kg namiznega olja, 17.489 kg konzerv, mesa, klobas in slanine, 414.954 kg- kruha, 2500 kg paprike, 9000 kilogramov kavinega nadomestka, 1000 kg kakao, 2000 kg rozin, 12.000 kg soli, 500 kg aoćivja, 30.000 litrov mleka, 2338 plaičev, 881 dežnih plašče v, 2009 oblek, 1540 volnenih oblek, 11.317 m perilnega blaga za pe rilo, 17.303 m bombažnega blaga, mnogo perila, 5785 parov moških nogavic, 7188 parov ženskih nogavic in 1356 parov ženskih čevljev. Nemško Solo v Beogradu poseča 273 dečkov in 247 deklic. Sola ima sedem raz-reloy. V Beogradu je bilo prirejenih 2e več tečajev nemščine, novi se pa se pripravljajo. Poleg tega imajo v Beogradu Živeči Nemci več čitalnic. SPORT V nekaj vrstah Nov svetovni rekord v teku na 20 km je postavil v nedeljo na tekaLAču v Budimpešti znani madžarski tekač Csaplmr. Pretekel je razdaljo v času 1:03:01.2, kar je za 31.8 sekunde boljše od prejšnjega rekorda. V tekmovanju za Tschammerjev pokal v Nemčiji so v nedeljo odigrali zadnji polfi-nale. Lanskoletni pokalni zmagovalec Draz-danski športni klub je premagal Polizei SV iz ChemnJtza 9 : 0, Schalke 04 pa je porazil Bochum 5 : 1. V prvenstvenem nogometnem tekmovanju na Hrvatskem je Concordia premagala HaJka 3 : 1, medtem ko jo tekma mel Železničarjem in Zagorcem iz Varaždina ostala z 1 : 1 neodločena. V nedeljo se nadaljuje prvenstveno tekmovanje v Italiji z naslednjimi tekmami: V diviziji A: v Genovi: Lguria-Pioren-tina, v Rimu: Laz o-Torino, v Milanu: Am-brosiana-Triestina, v Liv o mu: Livorno-Ve-nezia. v Modem: Modena - Atalanta, v Na-poliju: Napoli-M Jano, v Bol ogni: Bologna-Roma, v Torinu: Juventus-Genova. V diviziji B: v Alessandriji: Alesaandri-Spezia. v Savani: Savona-Pro Pa tria. v Bariju: Bari-Pescara, v Pratu: Prat o-Padova, v Vicenzi: Vicenza-Reggiana, v Vidmu: Udinese-Piaa, na Reki: Fiumana-Fanfulla. v Novar:: Novara-Siena. Brescia počiva. Nedeljsko kolo nogometnega prvenstva v Švici je Jalo naslednje rezultate: Servette : Bern 6 : 0, Grasehopers : Chaux de Fonda 2 : 0, Lauasane : Luzern 5 : 0, Curih : Young Boys 2 : 1, Grenchen : Young Fel-lows 2 : 1. V beograjski ligi so odigrali v nedeljo samo eno tekmo. Vodilni BSK se je srečal z zadnjim v tabeli S K 1913. Torej beograjski derby. ki se je tokrat končal neodločeno 0 : 0. V Sofiji je gostoval Gradjanski n v soboto premagal Slavijo s 4 : 1, v nedeljo pa nastopil proti reprezentanci Sofije. Re-prezentativci so se izkazali za močnejšo enajstorico in so dosegli proti hrvatskemu prvaku 2 : 2. (Bel czni c a Kako delajo pri vsesvetski akciji G uspe prodajajo marljivo nakaznice skladišču vencev na velesejmu za vence — V Ljubljana, 30. oktobra Dan za dnem vas opozarjamo na vse-svetsko akcijo, na n^en plemenit namen in delo požrtvovalnih delavcev. Čitali ste tudi že prva imena darovalcev, ki so se posebno Izkazali. Zdaj je pa treba Se povedati, kako delajo prt vsesvetski akciji požrtvovalni socialni delavci in delavke, ki Je od njih v največji meri odvisno, kakšen bo uspeh. Glavno so priprave; če bi vsega ob pravem času ne pripravili dovolj skrbno, bi ne smeli upati na uspeh. Zato ni dovolj le. da zadnje dni pred praznikom založe stojnice pred pokopališči z venci in svečami. Predvsem je treba poskrbeti, da bo vsaj večina blaga tudi prodanega. Zato je bil tudi uveden način prodaje na nakaznice: to je neke vrste »predprodaja«. Nakaznice ie laZje razprodati po hišah, uradih itd., kakor bi vence in sveče. Prodaiajo jih lahko tudi že prej. ko še venci niso pripravljeni. Kupcem tudi ni treba prenašati vencev: z nakaznicami se obračajo na prodajalke na stojnicah pred pokopališči, dobe že plačano blago in vse gre hitro ter gladko od rok. Vrhovni socialni svet. ki prireja vsesvet-sko akcijo, ima zdaj že dobre izkušnje; letošnja akcija je že četrta. Zdaj m bilo treba več razmišljati, kaj in kako bi bilo treba ukreniti, da bi bil dosežen plemeni' namen. Požrtvovalne delavke, naše gosp^, ki se že dolga leta udejstvujejo v dobro delnih društvih in sodelujejo pri vseh plemenitih akcijah, kjer je potrebna iznajdljivost, vztranost ter potrpežljivost žena, plemenito čuteča srca in marljive roko, sploh se ne moremo misliti izvedbe vs*-svetske akcije brez sodelovanja izkušenih sodelavk, ki so že preišnja leta prodajVe nakaznice, kakor so tudi sodelovale r»ri prodaji vencev in sveč pred pokopali j Ji. Gospe znajo potrkati tudi tam, kjer se vrata ne odpirajo rada. Kakor prejšnja leta so »e tudi letos lotile požrtvovalne razpro- daje nakaznic. Letos zaslužijo za to še posebno priznanje, saj moramo vedeti, da bo hkrati gospodinje ter da imajo dovolj 8Kr-bl že z gospodinjskimi posli. Lepe vence so pripravili tudi letos va-ščani iz podkrimskih vasi. Pletenje vencev iz jelovine in smrečja je tam že tradicija. Se preden je bila v Ljubljani prvič organizirana vsesvetska akcija, so zalagali Ljubljano s Vseh svetih že dolga leta stalno z venci. Splestj lep venec iz zelenja zna le, kdor je dovolj spreten ln da si pridobiš takšno spretnost kakor ti vaščani, je treba tudi že precej prakse. Letos so ti dobavitelji za vsesvetsko akcijo pripravili 1223 malih vencev in 155 velikih. Vedeti pa morate, da so tudi »mali« venci veliki, saj merijo v premeru 40 cm. Zadnje delo pri vencih je opravljeno šele v Ljubljani. Letos so prepeljali vence na velesejem v paviljon N. Na velesejmu je tudi pisarna vsesvetske akcije. Kakor prejšnja leta vodi pisarniške posle gosp. A. Jagodic, ki ga vidimo pri vseh socialnih akcijah v Ljubljani. Včeraj je bilo mnogo vencev že pripravljenih za prodajo. Dve delavki sta vpletali trakove z napisi; male vence krase papirnati trakovi, velike pa svileni, belo zeleni (barvi mestne zastave). Z velesejma prepeljejo vence v skladišče pri Sv. Križu. Prodajali jih bodo na stojnicah, odnosno dajale za nakaznice, kakor prejšnja leta. Prodaja pred pokopališči se začne jutri. Letos ni treba tako hiteti, ker je praznik mrtvih prav za prav prestavljen za en dan. Dosedanji uspehi prodaje nakaznic kažejo, da bo akcija tudi letos uspešna. Upanje je, da ob praznikih ne bo prehudega mraza in da tudi snega ne bomo dobili več, tako da bedo pokopališča zopet dobro obiskana.. Nekateri so se bali, da bi zapadel visok sneg in da zaradi tega ljudje ne bodo mogli skrbno krasiti grobov kakor prejšnja leta. Toda kaže, da nam bo nebo prizaneslo. Disciplina annonaria Viene se gnala to a que»to Ente rta piti fonti che non poehi acquistano dorrate a qualunque prezzo, le trasportono clandc-stinamente e le occultano commettendo veri e propri aocaparramenti. Coloro che si comportono cosl. obed i-seono al plft cieeo egolsmo, e non fanno eerto il loro lnteresse, perche presto o tardi saranno fdentiflcatf e denunclatl alle competenti autori ta. In qnesto momento tuttl 1 rlttadlni dl ogni catogoria devono sen tire di dovere giuridico e sociale dl cooperare con tutte le forze al bone e all*interesee romnne. Ente per l*a.Jimentaztone delTAlto Com- missariato per la provincia di Lubiana. Disciplina v prehrani Prehranjevalni zavod }e Iz rnrnlh strani dognal, da mnogi nakupujejo živila za vsakršno orno, jih skrivaj prevažajo in skrivajo ter si v pravem pomen« besede kopičijo zaloge. Oni, ki tako ravnajo, so sužnii najbolj slepe sebičnosti, njihovo delo pa jim ne no koristilo, ker bodo prej ali slej razkrinkani in prijavljeni pristojnim oblastem. V teh časih s« morajo vsi državljani brez razlike zavedati dolžnosti, ld jim jo nalagata zakon in družba, da namreč" z vsemi silami delajo za dobrobit ln koristi splofinostl In ne posameznikov. Prehranjevalni zavod Visokega Komi-sariata za Ljubljansko pokrajino. Delegirati antmessi alla vendita L/Alto Commlssariato per la provincia dl Lubiana ln relazlone all'ordlnanza 11 settemore 1941-XIX n. 101 contenente divi eto di fabbricAziome e vendita dl blseotti e genert dl pasticcerla, preclsa che le sole lavorazioni dolciarie consentlte »ono: Torrone fprodotto con miele, zucehero, noeclole, cioceolato. frutta e croccantl) Hmitatamente a tutto il mese dl dicembre p. v.; Croccantl e mandorlate fprodotti esem-aivamente con mandorle, glucosio, zucehero e miele); Pinoecata (prodotta con mandorle, pi-gnol! e zucehero); Frutta candite, compresl marroni (pro-dotti escluaivamnte con frutta, glucosio e zucehero); Panforte (prodotto con flchl. sultanine, mandorle. noeciole, pignoli, rottami di frutta candite e pasta di mandorle) liml-tatamente a tutto H mese di dicembre p. v. Ricorda inoltre che le giacenze rimaste invendute devono essere denunciate al-VEnte. provinciale per Talimentazione delTAlto Commissariato. il quale e stato auto-rizzato in vta eccezioiiale a riceverle a tutto il 5 novembre p. v. Sara in sesruito conaentlta la fabbricazione e la vendita dl biscotti per bamblni e mala ti limitatamen-te ai contlnerenti che saranno fissati e con rosservanza delle prescrlzioni che saranno impartite dall'Ente Provinciale deirAli-mentazione. SlaUi&u-ski izdelki dopustni za prodajo Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, v zvezi s svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX št 101, v zadevi prepovedi izdelovanja in prodaje pifkotov m slaščičarskih izdelkov, dovoljuje sledeče slaščičarske izdelke: mandljeve slaščice (izdelane U medu, sladkorja, oreščkov, čokolade, sadja in mandljev) do konca meseca decembra t. L; slaščice in mandolate (izdelane izključno iz mandol, grozdnega sladkorja, sladkorja in medu); slaščice »pinokat« (.izdelane iz mandljev, pinjol in sladkorja); kandirano sadje, vštevši marone (izdelano izključno iz sadi a, grozdnega sladkorja in sladkorja); medene kolače (izdelane iz fig, sultanin in mandelj, oreščkov, pinjol, kandiranega sadja in mandljevega testa) do konca decembra t. L Opozarja nadalje, da se morajo zaloge ki se niso razprodale, prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu Vlsckeiia komisariata, kateri je pooblaščen, da jih prevzame do F novembra t. L Naknadno se bo dovolilo izdelovanje ln prodaja piškotov za otroke in bolnike v določenih ko-ičinah ter v okviru predpisov, izdanih po pokrajinskem Prehranjevalnem zavodu. čitateljem in naročnikom ▼ Italiji izven Ljubljanske pokrajine Generalno zastopstvo za prodajo in razpošiljanje »Jutra«, »Slov. naroda« in »Domovine« v vseh pokrajinah Kraljevine rasen Ljubljanske pokrajine ima tvrdka Gio-vanni Parove!, Trleste, Via Francesco Denza N.o 5, telefon 4773. Prosimo čitatelje in naročnike iz označenih pokrajin, da se z vsemi reklamacijami in željami glede prodaje ali naročanja »Jutra« obračajo direktno na Imenovano tvrdko. Živilske nakaznice za november Ljubi fantki mestni preskrbovalni urad bo živils.ke naicaznice za nevember izdajal trgovcem po začetnih črkah njih imen tako da bodo dobili ncJtaznice trgovci z začetnimi črkami A—M v četrtek 30. t. m. od 8. do 14. u»e, od črke N—2 pa v petek 31. t. m. od 8. do 14. ure v II. nadstropju Mestnega doma v sobah št. 3 in 9. Vsi trgovci dobe za mesec november tri vrste živilskih nakaznic namreč rumeno za neročne delavce (uradnike, fcgovce, zasebnike, otroke, dijake, upokojence itd.), rdeče za ročne delavce (za vse vrste rokodelskih poklicev, za sluge, služkinje, gostinsko pomožno osebje, za samostojne obrtnike z« gospodinje, ki nimajo gospodinjskih pomočnic i. dr.), zelene pa za težke delavce, ki 90 jih delodajalci že naznanili s posebnimi prijavnicami. Podrobnejša pojasnila, kdo na pr. spada med nočne in kdo med težke delavce, so bila že objavljena v dnevnem tisku. Mestni preskrbo valni urad je za prvi dve vrsti že izvedel kategejrizacijo v svoji kartoteki porabnikov, za tretjo vrsto, torej za težke delavce, pa bo napravil razporeditev prihodnji mesec. Zato bodo dobili ročni delavci pri svojih trgovcih rdeče nakaznica, t težki delavci bodo dobili zelene nakaznice, ko bodo predložili glave nakaznic za težke delavce prejšnjega meseca. Kdor bi vendar ne dobil živilske nakaznice, kakršna mu pripada po poklicu, naj to reklamira do 15. novembra v veliki dvorani v L nadstropju Mestnega doma. Mestni preskrboval«i urad spet opozarja vse porabnike, da bo prisiljen proti vsakomur, ki bi zlorabi ugodnosti dodatnih količin, postopati po zakonu. KOLEDAR Danes: Četrtek, 30. oktobra: Allonz Ro-drigiiez. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grešnica. Kino Sloira: Tajno zatočišče. Kino Union: Most vzdihljajev. Kino Moste: Skrivnost Camb":dgea. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. Razstava Zdenka Kalina in Maksima Se-deja v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 30.: Nocoj bomo improvizirali. Red četrtek. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Petek, 31.: zaprto. Sobota, 1 novembra: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 2. novembra: šesto nadstropje. — Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. V odrskem ln vsebinskem pogledu svojevrsten večer ima naslov »XOC§J BOMO IMPROVIZIRALI«. V njem je dana posebno režiserju in igralcem možjiost največjega razmaha, kajti predstava je improvizirana v slogru commedic dell'arte. Igra pokaže, kako igrajo igralci brez naučenih vlog, čc so domenjeni med seboj samo za približni potek dejanja. Nevsakdanja predstava je predmet velike pozornosti. Pri predstavi bodo sodelovali: ljubeznivo občinstvo ter: J. Boltarjeva, Brav-ničarjeva (balet), Gabrijelčičeva, Remce-va, Sancinova, S. Severjeva. Starčeva. N. Stritarjeva (sopran). Španova (alt) ter: Bratina. Brezlgar, Burger (flauta), Gale, Jan, Kočič, Košuta, Levar, Malec, Nakrst, Plut, Pogačar (balet). Orel, Presetnik. Raztres-n, M. Skrbinšek. Starič. 6turm (klavir). Tiran i. dr. Predstavo bo vodil režiser arh. Ing. Bojan Stupica, kl je napravil tudi načrte za inscenacijo. Koreograf Maks Kirbos. OPERA četrtek. 30/. zaprto. Petek. 31.: Netopir. Izven Predstava za Dopolavoro. Začetek ob IS.30. Konec ob 21.15. Sobota, 1. novembra: Faust. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. »PRINCESKA IN ZMAJ« je naslov mladinske igre, katere libretist je P. Golo-vin. skladatelj pa J. Gregorc V igri gre za borbo med dobrim in zlom, poštenim Jožkom (Barbičeva) in hudobnim ciganom (Pianecki). Kralj (B. Sancin). princeska (Golieva), dvorni norček \M. Sancin), oče (Marenk), mati (Koširjeva), sojenice, živali, palčki so osebe pestrega dejanja. --Dirigent D. 2ebre. Režiserka Maša Slav-čeva. Koreograf ing. Golovin. Opozarjamo na razpis abonmana Torek, ki bo veljal samo za 20 dramskih predstav. Prijave sprejema blagajna v Drami. S Spodnje štaferske — Spodnja štajerska Je dala za rimsko pomoč 327.225 mark. V soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. so imeli v Celju. Ljutomeru, Mariboru in Ptuju javne zbirke za zimsko pomoč. Nabrali so 237.225 mark. in sicer V Celju 81.945, V Ljutomeru 17.962, v Mariboru — okolici 39.764, v Mariboru — mestu 63.792 ln v Ptuju 33.762 mark. Zbirke pa niso bile organizirane samo v mestih, temveč tudi po deželi ln gornje zneske je treba razumeti tako, da je bilo nabrano toliko denarja v dotičnih okraih. — Javna zborovanja sc. nadaljujejo. Včeraj je bil že peti dan javnih zborovanj na Spodnjem Štajerskem, ki jih prireja štajerska Domovinska zveza. Včeraj so bila zborovanja v krajih Celje, Ljutomer, Maribor — okolica in Ptuj. Vseh zborovanj je bilo 11. _ Nemški Rdeči križ v Mariboru. V nedeljo dopoldne je bila v mariborskem gradu svečana zaprisega samarijanov in samartjank drugega tečaja nemikega Rdečega križa v Mariboru. Zapriseženih je bilo 17 samarijanov in 38 samarijank. Tečaj je trajal dva meseca in sicer po dve uri tedensko. Vodil ga je primari j dr. Bou-vier. — 1. november ni praznik. Na Spodnjem Štajerskem se po odredbi šefa civilne uprave 1. november ne bo praznoval. — Navdušenje Mariborčanov za cirkus. Zaradi Izrednega zanimnja in velikega navala k vsem predstavam, je uprava cirkusa Sarrasani sklenila podaljšati gostovanje cirkusa v Mariboru za nekaj dni. Vse predstave so bile doslej razprodane. — Nov arob. V Mariboru je umrl vpo-kojeni železničar Ivan Peršon, star 74 let. — Otvoritev višje šole v Celju. V nedeljo je bila v Celju svečano otvorjena nemška višja šola. Svečanost je bila združena z odkritjem spominske plošče celjskemu pesniku Johannu Gabrielu Seidlu- Radio L}'jbl53!ia SOBOTA, 1. NOVEMBRA 1911—XX. 7.30: Poročilo v slovenščini, 7.45 Slovenska glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: Ambrosianov trio, 12.40: Pesmi in melodije, 13: Napove 1 časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini, 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petra-ria, 13.45: Pestra glasba, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. fiijanca, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Nove plošče Cetra, 18: Ivanka Velikanja: Kuhinja jeseni — predavanje za gospodinje v slovenščini, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Komorna glasba, 20: Napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona EIAR: Francesca da Rimini, tragedija v štirih dejanjih Gabriela D'An-nunzia, glasba Riccarda Zandonai, v odmorih slovensko predavanje, vesti v slovenščini, slovensko predavanje, po operi poročila v italijanščini. SUKNJA — Pepe, zakaj si pa dal natakarja tolikšno napitnino, ko ti je prinesel rimsko suknjo? — Ali, prosim te, samo poglej to suknjo, ki jo je prinesel! 8tev. 251 > SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 30. oktobra 1941-XX. Stran 5 • V obleganem Petrogradu Pripovedovanje ujetega sovjetskega kovinarja, ki je bil mobiliziran in poslan na bojišče V Beogradu izhaja joii nenv-ki list »Lkmauzcituni*« pr;občuje pod naslonom »V obleganem Pelro-'^radu« pripoved*/van je nekega ujetega sovjetskega kovinarja o i i jcaju in razmerah v tem velikem sovjetskem industrijskem mestu. Med nočnimi napadi udarnih čet nedavno ujeti pmobi'.iz rani delavec«, posliUi 20. surptemhra iz Petrograda na vzhodno bojišče na KaceUd o£ini, je ob-irno pri p* vodova! o položaju v mestu, kakor pravi poročilo, ki i»a je prejelo uredništvo švedskega Ivsta »Dagens Nvhcter« h finskega boječa. To je 42-lctni kovinar, ki ne m WH unifejrme, temveč z vato podložen zimski suknjič, ki so zdaj po-goft(te;ši pri vojnih ujetnikih. Ob -cpra^nj'h voja:ke£a značaja se dela nevednega v nasprotju z ujetniki na drugih bojiščih, ki izblebctajo večinoma marsikaj. Mož jc zdr/cn, čuječ in nezaupljiv. Na vpr.:;an;e o ;'u vojjtifPf v Pctrocradu se je namrdnil: Teh je dovolj. Država z 200 milijoni prebivalcev bo pač imela vojake. Izjavil jc. da je bil Pctro2rad do 20. septembra bombardiran samo iz zraka m da do tedaj artiljerijskega obstreljevanja ni bile niti opa/iti. V zadnjih tednih je b:lo mesto dnevno često tudi desetkrat napadeno iz zraka. Napadi s-kolitvi je bilo v mestu približno 41/* rmH-jona ljudi. V avgustu in septembru *o zasebniki, ki rrso na.:l: nobene strehe, prebivali v pc-tror-rii^kih parkih. Druge skupine so »i >ka:e zavetja izven mesta. Stotisoči so bili na ta način brez obrambe prepvieeni napa-dom letalstva in artiljerije. Talna voda jc tr.kc- visoka, da ni mogoče izkopati zaščitnih jarkov. Prmanjkuie gradbenega mate-- 'a in je mogoče varovalne prostore C-aditi le v manjšem in nezadostnem številu. V septembru se jc prebivalsr\-o preživljalo le se s kruhom in ribjo juho. Zelo je že primanikovalo kroo!aco so bile le manjše ko'ičine masla m m pa tam je bilo mogoče d< biti rudi nekaj ka-e. Prijelieno rr*o prejeli živilskih iAatiie. Razmere na fpmnti so podo-bne Tudi tam jedo le kruh ;n ribjo iuho. Kljub temu da je bil pc revoluciji sedež vlade prenesen v Moskvo, je ootal Petro-grad ne samo okno prot; zapadu in vrata za vzhod, temveč tudi središče sil, iz katerega črpajo v veliki stiski nahajajoče se severne sovjetske armade svojo odporno moč. Petrograd je najmočneje utrdba sovjetske zveze, orožarnica in -ndustri isko neslo na "večjega rw»mena. Njegovo utrditev so v z:ulnj;h letih zelo pcopeŠevaJi Iz Mrokega pasu okoh mesta so ifOulli tam kaj naseljeno prebivalstvo. Leto za letom j so deset tisoč i kaznjencev sekali gozdove. ' gradili položaje, vlivali betonske bunkerje, gradili akl^išča streliva kn pasti za tanke, žične ovire m cestne zapore. Dohod z morja zapira Kronstadt, kjer ščitijo prevoz severno od otoka peščene sipine in obalne baterije. Južni, ozki plovni vodni žleb je pod varstvom mogočnih baterij in utrdb. Ob izlivu Neve so največje ladjedelnice, s katerimi razpolaga Sovjetska zveza. Ker je drugo ladjedelniško središče Nikolajev ob črnem morju že izgubljeno, je gradnja Ladij sedaj onemogočena. Le manjše enote, med njimi podmornice, je mogoče se graditi v ladjedelnicah na Volgi in Bajkalskem jezeru. Delež Petrograda pri oboroževalni industriji je zelo velik, ker StaJin ni izvedel predloga Trockega in Zinovjeva. da naj se vse industrijske naprave preložijo v od -da'jer.ejše pokrajine. Največje so Kirovlje-ve tovarne, ki zaposlujejo 30.000 delavcev. V njih izdelujejo artiljerijsk. materijal, grtnare vseh kalibrov, oklopne vozove, torpede, podmornice in križarke. V celoti je v Petrogradu 127 velikih pod-lt*r. k: zaposlujejo več kot tisoč delavcev (med njimi jih 18 zaposluje nad 5.000. 25 pa nad 3.000). Petina vseh železnih izdelkov in četrtina vseh strojev v Sovjetski zvezi izhaja iz Petrograda. V tovarni *>k rasna ja - Soja« Lzdelu:ejo vse telcfcnske ;n telegrafske naprave, ki jih potrebuje Sovjetska zveza. Iz Petrograda izhaja skoraj celotna proizvodnja parnih turbin, polovico vseh avtcmobilsk:h gum. d;esclov.h motorjev tn električnih aparatov Od ogromn'h tovarn aluminija Sovetske zveze leži ena v Volhovu, južno od Lado-škega jezera. Kakor druga ob Dnjeperskem nasipu, je tudi ta že v nemških rokah, tako da razpolagajo boijševiki sedaj samo se s tretjo, ki deluje na Uralu. Seznam prodajalcev „Jutra" in »Slovenskega Naroda" na ozemlju neodvisne države Hrvatske V Zagrebu Bal ogli Aleksander — Kiosk kod >Bur-zc-z. liaioh Petar — Pejačcvičev trg, LKU-tler Josip — Meduličeva 1, BakOvič Zdenka — Nikoličeva 9, Dragic Štefanija — Zrinjevac 17, »Gundultč« knjižn. — Ma-rovska T.6 Horvat Radoslav — Zrinjevac 13. Ilolešck Olja — Prei adovičeva 1. Hr-ženjak Terezija — Radičeva 20, Jovanovič Laura — Petrinjska 2, Jucha Marija — Hotel >Esr>lanadT, Jurjev Vasilije — Gradski podrum. Kolodvorska prod. — Kolodvor. Katavič Amalija —Preradovičev trg 4, Kunetz Marija — Praška 10, Predoje-vič Milka — Starčevičev trg- - Paviljon, Samec Valentina — Kavana >Corso«. Sualč Anica — Masarvkova 1, Simič Milka — Hica 31. ^pftan VaDertJa — Dežmanov prolaz 1. StrmotiČ Jakov — Zrinjski tr^ - ki-osk. Štefan Ljubica — Ilica 42. riherail Oskar — JizrialceVB 23. Stipanovl Blanka — niea. 160. Jelen Frnnio — Kiosk - Jela- čičev trg - Binger, Božič — Kiosk - Jolači-čev trg - pred Kavarno »Dubrovnik«. Izven Zagreba Ranja I.idin: Haihafizbegovič Ahmcd, šerbič Mchmedalija, Primcrac Marko; Brčko: Hrnich Milivoi. knjižn.; Karlovac: Pišmaht Rudolf; Križevci: J. M. Hitre, Fran Ncugebauer; Os»Jrk* Kohler Otto (zastupnik); Sarajevo: Asim Sabanovič (zastupnik); SI. Fožoja: L. G'.ivetič; Tuzla: G. Kamenjaševič, knjižara; Varaždin: Nemec Nada. Opororilo: Zaradi izrednih odpremnih in uvoznih stroškov smo primorani od 1. novembra t. 1. dalje na novo urediti prodajne cene nn5'h časopisov sledeč k »Jutro« vključno »PonedcTsko Jutro; posamezna Številka 3 Kune, mesečna naročnina 70 Kun: »Slovenski Narod« posamezna Številka 2 Kuni, mes. naročnina 40 Kun; -Domovina in Kmetski list« pcsnmeana številka 2 Kuni, polletna naročnina 40 Kun. Vse prijave, naročila in reklamcije naj se nnalavljijo na Press-Import d. d., Za- greb, K&taaftttevft 3., telefon št. 22-307, poštni čekovni račun št. 31.9S5, Zagreb. ... .a,, ne ¥ — V Zagrebu grade novo kolodvorsko pošto. Pred meseci so v Zagrebu začeii graditi novo kolodvorsko pošto, ker staro poslopje že dolgo ni več uši rezalo svojim namenom. Za gradnjo nove zagrebške kolodvorske pošte so doslej porabili okoli 13 milijonov kun. celotna »radnja z vso notranjo opremo pa bo stn'.a še nekaj nad 60 milijonov'' kun. Pošta bo najmoderneje opremljena in bo samo oprema oddelka za pisemsko in časopisnj pošto s4.ala okeli 20 milijonov kun. Nova zgradba bo povsem dogotovljena šele pomladi L 1943, bo pa ena največjih in najmodernejših zgradb v Zagrebu. — Padli ustaši v borbah s četniki. V Banjaluki so te dni svečano pokopali vojaka banjaluškega pehotnega polka Dana Pavlovića, ki je nedavno padel v borbi s četniško-komunističnimi odredi. Isti dan je bil v Banjaluki pokopan orožnik Srečko Jurišić, ki je prav tako padel v borbi s komunisti. Oba sta imela pogreb z vsemi vojaškimi častmi in obema je vojskovodja Kvaternik položil na oder venec z napisom: Tebi — hvaležni vojskovodja. Za svojo hrvatsko domovino je nekaj dni pozneje padel orožniški narednik in komandir orožniške postaje v Lički Jasenici Pavao Jeric. Tudi njega so spremili na poslednji poti najvidnejši predstavniki javnega življenja, med drugimi tudi ogulinski vekki župan Jurica Marković. Iz poročil zagrebških listov se vidi, da četniki in komunisti na Hrvatskem še nikakor ne mirujejo in imajo oblastvo z njim: polne roke dela. — Stroge kazni za vse. ki bi sklenili zakon s pripadniki židovske vere. Poglavnik dr. Ante Pavelić je podpisal zakonsko odredbo, ki bodo po njej vsi, ki bi sklenili zakon s pripadnikom ali pripadnico židovske vere, kaznovani z zaporom najmanj 6 mesecev, poleg tega pa celo tudi z izgubo državljanstva. Z enako zaporne kaznijo bo kaznovan tudi vsak državni uradnik, ki bi bil pred njimi kot predstavnikom oblastva sklenjen takšen zakon. — Pogodba o kulturnem sode'ovanjn med Bolgarijo in Hrvatsko. Bolgarija je te dni imenovala člane komisije, ki bodo s predstavniki Hrvatske sklepali o pogodbi za kulturno sodelovanje med Bolgarijo in Hrvatsko. Bolgarski č'nni kom:?:je so glavni tajnik prosvetnega m:n:?4rcfva prof. Jo-cov, opolnomočeni minister Snrakov in načelnik oddelka za splo§no prosveto v prosvetnem mio iti '\u Vasilev. hrvatski člani pa so hrvatski poslnn-k v Sofiji dr. Zidovec. sve'n:k prosvet^epr-. ministrstva dr. Esih in hrvatski tiskovni ataše v Sofiji Mosner. — Hrva*cki cnrr'Vpin *~ cvo'o c?tT^ho tn-đi osebe svobodnih poklicev. Poslavrnk dr. Pavel:ć je podn-'^l zakonik0) odredbo, po kateri so v gllrfbo lMo4vUot hrvatske države snreie*; lahka *T,r,: ifudfc svobodnih poklicev. 7^ t-1-?"« ;->,-, pne^ei določen začetni plačilni razred, služben: naziv in čas, ki mu bo priznan kot slu/.oe-na leta za napredovanje in poznejšo upokojitev. Ista poglavnikova odredba tudi določa, da pogiavnik lahko imenuje in unapredi državne uradnike brez ozira na zadevne zakone. — Preskrba Zagreba z živili in kurivom. Novi hrvatski trgovinski minister dr. Dra-gotin Toth se je posvetoval z zagrebškim županom o prehrani Zagreba. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je preskrba Zagreba z mesom znatno izboljšala, odkar so mesarji zopet dobiii pravico kupovati živino neposredno od kmetovalcev. Tudi preskrba Zagreba z drvmi in premogom je zagotovljena. Ker pa primanjkuje tovornih vagonov zadeva dovoz kuriva na velike težkoče. Da bi se mogel zalagati Zagreb tudi z mastjo, bodo oblasti po možnosti pospeševale rejo prašičev v njegovi okolici. — Oblačilne nakaznice tudi v Srbiji. Začasna prepoved prodaje tekstil, blaga v Srbiji je zdaj po zgledu drugih držav zamenjana z oblačilnimi nakaznicami. V bodoče se bo dobivalo v Srbiji tekstilno blago izvzemš: izdelki iz domačega platna samo proti posebnim nakaznicam. Otroci do 14. leta bodo imeli pravico do nakupa v znesku največ 600 din, odrasli pa do 1200 din za čas od l. oktobra 1941 do 30. septembra 1942. V primerih, ko prekorači nakup enega samega predmeta vrednosti 1200 din, se sme izvršiti prodaja v kolikor oblačilna nakaznica za enega odraslega še ni bila izrabljena. — Srbija je oprostila kavcije. Srbski finančni minister je odredil, da se lahko oproste ne samo kavcije, položene pri bivših jugoslovenskih oblasteh, temveč tudi vse druge položene iz katerega drugega razloga pri državnih in komunikalnih uradih do zneska 2000 din. Za izročitev kavcije je potrebno posebno dovoljenje finančnega ministrstva v sporazumu z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Kavcija ne sme biti izplačana v gotovini, temveč v nakazilu na vezani račun pri Državni hipotekami banki. — Glasilo hrvatskih delavcev v Nemčiji. V Nemčiji je zaposlenih okrog 70.000 hrvatskih delavcev, ki s0 začeli te dni izdajati svoje glasilo tednik ^Domovina hrvatska«. Uvodnik za nrvo številko je napisal poglavnik dr. Pavelić, — Bolgarsko hrvatski teden. V nedeljo je bil z matinejo otvorjen bolgarsko hrvatski teden, ki bo traja! do 2. novembra. Otvoritvi je prisostvovalo več ministrov in nemšk; poslanflk. — Podjetnost zagreMke mestne občine. Zngrebška mestna občina je vzela v na-iem tovarno suhomesnatih izdelkov v Vrbovcu, da bi tako čim boli zajamčila redno in dobro dobavo živil Zagrebčanom. Zagrebški mestni žunan Ivan Werner je noleg tega nri zagrebški mestni hranilnici najel posojilo v znesku 50 m;liionov ktm. ki jih bo mestna občina porabila izključ- no le za nabavo živil za zagrebške meščane. Zagrebu se torej lakote ni treba bati. — 5200 slušateljev na zagrebški univerzi. Na zagrebško univerzo se je vpisalo v zimskem semestru 5200 slušateljev. Univerza bo imela v bodoče 8 fakultet in sicer filozofsko, juridično. medicinsko, teološko, kmetijsko, tehnično, živinozdravni-ško in farmacev ko. — Začetek pouka na nemški gimnasnji v Zagrebu. Na novoustanovljeni nemški gimnaziji v Zagrebu, ki je v Palmotičevi ulici, se je začel reden pouk v ponedeljek 27. oktobra. — Trcdltev prodaje nepremičnin v Srbiji. Za vse nepremičnine, ki so jih doslej Srbi hoteli prodati inozemcem, so si morali najprej pridobiti privoljenje zasedbenih oblaste v. To nadzorstvo nad prodajo nepremičnin v Srbiji ;e zdaj razširjeno in morajo imeti Srbi za prodajo svojih ne-pren.ičnin posebno dovoljenje zasedbenih oblastev tudi v primeru, če svoje nepre-m.čnine prodajo Srbom. — Komunisti«"iiih č;-t jc v Srbiji čedalje mani. Beograjsko Novo Vreme« poroča iz Obrenovca. da se je v negovi okolici na por.iv oblastev javilo veliko število dobro-voljcev za borbo proti komunizmu. Vsi ti dobrovoljci so morali pred predstavniki oblastev najprej priseči. »Novo Vreme« med drugim tudi omenja, da se proces razpadanja komunističnih in četniških čet v Srbiji nadaljuje in prehaja že v zaključno fazo. "V članku je tudi ob avljena slika komunistične zastave, ki so jo dobrovoljci v neki borbi komunistom zaplenili. »Novo Vreme« se naposled izpraiuje, ali so se junaki borili za svobodo Srbije pod svojo srbsko zastavo ali pod boljseviško. Komunistična oziroma sovjetska zastava je simbol tistih izrodkov in izdajalcev, ki so skriti za plašč nacionalnih parol 20 let načrtno uničevali svojo svobodno državo, dokler je niso docela uničili. DANES OB 19. (7.) VESELI TEATER GOSTIJE KLOVN »IKSI« ■pfietek ob 19. (7.) — konec prod 21. (9.) — Srbski listi o porazu boljševikov. Beograjski dnevniki so pod velikimi naslovi objavili poročilo o zavzetju sovjetskega mesta Stalino. prav tako pa tudi o zaključku operacij v Baltskem prostoru. V svojem komentarju teh dogodkov piše »Novo Vreme«, da se je ruska vojaška moč zmanjšala že za 63 milijonov mož in da je Stalinu ostal na razpolago samo še neznaten prostor, ki v n'em ni nobene pomembnejše industrije, dočim je ogromen prostor, ki je na njem najvažnejša sovjetska industrija, že v nemških rokah. Dogodki zadnjih mesecev kažejo, da je bila Sovjetska Rusi a gnila in je bil torej njen razpad, ki je še na vidiku, več kakor potreben, če se hoče Evropa osvoboditi sovjetskega zla in spet nanovo urediti ter gospodarsko v blagostanju zaživeti. — Sprememba okoliša pošte Polhov Gradec. Iz okoliša pošte Polhov Gradec se izločijo kraji Crni vrh (sedež pomožne pomožne pošte), Smolnik, Selo, Setnica razen hiš. štev. 1. 2 in 3. del Polhovega Gradca, in sicer hišne štev. 58, 59, 60, 62 in 64 in del Setnika. hišne štev. 6 in 7. ker so sedaj pod nemško oblastjo. — Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je odprta v petek dopoldne od pol 10. do 12., ker je v soboto praznik. 501 n — Številni ponesrečenci. Včeraj sc bili sprejeti v ljubijansko bolnišnico številni ponesrečenci. — štiriletni Peter Remžgar, sin posestnika iz Loga, je padel s skednja in sd zlomil levo nogo. — Marija Katler, 70 letna žena upokojenega prejemnika do-hodarstvenega urala "z Ljubljane, je padla po stopnicah in se ranila po rokah :n obrazu. — Danica Lazn k. 6 letna hči delavca iz Ljubljane, je udarila z glavo ob okenski okvir in se ranila. — Alojz Kušar, 28 letni občinski sluga iz Dobrove, je l "1 napaden v sosedni 2ujici; nekdo ga je zabodel v pleča. — 2rtev napada je tuli Jože Ježek. 55-letni posestnik iz Dobrove; nekdo ga je udaril s kolom po glavi. — Ivanko ftubi-čevo. staro 34 let. so prepeljali včeraj *.z škofje Loke obstreljeno v desno nogo. Rana je bila tako huda, da je ranjenka včeraj izkrvavela. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: d^nes ob 16. tn 19. nri; KINO MATICA TELEFON 22-41 Roman uboge?* dekleta, ki Je po nesrečni Grešni ca Paola Barbara, Fosco Giachetti, Gino Cer v i Roman Je izhajal v »NaSem Ktnu«. RINO UMON TELEFON 22-21 Monumentalno zgodovinsko filmsko delo Most vzdihljajev Paola Barbara. Mariela Lotti. Elll Parvo KINO SLOGA TELEFON 27-30 Rinard Ari en Vlrglnlja Gr*y TA.INO ZATOCTfcf.E Romantična pustolovščina na divjam zapadu. _ Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 87. z dne 29. oktobra objavlja naredbe Visokega Komisarja za obvezno cepljenje preti davici na ozemlju občine Loški potok, spremembo obmečja Tržišče in ustanovitev začasnega oddelka višje pedagoške šole, — in Popravek. Iz Ljubljane —lj Dve umetnini iz staroklasičue literature se bosta izvajali na prihodnjem koncertu Glasbene Mattoe v ponedeljek, dne 3. novembra zvečer v veJki Filharmo-nični dvorani. Prva točka sporeda je Co-rellijev Concerto grosso za soliste in godalni orkester. Kot solisti bodo nastopili violinist Karlo Rupel, violinist Leon Pfei-fer in čelist Cenda Sedlbauer. Corelli je začetnik klasične oblike, tovrstnih koncertov, ki spadajo med prave bisere staro-klasiČne literature. Delo je bilo napisano okoli leta 1712. Nekako Iz iste dobe je tudi Pergolesijev oratorij Stabat Mater za sopran, alt in komorni orkester, ki se bo izvajal kot druga točka koncertnega sporeda. Kot solistki bosta nastopili dve naši najboljši pevki Valerija Heybaiova in Fra-nja Golobova. Koncert bo /odil priznani naš dirigent Drago Marijo Sijanec. Koncert bo v ponedeljek, dne 3. novembra, točno ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Opozarjamo, da bo konec koncerta prav točno ob 21.20. Predprodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice. 500 n —lj Zasebni plesni pouk za posamezne začetnike in naprednejše pare pri mojstru Jenku. — Informacije dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v »Nebotičniku« — 4. nadstropje. 499 n —lj Molitve in petje na grobovih pri Sv. Križu bodo letos v nedeljo dne 2. novembra ob >,'»15. ur- pri velikem križu in ne na dan Vseh svetnikov 1. novembra. —lj Pevci iz Ljubljane in okoliee imajo v petek, dne 31. t. m. ob 19. uri ter v soboto na praznik ob V-ll. uri skupno pevsko vajo za petje na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj prinesejo s seboj nagrobnice: Prelovec, Poljana toži in Nad mojim gTO-bom ter Devovo Vigred se povrne. Uprava Hnbadove župe. —lj Pevski zbor Glasbene Matiee ima danes v četrtek 30. t. m. vajo mešanega zbora že ob 19. uri in ne kakor običajno ob 19.30 —lj V evangeljs.ii cerkvi v Ljubljani bo v petek 31. t. m. na dan reformacije ob 10. dopoldne služba božja. V nedeljo 2. novembra ne bo službe božje. —lj Ne odlašajte in takoj stopite na velesejem v pisarno vsesvetske akcije ali pa kar mimogrede na trg v trgovino mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra ali pa tudi v trgovino mestne elektrarne v desni hiši magistrata po nakaznice vsesvetske akcije, da si z njimi zagotovite belozeleDe in preproste vence vsesvetske akcije za počastitev rajnih z dobrimi deli. Gasi so taki, da bi morala biti tudi vsaka svetilka, vsaka velika sveča in vsak šopek krizantem ali vsak drug venec okrašen z nakaznico vsesvetske akcije v dokaz, da vse to razkošje nI samo izraz bahavega samoljubja, temveč izraz dobrih src. ki svojim rajnim izkazujejo čast z dobrimi deli za manj srečne bližnje. —lj V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pokojnima univ. prof. dr. M. Dolencu in dvornemu svetniku J. Polcu je poklonil profesorski zbor juridične fakultete znesek 310 lir Soc alni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala. —lj Namesto venca na grob pok. gospoda Mihe Jankoviča je daroval g. dr. Perko Miian, zobozdravnik v Ljubljani, Rdečemu kiižu 100 L. Darovalcu iskrena hvala. —lj Nezaposleni uslužbenci mestnih občin, ki so našli zavetje na dobrem srcu Ljubljane, so te dni dobili skromno zaposlitev pri vsesvetski akciji, kjer prav pridno pomagajo pri njenih pripravah ter bodo gotovo tudi najbolj primerni pomočniki te pomenljive dobrodelne akcije o praznikih mrtvih. Tako vsesvetska akcija že pri svojih pripravah izpolnjuje svoj plemeniti namen s podpiranjem najpotrebnejših, a darovalci za vseavetsko akcijo gotovo odobravajo, da s svojimi prispevki vsesvetski akciji tudi s tem dobrim delom lahko počaste svoje rajne. —lj Maksimalne cene za cvetje In vence so zbudile splošno pozornost in zadovolj-nost, saj so cene tudi za najbohotnejše žlahtne krizanteme primerne in nikakor pretirane. Za tako primerne cene pa moramo biti hvaležni našim poklicnim vrtnarjem in cvetličarjem, saj so njihovi predstavniki sami predložili tako nizke cene, da na ta način posredno podpro Afc* najlepšo okrasitev grobov. Z nizkimi cenami so pa ljubljanske vrtnarije in cvetličarne omogočile širšim slojem, da prispevajo vsesveLski akciji ter počaste svoje drage pokojne tudi t dobrimi deli na ta način, da na krizanteme in vence pripno nakaznice vsesvetske akcije. Da pa ta svoj namen naše cvetličarne in vrtnarije lahko dokažejo, naj same svojim odjemalcem ponudijo nakaznice vsesvetske akcije, ki jih dobe v pisarni na velesejmu. —lj Popravek najvišjih cen za cvetje tn vence v Ljubljani. Pri objavi najvišjih cen za okras grobov, kakor jh je določil 25. t. m. Visoki Komisarijat, se je vrinila majhna napaka, ki pa kupcem ni školovala. Za cvetove žlahtnih, pri vrtnarijah v toplih gredan umetno vzgojenih krizantem je bila namreč objavljena cena od 3 do 6 L a posamezen cvet, vendar pa sme najlepši in največji cvet krizanteme veljati »amo 5 L., kar so upoštevali tudi prodajalci ter niso zahtevah za žlahtne krizanteme vlSjih cen. —lj Spet dober zgled pridobitnim krogom je dala ugledna ljubljanska tvrdka z darilom 1000 L. za vsesvetsko akcijo, še posebej je pa podarila 2000 L. za mestne reveže. Pri tem pa moramo omeniti, da njeno podjetje ne spala med tiste, ki so jim vojne razmere prinesle zlate čase. Zato jI Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane za hvalevredno plemenito dejanje izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Iz Trebnjega _ plemenit dar. Za revne občane je na zadnjem uradnem sejmu daroval g. Ivan Brecelnik, predsednik Združenja mesarjev v Ljubljani, 100 lir. Plemenitemu dobrotniku, ki se je trebanjskih revežev že ponovno spomnil, iskrena hvala! _ Čebelarjem! Podružnica čebelarskega društva poziva vse člane, da se zaradi prejema sladkorja takoj priglasijo pri najbližjem odborniku. Vsak čebelar dobi 2 do 3 kg sladkorja na panj, po 5 lir k£. ŠAH — Za prvenstvo Hrvatske sta bili preteklo soboto in nedeljo odigrani zopet dve koli. V tretjem kolu so padle sledeče važnejše odločitve: Sadura je premagal M. Filipčiča, Rabar Salingerja, Ostrek Lonča-riča, dr. Astaloš Bescheva in Ostovič Cveka. Remis so se končale partije med Rožičem in inž, Jermanortv, Fretzejem ^in Gjurgjanom, medtem ko sta bili partiji med inž. Tekavčičem in Subaričem ter Petkom in B. Filipčičem prekinjeni v boljših položajih za inž. Tekavč.ča oziroma Petka. V četrtem kolu je končno zabeležil prvo zrnato Milan Fiiipčič, in sicer nad Ustovičem. Subarič je premagal Cveka, Gjurgjan inž. Tekavčlča(l), Fretze Rožiča, Rabar Lončariča, Petek Saduro in dr. Astaloš inž. Jermana. Prekinjena je bila partija med B. Filipčičem in Salingerjem. Stanje po četrtem kolu je bilo naslednje: dr. Astaloš, Rab:ir 4, Fretze 3, mž. Jerman in Oštrek 2 in pol, Fiiipčič B, 2 (2) itd. — Paul Schrnidt, letošnji šahovski prvak Nemčije. Kakor znano se je letošnji šahovski turnir za nemško prvenstvo končal tako, da sta si delila prvo in drugo mesto z enakim številom točk Paul Schrnidt in mladi Klaus Junge. Za odločitev komu pripada letos pravica do naslova šahovskega prvaka je bilo zaradi tega treba odigrati med obema še odločilni dvoboj. Oba mojstra sta se k temu dvoboju sestala pretekle dni in Paul Schrnidt je dvoboj že po treh partijah odločil v svojo korist. Čeprav bi bile po določbah razpisa morale biti odigrane štiri partije, je vodstvo Nemške šahovske zveze že po tretji partiji zak!lučilo dvoboj, ker si je Schrnidt priboril že 2 in pol točke in ga Junge ni mogel več dohiteti. Ljubljanska opera bo gostsv&la v vseh glavnih italijanskih gledališčih Rim, 30. okt. s. Minister za ljudsko kulturo je odobril programe za operno sezono v fašističnem letu XX. v avtonomnih opernih gledališčih v Rimu, Milanu, Neaplju, Genovi, Benetkah, Trstu in Paler-mu. Poleg tega je odobril predlog, po katerem bo ljubljanski operni ansambl gostoval v tej sezoni z »Erom ■ v vseh glavnih italijanskih gledalcih. Obnovite naročnino! SCIATICA — ISHIAS II Dottore DE FERRARI dari informizioni sulla cura del Dottore MUNARI Dl TREVISO per 1'a*-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 tile 17 presso l*Hotcl Unioo ■ Lubiana dal 16 Ottobre 1941 -XIX Dr. DE FERRARI bo da-jal informacije O *drtT-lienjn artritisa in rertna* tizma po metodi dr. MU* NAR I-J A iz TREVISA vsem. ki se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 13. do 17. v Hotelo Uniea v Ljubljani od 16. oktobra 1941 4aKa> GUMO odpadke vsako količino vseh vrst kupuje in plača najbolje — »METALI A« — Ljubljana — Gosposvetska cesta 16, tel. 32-83. 1747 PORODNICE ne morejo dovolj pre-hvaliti poživljajoče in krepilne kakor tudi zdravilne Ambroževe medice, katero dobite le v MED AKNI, Ljubljana, Židovska ulica št. 6. 1752 Za vedno nas je zapustila nasa ljubljena, zlata mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa VILMA STEINDL vdova po računskem svetnika K večnemu počitku bomo spremili ljubljeno mamico v petek, dne 31. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne z 2al_ kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. oktobra 1941. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. » Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek. SO. oktobra 1941-XX. Štev. 251 Dolenjska — njene lepote in zanimivosti ali to pot za izpretnembo: V senci ribniških nebotičnikov Ljubljana, 30. oktobra Optimistov je na svetu menda res malo. Jaz sem bil od nekdaj med njimi. Ce je nebo zavito v še tako težke oblake, težje od svinca, verjamem še zmerom, da se bo vanje zapodil veter in jih odgnal. Verjamem vse dotlej, dokler izpod neba ne začne padati dež. Takšen nepoboljšljiv opitimlst sem bil tudi pred tedni, ko sem končal svoje reportaže o Dolenjski pri Kočevju in obljubil, da bo poglavje o Ribnici tn Velikih Laščah napisal g. Ivan Pucelj. Ali je bil preobremenjen z delom in skrbmi, da tega ni storil, ne vem. Vem le to, da je zadnjič, ko sem ga vprašal, kdaj bo napisal obljubljeno, dejal, da sploh ne bo nič napisal. In zdaj stojim sredi Ribnice, pa premišljujem. Ne vem, kje bi začel ? — Z zgodovino, pri sedanjosti ali pri hudomušni šegavosti teh ljudi? Morda celo pri učenem ribniškem rojaku Jakobu Gallusu — Petelinu ali pri Francetu Prešernu, ki je dve leti po Ribnici prenašal ljucLskošolske bukve in se kot bistroumen fant uvrstil v zlato knjigo med premifarje. Morda bi kazalo tudi razmišljati, ali si je Prešeren dober del svoje hudomušnosti pridobil v Ribnici ali pa je v njem morda tičala že v gorenjski Vrbi, ko so ga obstopile rojenice in mu napovedale, da bo srečen na Parnasu in nesrečen pri dekletih. Mar naj povem, da je Ribnica lepa? Rekli boste, da sem za vsak kraj dejal, da je lep. Res je! In nič čudnega ni. Če so zame vsi kraji, ki sem doslej o njih pisal, lepi. Saj so slovenski! Komu pa domovina ni lepa? Za RJbnicj* Jahko še posebej trdim, da je lepa. Ne zaradi nje same. da bi se njenim ljudem prikupil, niti zavoljo sebe, ki je zame lepo vse, kar je naše, slovensko, pač pa zaradi prvega slovenskega novinarja Valentina Vodnika, ki je že pred dobrimi sto leti. ko je nekaj let kaplanoval v Ribnici, napisal, da je Ribnica na lepši trg na Kranjskem. Vodniku boste menda verje-li. Kar nič ni prav. da sem zajadral v res-nobo. Da sem vanjo zajadral prav v Ribnici, kjer krešejo dotipe kakor v starih časih kmetje kresilo in kj-^r je Piihkov Lu-kek. ki je za svojega življenja sam« bogce rezal, rekoč baje dejal, pa mu je korito ratalo. Ta Piihkov Liikek je nekakšen ribniški strelovod, će se v Ribnici zgodi kaj narobe, je še dandanes kriv samo Piihkov Liikek; bog se usmili njegovih kosti, če že niso zdavnaj preperele! Ce hočem za okroglo dva tisoč let nazaj pobrskati v zgodovino Ribnice, moram najprej povedati, da so te kraje poznali že Rimljani, saj je v njihovi dobi vodila po robu te doline važna vojaška cesta. Kako je bilo z njo pozneje, ni znano. Znano ni niti to, kdaj so Ribničnni postali ponosni tržani. Ogenj je uničil vse listine, ki bi lahko govorile o zgodovini šegavegain najbolj samosvojega slovenskega trga. Sele iz časa proti koncu srednjega veka vemo nekaj zanesl ivejših podatkov. Prav tistega leta na primer, ko je zdaj tako Slavljeni Krištof Kolumb čisto po golem naključju, ne da bi se sploh zavedal, kaj je našel, odkril Ameriko, se je tudi v Ribnici zgodilo nekaj imenitnega. Cesar Friderik III. je namreč tistega leta dal Ribničanom pravico prostega trgovanja z živino, platnom in izdelki iz lesa. Tedaj so Ribničani postali spretni trgovci — kot takšni slove še dandanes, vendar pa ne smete misliti, da so bili stari Ribničani res samo dobri trgovci! Bili so tudi junaki, ki so za turških vpadov v naše kraje na vrhu Male gore pri Sv. Ani zažigali kres in ve-likolaške sosede opozarjali na nevarnost turških drhaJ, poleg tega pa znani ribniški grad branili zmerom tako junaško, da ga Turki niso nikoli zavzeli, čeravno so Ribnico samo enajstkrat oropali in požgali. Ribnica je znamenita tudi zaradi tega, ker je bila v njej pod staroda\-nim, se zdaj stoječim hrastom baje sežgana poslednja slovenska čarovnica Marina Suš ar k ova, po domače će snova. To se je zgodilo prvo leto 18. stoletja in pravijo, da so njene gres-ne kosti na grmadi tako pokale, kakor zdaj poka na vzhodni fronti. Vse ljudi je bilo tedaj groza. In učena je bila Ribnica od nekdaj! 2e proti koncu 14. stoletja je imela sedemraz-redno latinsko šolo, nas znani zgodovinar Vrhovec pa celo pravi, da je bila najbrž v Ribnici najstarejša gimnazija na Kranjskem, ki je za Francozov tako zelo slovela, da so jo Obiskovali dijaki iz dalmatinskih, istrskih, tržaških, goriških ln seveda tudi naših kranjskih krajev. Prvi znani ribniški gospodje so bili 2ov-neški, ki so jih z ženitvijo nasledili Turja-čani. Po njihovi smrti je bil grad last Or-tenburžanov, še pozneje pa mogočnih Celjskih grofov in Habsburžanov, ki so jih dedovali zasebniki — tja do gospoda Rude-ža, še dandanes v spominu vseh Ribničanov slovitega in dobrosrčnega župana. Zgodovino sem zdaj nekako opravil. Več se o njej ne bom govoril, ker bi mi sicer učeni ribniški rojak, zgodovinar dr. Jože Rus povedal, da sem se tu ali tam zmotil. Dandanašnjo Ribnico, ki se je tako pri-azno zleknila ob Bistrici, preživljajo gaber, jelka in smreka z Velike gore. hrast, gaber in breza z Male gore, razni živino- f rejski proizvodi, pa fižol in prašiči, ki jih bo letos menda zelo malo. Kakor po vsem Dolenjskem, so tudi po Ribnici v prvi polovici oktobra srdito obračunavali s pujsi, da bi ne imeli pozneje z njimi preveč skrbi. Druga leta so jim povsod prizanašali vsaj tja do božiča, letos, ko je tudi zima s prvim snegom pohitela, pa so Dolenjci pohiteli tudi z izpraznjevanjem svinjakov. Poglaviten pa je v Ribnici seveda les. Zaradi tega lesa sem tudi dejal, da je ta re- slavo Ribnice raznesel malone po vsem svetu: je Ribničan Vrban po celem svetu znan. S svojimi Vrbanom so se Ribničani tudi najbolj uveljavili v našem slovstvu, saj ni ne otroka, ne odraslega, ki tega slovitega ribniškega moža ne bi poznal. Pa gospodarski pridelki, ki z njimi Ribnica preživlja sebe in nas! Zemlja je tam najplodnejša v vsej ribniški dolini. Ribničani pa so dobri gospodarji, o čemer pričajo njihovi zajetni in nenavadno čisti domovi. Grešil bi, če bi pred koncem pozabil >Ribniško galerijo«, ki jo najdete v prego-stoljubni gostilni »Pri Cenetu«. Vsi ribniški veljaki so tam naslikani in vsa ribniška hudomušnost se zrcali na njihovih portaža napisana v senci ribniških nebotičnikov. Menda ni nikogar, ki je že bil v Ribnici, pa ni občudoval teh nebotičnikov — ogromnih skladovnic že nažaganega lesa, ki sežejo včasih v višino štirih ljudi. Koliko potrpljenja je potrebnega in koliko pridnih rok, dokler ne zrasejo ti nebotičniki v prečudno višino, da potem čakajo kupca, ki jih bo za drag denar spet podrl in odpeljal kdo ve kam daleč onstran meja. Les pa seveda ni poglaviten zaradi tega, ker Ribničane izdatno preživlja, ampak tudi zaradi slovitega Ribničana Vrbana, ki je obrazih. Ce imate časa kaj več, posedite >Pri Cenetu« do večera, pa boste vse te obraze videli žive. Takrat se začne med njimi jezična borba, seveda samo hudomušna. Če vaš jezik ni dovolj gibčen in prida, nikari ne posezite v pogovor! Kar hitro vas bodo dejali ob tla. da bo vas minila dobra volja, njihova se bo pa še povečala. Zamere seveda ne smete poznati! Dovtip je dovtip, dovtip pa je pol Ribniča-novega življenja! šega v je, toda nikoli zloben! Takšna je le mimo grede pogledana naša Ribnica. K—y Zgodovina italijanskega nogometnega prvenstva Italijanski klubi tekmujejo za prvenstvo že 41 let, najuspešnejši je bil klub Genoa, sledita mu Juven-tus in Pro Vercelli Ljubljana. 30. oktobra V ponedeljek smo poročali na kratko o rezultatih prvega kola tekem italijanskega nogometnega prvenstva. Večina tekem se je končala, kakor so že predvidevale napovedi, na splošno pa pravijo prva poročila, da so v otvoritvenih tekmah moštva pokazala se mnogo vpliva dolgega poletnega odmora. Za informacijo našim čitateljem naj za danes sledi nekaj podrobnosti iz zgodovine italijanskega nogometnega prvenstva tn o posameznih prvakih. Prvi nogometni prvenstveni turnir v Italiji beležijo zgodovinski zapiski že v letu 1898. Nogomet se torej v Italiji ponaša že s 401etno tradicijo in je v tem predvsem iskati razlago za pomembne uspehe, ki jih je v zadnjih letih dosegel v mednarodni areni. Prvega prvenstva 1- 1898 so se udeležili štirje klubi. Igrali so dve izločilni tekmi in končno še odločilno med zmagovalcema, ki je naklonila naslov prvega nogometnega prvaka tedanjemu genoveške-mu klubu »Genoa Cricket and F. C«. Kakor kaže že samo ime kluba, pa tudi imena igralcev Spenslev, Leaver. Baird in drugih, se je italijanski negomet tedaj še močno oslanjal na angleške vzornike in pomočnike. Prvenstvo si je Genoa Cricket and F. C obdržal tri leta. V turnirju 1. 1899. so sodelovala tudi še samo štiri moštva, leto kasneje pa jih je bilo že pet. Obe leti je prejšnji prvak posegel v boj šele v finalu, kjer se je pomeril z najboljšim klubom iz izločilnih tekem. Uspehe genovskega kluba je prvi prekinil Milan F. B. and Cricket club, v katerem so bili Angleži tudi močno zastopani (Hood. Sutter, Gadda, Davies, Dapples itd.) To je bilo 1. 1901.. toda že naslednjega leta se je v turnirju, ki se ga je udeležilo osem klubov, prvenstvenega naslova ponovno polastil Genoa Cricket ter ga potem obdržal do 1. 1905., ko se je kot prvak prvič pojavil klub. ki se še danes uspešno bori v italijanskem nogometnem prvenstvu. Bil je to Juventus, ki je s svojo zmago za dolgo dobo porinil Genovežane z nogometnega prestola, čeprav tudi sam ni na njem sedel dlje kot eno leto. Naslednji dve leti je bil prvak že zgoraj omenjeni milanski klub, nakar se je začela zmagovita doba Pro VereelHja 1. 1908. ki jo je edino 1. 1910 prekinil Intemazionale FC Milano. V prvenstvu je vse do 1. 1910 sodelovalo le manjše število klubov (4 do 9), nato pa je bilo vsako leto več konkurentov, tako da je bilo treba preurediti tudi potek tekmovanja. L. 1911 se jih je vpisalo že 12, naslednje leto 14 v letih tik pred svetovno vojno pa 30, 45 ozir. 51. Od leta 1916 do 1920 prvenstvenih tekmovanj ni bilo. Klubi so bili prvotno razdeljeni v dve skupini in zmagovalca sta se potem pomerila v odločilni tekmi za naslov prvaka. L. 1913 so morali odrediti več izločilnih tekmovalnih skupin, nakar so zmagovalci igrali med seboj do odločitve. Od 1. 1911 do 1. 1914 je bil prvak Pro Vercelli, leta 1914 Casale FC in zadnji predvojni prvak zepet genoveški klub, ki se tokrat imenuje že Genoa FC in je bila večina njegovih igralcev že Italijanov. Po svetovni vojni so igrali prvo prvenstvo 1. 1920. Sodelovalo je 66 klubov. Pot do prvenstva je vodila skozi izločilne pokrajinske tekme, nato medpokrajinske, dokler se nista sestala v finalu najboljša kluba. Prvenstvo je 1. 1920 pripadlo klubu Interna/iona le FC Milano, naslednje leto, ko je sodelovalo 38 klubov, Pro V*vcelliju j in 1. 1922 TJS Novesu med 46 sodelujočimi. L. 1922 je pot do prvenstvenega naslova ponovno preurejena, tokrat za pet let. V Severni ligi sta tekmovali dve skupini po 12 klubov in je »ligaški prvak« postal klub zmagovalec v tekmi med obema zmagovalcema skupin. V Južni ligi je bilo več skupin in je sodelovalo 32 tekmovalcev. Skupinski prvaki so tekmovali med seboj, prvaka obeh lig pa nato za naslov državnega prvaka. V naslednjih letih se je sicer število sodelujočih klubov v obeh ligah sicer spreminjalo, v glavnem pa je ostal način tekmovanje enak. Prvo leto po novem načinu je odnesel prvenstvo Pro Vercelli, nato Genoa FC dve leti, 1. 1925 Bologna FC in 1. 1926 FC Juventus. Naslednja tri leta, od 1927 do 1930 so bili prvorazredni klubi razdeljeni v dve skupini po 10 oziroma 11 oziroma 16 klubov in se je prvo leto udeležilo finalnega tekmovanja 6, nato 8 klubov, tretje leto pa sta odločilno partijo igrali samo moštvi obeh skupinskih zmagovalcev. Prvi dve leti po tem sistemu je bil zmagovalec Torino FC, nato pa Bologna FC. Leta 1930. je končno prišlo do popolne reorganizacije prvenstvenega tekmovanja. Nogometni klubi so bili po močeh razde-lj«*ii v tri divizije oziroma serije, število prvih dveh je bilo omejeno, med tem ko se je v tretjo mogel prijaviti vsak, ki je izpolnil določene pogoje. Tretjerazredni klubi še dane3 igrajo v več pokrajinskih skupinah. Nova ureditev se je izkazala za zelo posrečeno in tekmujejo letos po tem sistemu že trinajsto leto. Edina sprememba, ki so jo prvotne določbe doživele se je nanašala na število sodelujočih klubov. Do 1. 1935 jih je sodelovalo 18, nato pa samo 16. V tem poslednjem najnovejšem razdobju italijanskega prvenstva se je uveljavil zlasti Juventus, ki je bil petkrat prvak, in sicer od 1. 1931 do 1935. L. 1930 je prvenstvo dosegla Ambrosiana SS, 1. 1936 in 1937 Bologna nato do konca izmenoma Ambrosiana in Bologna. Lani je bila prvakinja Bologna. V dolgi dobi 41 prvenstvenih tekmovanj je bil najuspešnejši genoveški klub, ki si je najvišjo nogometno trofejo osvojil devetkrat, za drugo mesto se potegujeta s sedmimi zmagami Juventus »n Pro Vercelli. Približuje se jima Bologna, ki je zmagala 6. Načrti podmorskih predorov V strokovni literaturi naletimo na mnoge načrte podmorskih predorov, ki naj bi olajšali in skrajšali zvezo med poedinimi celinami in otoki, med katerimi so le ozki prelivi. Največji načrt se nanaša na korejski predor, ki bi vezal polotok Korejo z japonsko celino. Dolg bi bil 200 km in speljan 55 m pod morskim dnom. Stroški bi znašali nad eno milijardo jen. Zelo star je že načrt predora pod Ro-kavskim prelivom, ki bi bil dolg 43 km. Stara je tudi misel zvezati Španijo z Afriko po predoru pod Gibraltarskim prelivom. Ta predor bi bil dolg 35 km, čeprav znaša najmanjša razdalja med obema celinama samo 14 km. Predor bi bilo treba namreč zgraditi v ovinku, da bi se izognili veliki morski globini. Drugi načrt se na nanaša na cersunski predor, ki bi vezal Dansko s švedsko. Ta predor bi bil dolg 12 km. Predor, ki bi vezal Italijo s Sicilijo, bi bil dolg 10 m. Najmanjši med temi načrti se ne-naša na bosporski predor, ki bi vezal Istambul in Skutari. Ta bi bil dolg samo 5 km. Sešito srce Večkrat govorimo o ^čudežu srca«. Čudež je to v marsikaterem pogledu. Srce deluje nepretrgoma noč in dan od začetka do konca človekovega življenja in njegova odpornost je izredno velika. O tem nam priča tudi teža operacija v neki bomici v Firenci, kamor so pripeljali 131etnega otroka, z rano v srcu. Prof. Mangionu se je posrečilo sešiti težko ranjeno desao srčno votlino. Tako je otroka rešil gotove smrti. To je zopet redek primer, da je zdravnik sešil nemirno utripajoče srce, ki ni nehalo utripati, čeprav je bilo prebodeno. Kirurgija srca je sploh poglavje zase in njeni uspehi so naravnost presenetljivi. Po vnetju osrčja se napravijo vozli kakor po vnetju reberne mrene in tako nastanejo navadno težke motnje. Osrčje stisne srce kakor tesna usnjena vrečica in tudi v takih primerih rešijo kirurgi človeka. Operacija srca je ena najtežjih, če ne naj- težja sploh. In vendar se večinoma posreči, tako daleč je že napredovala kirurgija. Srce, ta motor, ki skrbi za obtok krvi v človeškem telesu in s tem za življenje, utriplje pri zdravem normalnem človeku tako. da pride na vsako sekundo en utrip. Na stara leta utriplje počasneje. Ce dočaka človek starost 70 let, lahko na svoj 70. rojstni dan zabeleži na prvi pogled neverjetno dejstvo, da mu je srce od rojstva do izpolnjenega 70. leta pognalo v telo približno 1.000.000 hI krvi. Ce pomislimo, kako majhno je srce. moramo pač priznati, da je njegovo delo ogromno. Prirastek prebivalstva Francije Razdelitev živilskih nanaznie v Franciji je obenem omogočila zbrati st itistične podatke o številu prebivalstva. Letos 1. aprila je imela Francija 39.o02.511 prebivalcev, 8. marca 1935 pa 39.991.429. V letošnjem številu pa niso všteti vojni ujetniki in prostovoljci, ki so prostovoljno šli v Nemčijo na delo. če prištejemo še te. vidimo, da se je povečalo število prebivalcev Francije od 8. marca 1935 za 950.000. Pariz ima zdaj 2,295.353 prebivalcev. Poleg tega ima Francija še 17 mest z nad 100.000 prebivalci. Med temi mesti je največji Marseille, ki šteje 729.167 prebivalcev, najmanjši pa Rems, ki ima samo 101.148 prebivalcev. Najstarejša topovska krogSa V starem veku ljuaje sploh niso poznali topov. Obstreljevali so se v bitkah večinoma s kamni in si pomagali pri obleganju trdnjav z raznimi primitivnimi napravami. Vendar pa moramo že šteti med krogle gladko brušene povsem okrogle kamne s premerom 14 do 40 cm in težrke od 6 do 8 kg ki jih je bilo polno v petih arzenalih, najdenih leta 1027. v gradu Per-gamonu. Ti arzenali so iz leta 1201 pred Kristusom in v njih so shranjene prve starogrške »topovskem krogle. Podobne krogle so našli sicer že prej. niso se pa dale določiti še poedine vrste in zato so veljale za srednjeveške, bizantinske ali turške krogle. Red mora bati! Tudi red spada k vrlinam, k; j^h ne smemo pretiravati. Sestra nekega mesarja v Tortonu je tako ljubila red, da ni trpela, da bi bila vrata v ledenico odprta. In ko jih je našla nekoč zopet odprta, jih je v vnemi tako zaloputnila, da so se za pahnil a. Ta čas je bil pa njen brat v mesnici, kjer je sekal meso. V oktobru je v Italiji še toplo in mesar seveda ni bil oblečen za daljše bivanje v ledenici, kjer je bilo 40 stopinj pod ničlo. In ko so čez dobre pol ure ljudje zaslišali njegovo obupno razbijanje po vratih in stenah, so mu odprli vrata. Mož je bil tako premražen, da se je komaj še držal na nogah. Najbrž sedaj njegova sestra ne bo več tako vneta za red. Drage sanje o zlatu Težkega srca se je ločil v so Ini dvorani sodišča v Holbacku na Danskem neki ze-1 and s ki kmet od svojih sanj, zlatu in od 10.000 kron, ki jih je moral plačati za nje. Mož je videl ponoči v sanjah na svoji mizi toliko zlata, da ni mogel premagati Lzkufr-njave, da bi ne izpremenil svojih sanj v resničnost. Ustanovil je nekakšno vrtalno družbo z vsemi pripomočki in začel na polju kopati zlato. Kopalci so pa našli samo navadno glino. Razočarani kmet delavcem ni hotel izplačati mezd in tako je prišel spor pred sodišče. Sodnik je razsodil, da gre delavcem zaslužek v znesku 10.000 kron. Hočeš nočeš je moral kmet globoko poseči v žep in drago plačati svoje sanje. Indijanci umorili brazilskega milijonarja Iz države Goyaz v Braziliji poročajo, da je bil znani milijonar Heber Magalheis Afer iz Sao Paulo poleti na znanstvenem potovanju ob reki Araguava umorjen. Umorili so ga havanski Indijanci, ki pripadajo najstarejšemu plemenu brazilsko džungle. Afer je prišel z njimi v stik že prej, ko je raziskoval džunglo. Umorili so ga, ko je spal v svojem šotoru, njegovi trije spremljevalci so pa lovili ribe v reki. Rešili so se z naglim begom, sicer bi bili Indijanci umorili tudi nje. Dom Franca Jsžc£a na Velikem Kleku Sredi vojne so dogradili na najlepšem vrhu Velikega Kleka v višini 2418 m po napornem delu Dom Franca Jožefa. Temeljni kamen novega planinskega doma je bil položen že v začetku našega stoletja. Ko ;e bil pa dom dograjen in zgrajena avtomobilska cesta na Veliki Klek je postalo poslopje kmalu pretesno. Zato so sklenili razširiti ga in dela so se pričela leta 1939. Zdaj je razširjeno modernizirano poslopje dograjeno in velja naravnost za vzor alpskega stavbarstva. V šestih jedilnicah s solčnimi terasami je prostora približno za 1.000 gostov. Istočasno lahko prenoči v domu 250 turistov. 65 DEMANTA Roman. — Kako dolgo morate še ostati tu? — me je vprašal nekega dne. — Ne vem, — sem odgovoril. — Je-li to mogoče? — Da, to je res. Moj odgovor ga je spravil v zadrego. Ni mu šlo v glavo, da bi kaznenec ne ved^l, kako dolgo bo moral še sedeti v ječi. — Ce sami ne veste pa poizvem jaz, — je dejal. Drugi dan mi je povedal, da sem odsedel že štiri sto dni in da bom moral ostati v kaznilnici še 14f5 dni. In pripomnil je: — Letos ob novem letu bo kralj pomilostil nekaj kaznencev. Poskusiti hočem obrniti na vas njegovo najvišjo pozornost. Zahvalil sem se častitljivemu duhovniku, kakor se je spodobilo, čeprav sem njegovi obljubi kaj malo zaupal. Smola me je preganjala in bil sem prepričan, da se me bo držala, dokler bom v Readingu. Nekega ponedeljka sem zapustil bolnico in ko sem stopal čez ozko dvorišče proti poslopju, kjer je bila moja celica, me je presenetil nepričakovan prizor. Neki kaznenec se je opotekal med dvema črno oblečenima možakarjema. Za njimi so stopali pastor, ravnatelj kaznilnice v črni rendigoti, dva paznika in mož mračnega obraza, držeč v roki zelen kovčeg. Ko me je zagledal, mi je kaznenec pokimal z glavo in zaklical z drhtečim glasom: — Zbogom, tovariš! Zbogom! Moli zame! Začutil sem, kako me je spreletel mraz. — Kam vodijo tega človeka? — sem vprašal paznika, ki me je spremljal. — Na morišče, — je odgovoril in se odkril. Tudi jaz sem se odkril in obstal kakor vkopan. držeč čepico v roki. V ozadju dvorišča so se škripajoče odprla vratca in zapel je navček. Londonski krvnik John Ellis je zgrabil obsojenca. IV. Vidini zopet demant Po povratku v svojo celico sem dolgo razmišljal o tem nesrečnežu in zmolil eelo očenaš za njegovo dušo. Rad bi bil vedel, kdo je bil na smrt obsojeni kaznenec in zakaj so ga obsodili. Vprašal sem torej paznika, ki mi je pa odgovoril osorno: — To vas nič ne briga! Bila je številka vaše vrste in tudi vas utegne nekega dne zadeti ista usoda. Po tem odgovoru nisem več silil v paznika z vprašanju Nekaj dni sem bil ves iz sebe. Zbogom, ki mi ga je bil zaklical neznanec na pragu smrti, me je globoko pretresel in žal mi je bilo, da mu nisem zaklical besede tolažbe, kakor je to navada ob smrtni postelji. Pogosto vidim njegov bledi obraz in velike oči, podobne dvema črnima odprtinama. Pozneje sem iz novin zvedel, da se je pisal Gulf. Bil sem ves izčrpan po vnetju rebrne mrene, slabokrven zaradi pomanjkanja hrane, izmučen in utrujen, ker sem moral goniti mlin tako, da človeku sploh nisem bil več podoben. Čim je bilo moje strašno delo končano, sem brž legel na posteljo, ker me noge niso več nosile. Ker sem živel osamljen in pazil na najmanjši ropot, je postal moj sluh izredno oster in sicer tako, da skoraj nisem mogel več spati, kajti ob najmanjšem šelestu sem se vedno prebudil. Tok, tok. tok, tok. Nekdo je trkal s prsti in sicer čisto blizu. Zdelo se mi je, da slišim trkanje iz sosedne celice. Večkrat sem slišal praviti, da se kaznenci v ječah sporazumevajo s pomočjo abecede, znane pod imenom ^Knockova korespondenca«. Nehote sem jel šteti udarce in jih primerjati v mislih s črkami abecede. Najprej sem razumel tako le nejasne fraze brez vsakega smisla. Ker se je pa trkanje* nadaljevalo, sem slednjič ujel in sestavil nekaj besed, med njimi jasno naslednje: Prijatelj, čujte .... in odgovarjajte ... Vstal sem, skočil k stem in odterkal v isti abecedi: Kdo ste? Takoj mi je bilo odgovorjeno in razbral sem ime Crafty. To je bil moj tovariš iz bolnice, ki bi bil rad tako govoril z menoj. Kaj neki mi je hotel povedati? V trenutku, ko je znova potrkal, je prišel mimo paznik na svojem obhodu. Morda je kaj zaslišal, ker je stal precej dolgo nepremično pred mojo celico. Končno je odšel in ko je žolta luč njegove svetilke nehala svetiti v okence mojih vrat, sem nadaljeval prekinjeni razgovor s svojim sosedom. Imel sem nekaj časa precej dela, da sem prestregel in razbral, kaj mi je hotel Craftv povedati. Toda kaznenci imajo čudovito sposobnost razumevanja in tako sem končno razbral prijateljevo sporočilo. Končno se mu je bilo posrečilo polastiti se mojih čevljev in odnesti jih iz delavnice. Da bi jih skril, je dvignil v podu na hodniku med njegovo celico in mlinom nekaj desk. Bil sem prepričan, da ni bilo mogoče najti tega skrivališča. Moj demant je bil torej zopet tu, komaj dva metra od mene. Ali sem pa mogel upati, da ga zopet dobim? Ali je bil sploh še v peti, kamor sem ga bil skril? Kaj pa če je prišlo jetniškim čevljarjem na misel popraviti moje čevlje? Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno; Fran Jeran — Za inaeratni del Usta; Oton Chrtstof — Val v Ljubljani