štev. 233. o LJubljani, g torek, dne 15 oktobra 190}. Leto mu. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ?etrt leta „ „ 6 50 u en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ V70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): . . 13 h . . 11 „ za enkrat za dvakrat . . , za trikrat , , , za vef ko trikrat . 8, V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod Žez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s#» ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona J t e v. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. UubljansKa gimnazija. Od čislane strani smo sprejeli sledeče vrste: Vprašanje o bodoči usodi prve državne gimnazije v Ljubljani je v zadnjem času precej razburilo našo javnost. Ne bom pre-iskaval v koliko so bile precej nasprotujoče si novice glede raznih namer in nakan osrednje vlade resnične ali ne, namen mojih vrst je popolnoma stvarno razmotrivati predmetno vprašanje. Eno ie gotovo: ker ie potrjeno po mero-dajnih nemških listih, vsaj posredno, da bi Nemci silno radi videli narodnostno razdelitev prve državne gimnazije, in da dejansko na merodainem mestu na to delajo. Vprašanje zame stoji tako: Ali naj se temu prizadevanju Nemcev brezpogojno ustavimo, ali pa naj porabimo to priliko, da odstranimo sedanje ne-vzdržliive razmere na prvi državni gimnaziji. Kajti da so sedanje razmere na I. drž. gimnaziji popolnoma nevzdržljive. to potrdi vsakdo, ki stvar le nekoliko razuma. Prva državna gimnazija v Ljubljani je namreč in to je jako zanimiva točka, o f i č i j e 1 n o nemška gimnazija s slovenskimi paralelkami v spodnjih razredih. Pred nekaterimi desetletji ie bila ta gimnazija sploh popolnoma nemška, pozneje so prišle slovenske paralclke od I. do IV. razreda. Ime »nemške« gimnazije je zavodu ostalo in tako sa vodi dalje v vseh uradnih izkazih in zapiskih kot nemški zavod. To pričajo tudi nemška izvestja gimnazije. S tem oficijelnim naslovom je pa v kričečem protislovju dejstvo, da jc od 600 učencev, ki obiskujejo ta zavod, najmanje 500 Slovencev in k večjemu 100 Nemcev. Tako imamo non-sens nemške gimnazije s petimi šestinkami slovenskih učencev. Tudi učiteljski zbor je po veliki večini slovenski — in vender je gimnazija oficijelno »nemška«. Pa tudi efektivno je nemška, ker ima od prvega do zadnjega letnika nemške razrede, medtem ko so slovenske paralelke priklopljene le v nižjih razredih. Iz tega nenaravnega razmerja pa sledi cela vrsta neprilik in nevarnosti, ki so v škodo izključno nam Slovencem, osobito pa učencem in učiteljem. Spominjamo le na afero Proft, ki bi nikdar mogoča ne bila, ako bi prva državna gimnazija ne imela imena in sestava nemške gimnazije. Kar se .ie zgodilo enkrat, to se lahko ponovi in narodnih značajev a la Triller, Šubic, Leveč žalibog tudi nikdar ne bo manjkalo, kakor nas izkušnja vedno uči. Pa tudi razmere na naših takozvanih slovenskih« gimnazijah so nevzdržljive. Prvič si usojamo vprašati, ali imamo sploh kako slovensko državno gimnazijo? Zalibog moramo odgovoriti, da ne, kajti na vseh gimnazijah, ki se smatrajo kot slovenska posest. t. j. na II. drž. gimnaziji v Ljubljani ter na gimnazijah v Kranju in Rudolfovem so višji razredi nemški, tako da Slovenci sploh nimamo slovenske višje gimnazije, in vendar hočemo imeti univerzo! To razmerje na naših gimnaziji je skrajno kvarljivo mladini, ki se ne more izobražati po edini naravni poti na podlagi materinščine, vsaj ne v zadostni meri, skrajno kvarljivo tudi slovenskemu srednješolskemu naraščaju. Posledica teh razmer je, da so naše gimnazije odprte za konkurenco nemških učiteljev, za konkurenco torej, ki ima še trdno oporo pri izpraševalnih komisijah za državne izpite, o čemur ve marsikateri kandidat marsikaj povedati. Iz-praševalne komisije, ki so v rokah nemško-nacionalnih profesorjev, so čestokrat silno težavne pri vsposabljanju slovenskih kandidatov za nemški učni jezik in tako zapirajo ix)t našemu učiteljskemu naraščaju na zgornje srednješolske razrede, ker so ti izključno nemški. Vsakdo mora izprevideti, da tako nc more obstati. Razmere se morajo hitro in radikalno izpretneniti in skrbeti za to jc po mojem skromnem mnenju naloga in dolžnost slovenskih poslancev. Kako naj se pa temu od-Pomore? Z vpitjem, s pretenjem z ulico in enakimi sredstvi se pač nc doseže. Treba je nastopiti pametno, trezno pot in dovoljujem si v sledečem tako pot začrtati. Nemci hočejo delitev prve državne gimnazije in sicer, če je »S. N.«.prav poučen, da se odcepijo slovenski razredi in postavijo pod samostojno didaktično pedagogično vodstvo, — nemški razredi pa od I. do VIII. da dobe nemškega ravnatelja. Taka »delitev« je seveda s slovenskega stališča nevsprejem-Ijiva in se mora zaprečiti, če treba z najskrajnejšimi sredstvi, saj bi to ne bilo nič druzega nego »afera Proft« v drugi nekoliko popravljeni in izpremenieni izdaji. O taki »delitvi« niti diskusija ni mogoča. Nekaj druzega pa se mi zdi s stvarnega stališča in pod gotovimi pogoji mogoče in izvedljivo. Slovenski interesi po mojih mislih ne bi bili prizadeti, ako bi se od 1. drž. gimnazije odcepili spodnji a-razredi (razredi 1. do IV.), postavili pod samostojno nemško didaktično pedagogično vodstvo, ostala gimnazija pa, t. j. vsi spodnji slovenski razredi in pa zgornji razredi pa nasprotno postavili pod slovensko ravnateljstvo in če bi se potem prva državna gimnazija izključivši odcepljene nemške spodnje razrede proglasila kot izključno slovenska posest. Toda en pogoj bi morali Slovenci staviti: da odsihmal Nemci na slovenskih gimnazijah, t. j. na I. in II. drž. gimnaziji v Ljubljani ter na gimnazijah v Kranju in Rudolfovem nobene besede več nimajo, tako da si Slovenci te gimnazije uredimo po svojih lastnih željah. Posledica tega bi bila. da bi se slovenski poduk na vseh teh gimnazijah primerno razširil, in sicer zlasti tudi v višjih razredih, in da bi bile te gimnazije enkrat-zavselej pristopne samo za slovenske učne moči. Tem potom dobimo to, česar doslej nimamo, namreč v resnici slovenske gimnazije, ki edine zamorejo biti podlaga za slovensko visokošolstvo. Saj mora biti vsakemu jasno, da dokler nimamo slovenskih srednjih šol, je vse naše prizadevanje za slovensko visoko šolo zaman. Odkrito pa še povem, da bi se jaz niti tega ne strašil, ako bi se samostaini nemški spodnji razredi potem polagoma razširili tudi še v samostalno III. drž. gimnazijo v Ljubljani, ki bi bila izključno nemška. Treba bi bilo lc po mojih mislih v tem slučaju zahtevati primerno narodno kompenzacijo na šolskem polju in tu imamo marsikaj zahtevati: naj omenjam le tako nujno potrebne slovenske trgovske šole, o katerih se .ie že toliko govorilo in pisalo, katere pa ne vem iz katerih tajinstvenih vzrokov do danes še nimamo. Seve ugovarjalo se mi bode: Kaj za 5000 ljubljanskih Nemcev celo gimnazijo! Temu odgovarjam, da je to skrb, ki se ne tiče nas, temveč Nemcev samih, kajti ako za svojo izključno nemško gimnazijo v Ljubljani, katero menda hočejo imeti, ne bodo imeli zadostno učencev, potem — bode ta njihova gimnazija poginila naravnim potom, ker se bode posušila. To so moji nazori o perečem gimnazijskem vprašanju, ki ni zgolj ljubljansko, temveč sc tiče slovenskega srednješolstva sploh. Povedal sem svoje nazore, ki se naslanjajo zgolj na stvarne nazore in obračam se s svojimi vrstami v prvi vrsti do tistih, ki znajo vprašanje strokovno presojati, kajti po mojih mislih ga ni kmalu vprašanja, ki bi tako nujno potrebovalo mirne, stvarne presoje, kakor je vprašanje slovenskega šolstva in osobito srednjega šolstva, ki pomenja pot, katera vodi od elementarnega znanja do našemu narodu tako potrebne višje izobrazbe. B. Cesarjevo bolezen. Dunaj, 14. okt. Včeraj opoldne je znašala vročinska temperatura cesarjeva 384". Cesar je malo povžil. Opazoval je iz svoje delavne sobe ljudi, katerih je na tisoče stalo in promeniralo pod hodnikom, kjer cesar prebiva. Cesarja ljudje niso videli. Popoldan po dinerju (5. uri) jc ravnatelj kabineta Schicssl cesarju pol ure poročal — najbrž o nagodbi. Ponoči je cesar precei dobro spal. Dunaj, 14. okt. »N. W. Tgbl.« poroča iz konipetentnega vira, da se je 14. t. m. popoldne vročica zmanjšala Katar in kašelj trajata dalje. Cesar jc cel dan mnogo delal. Dunaj, 14. okt. (Uradno.) Stanje cesarjevo jc mnogo boljše. Temperatura normalna, tek jako dober. Zvečer ob 7, so konšta-tirali, da je vročica ponehala in da je delovanje srca ugodno. Tudi kašelj jc manjši. Dunai, 14. okt. Iz Schonbrunna se zvečer poroča, da se jc cesarju znatno obrnilo na boljše. Dunai, 15. okt. Uradna poročila so včeraj zvečer javljala, da jc z gotovostjo pričakovati cesarjevega zopetnega ozdravljenja. Dunaj, 15. okt. Slabost srca se .ic včeraj pri cesarju le za hip pojavila, a sc ta napad ni več ponovil. Cesarju zadnje dni ni bilo tako dobro, kot so poročale uradne vesti. Dvorni svetnik dr. Kerzl spi v sobi, ki je tik cesarjevih prostorov, dvorni svetnik Neimer ima pa nalogo, biti pripravljen, ako bi ga ponoči potrebovali. Včerajšnji dan je bil za bolnika res boljši in je povod najboljših upov za zboljšanje bolezni. Včerajšnji dan je bil za bolnika še najboljši dan zadnjega časa. Katar-halični pojavi pa niso izginili. Včeraj jc cesar več in z boljšim tekom jedel, kot zadnji čas. Jedel jc perutnino pri zajtrku in opoldne je pil šampanjca, nakar se je čutil znatno živahnejšega in se je posvetil z večjo vnemo svojim delom. Po dnevu je bil cesar izven postelje. Ob tri četrt na 8. uro zvečer ie šel cesar v posteljo in pol ure pozneje je žc spal. Cesar spi v sobi, v kateri je bil rojen. Dunaj. 15. okt. Nekateri listi prirejajo posebne izdaje, da obveščajo občinstvo o razvoju cesarjeve bolezni. Dunaj, 15. oktobra. Avstrijske kreditne akcije so padle na borzi na 732. Praga, 15. okt. Cesarjeva nečakinja, kneginja Windischgraetz je izjavila danes nekaterim aristokratskim gospem, da je dobila od dvornega svetnika Kerzla pomirjevalne vesti o vladarjevi bolezni. Kneginja Wiiv-dischgraetz bo še le v par dneh odpotovala na Dunaj obiskat cesarja. Budimpešta. 15. okt. Sotrudnik lista »Ma-gyar Hirlap« jc govoril s cesarjevim zdravnikom dr. Kerzlom, ki jc na vprašanje, ali jc cesarjeva bolezen nevarna, odgovoril: Na to ne morem odgovoriti, tudi ne smem odgovoriti. Vsekakor je pri bolezni, kakoršna jc napadla cesarja, treba največje previdnosti. Bolnik je sTar 77 let. V tej starosti jc vsaka bolezen združena z nevarnostjo. Jaz in profesor Ncu-sser upava, da bo močna konstitucija vladarjeva bolezen še premagala. Več ne morem IKivedati. Dunaj, 15. oktobra. Prof. Ncusser, ki poleg Kerzla zdravi cesarja, je jako zanimiva osebnost in že nekaj časa na dvor ni bil več klican. Profesor Neusscr je eden najboljših internistov in kljub globokemu svojemu znanju velik demokrat. Pred časom je bil pozvan na dvor k neki visoki osebi. Prišel je v navadni obleki. Koniornik pogleda Ncusserja in mu pravi: »Priti bi vendar morali v fraku!« Neusser: »Menil sem, da potrebujete mojo znanost, ne pa mojega fraka« — obrne se in gre. To so mu na dvoru precej zamerili. Sedaj je bil pa Neusser vendar-le nakrat klican celo k cesarju. Zdravnik demokrat stoji ob bolnem cesarju. Dunaj, 15. oktobra. (Uradna brzojavka, došla v naše uredništvo ob pol 12. uri dopol.) Cesar je preteklo noč bolje preživel kot prejšnjo noč. Cesarja je danes ponoči le malo mučil kašelj. Cesar jc brez mrzlice, katar se razpušča. Budimpešta, 15. oktobra. Včeraj je bilo ravno 60 let, odkar je cesar prvikrat nastopil v javnosti. 14. oktobra leta 1847. je takratni prestolonaslednik Franc Jožef prišel v Budimpešto, da pozdravi nadvojvodo Štefana, ki jc bil imenovan za nadžupana budimpeštan-skega kabineta. Ali vlado v Črnisorl res anarhija? (Dopis našega bel^radskega korespondenta iz Crnegore). Naš bclgradski dopisnik, ki zdaj potuje po Crnigori in je sam osebno znan z nekaterimi člani črnogorskega ministrskega kabineta, ter jc bil pri knezu Nikiti v avdijenci, nam pošilja iz Bara sledeči zanimivi dopis: Bar. 10. oktobra. Kdor čita spljetsko »Slobodo«, zagrebški »Pokret« in belgradsko »Štampo«, ta mora priti do zaključka, da v Crnigori vlada prava anarhija in da stoji ta najmanjša, a najstarejša balkanska država na pragu revolucije. Zato sc nas jc več belgradskih časnikarjev pred nekako tremi tedni odločilo, da posetiino Crnogoro in sc ondi sami informiramo o razmerah. V Cctinjii samem sem jaz bil en 'dan, pa sem se kmalu prepričal, da razmere niti od-daleč niso take, kakor to predstavljajo svobodomiselni listi iz Hrvatske. Dalmacije in Srbije. Zajemal sem iz obeh virov, iz vladnega in iz opozicionalnega. Najprej sem se razgovarjal s svojim bivšim dolgoletnim so- šolcem in dobrim prijateljem, najmlajširii članom sedanjega kabineta, naučnim ministrom Jovanom Plainencem. Od njega sem izvedel, da v ljudstvu samem ni niti sence kake nezadovoljnosti ali želje po političnem prevratu. Nezadovoljnih je le nekaj ambicijoznih ljudi, ki so takrat, ko jim ie knez Nikola poveri! upravo dežele, kneza hoteli ponižati do pokornega izvrševavca njihovih nebotičnih in nepremišljenih namer. Knez pa je ljudstvu svet in zato bo to gibanje šlo mimo Crnegore, nc da bi zapustilo globljih sledov, dasi so izvestni listi Crnogoro očrnili pred vso evropsko javnostjo, češ. da v njej vlada naj-krutejše nasilstvo. Seveda sem jaz nato stopil v dotiko tudi s krogi opozicije. Vsi so tožili, da vlada kruto preganja svoje nasprotnike iu da je pod sedanjim kabinetom dr. Lazar Tomanoviča nastopila reakcija, toda mi niso mogli navesti resnih konkretnih slučajev. Eden izmed najvplivnejših opozicionalcev. ki ga ne smem imenovati, mi je lojalno priznal, da je tudi opozicija sama precej kriva sedanjih razmer. Prišla jc svojčas čisto neizkušena do vlade in napravila mnogo napak ter čisto po nepotrebnem kneza Nikolo izzivala in žalila. Knez je nato vlado poveril drugim ljudem in tako je prišlo do sedanjega kabineta Toma-novičevega. Ta bo te dni izvršil volitve poslancev, potem pa najbrže odstopil, ker je že precej v letih. Tako solidni elementi opozicije. Seveda jih prevpijejo kričači, na čelu jim dr. Milovan Marušič. ki je navzlic svoji titulaturi zelo omejen človek, ki komaj ve. kaj hoče. Čudno je, da so se od tega tako malo inteligentnega človeka dali zapeljati mladi Ivanovič, Rado-vič, Djurovič, Bakič, Rajčevič in drugi. Takoj ko sem z Marušičem izpregovoril prve besede, me je odbil s svojo omejenostjo in zdaj se ne čudim, da se je knez odvrnil od »narodne stranke«, ki predstavlja opozicijo. Ti ljudje sanjajo o vseh mogočih in nemogočih rečeh, ki so sc .iih navzeli v inozemstvu. pa hočejo vse to izvesti v mali Crnigori, ki pa ni za take eksperimente. Da so ti utopisti. ki so povrhtega še strašno netaktni, nezmožni, da izvedejo, o čemer precej nerazločno sanjajo, so dokazali tedai. ko so »vladali«. Ni vsaka dežela v gotovih razmerah za ustavo, ampak mora zanio do-zoreti . . . Iz Cctin.ia smo krenili preko Crnojeviča, Rijekc, Oboda, kjer se je pred 414 leti otvo-rila prva tiskarna na slovanskem jugu, Pod-gorice iu Danilovega grada v Nikšič. koder jc bila zbrana vsa kneževa rodbina. V Crno-jevičiu na Reki in v Obodu nismo nikjer zapazili med ljudstvom kakega gibanja, na prve opozicionalce smo pa naleteli v Podgorici. Najbolj pa me je zanimalo mestece Nikšič, ki je glavno gnezdo opozicije. Tu izhaja opo-zicionalna »Narodna Misao«, ki se tiska v delničarski tiskarni opozicije. Ta tiskarna je zdaj zatvorjena. Prišlo jc pa to takole: Nekaj dni, predno smo mi dospeli v Nikšič, se je vzdignilo 400—500 dozdanjih okoličanskih volivcev na voditelja opozicije, zgorajimenova-nega dr. Marušiča, ko so izvedeli, da je slednji žalil kneza in mu je,sovražen. Pohiteli so oboroženi v Nikšič iu napadli tiskarno »Narodne misli«. Policija je komaj ubranila, da okoličani niso tiskarne demolirali, konečno pa se ji je vendarle posrečilo preprečiti večjo škodo, tako da so v tiskarni le črke razmetane in prevrnjetie omare. Zagrebški »Pokret« in drugi liberalni listi so nato poročali, da je črnogorska vlada sama potoni oblasti tiskarno razrušila in zapalila hiše večjim nik-šiškini posestnikom. To pa je vse laž. V Nik-šiču sem govoril z vsemi uglednejšimi opo-zicimialci, ki sami brez pomisleka priznavajo, da so tiskarno napadli njihovi lastili okoličan-ski pristaši. Tu smo sc tudi prepričali, kako neresnične so vesti dunajskih iu drugih listov, ki predstavljajo svetu Nikšič, kakor mesto, kjer vlada anarhija, se ropa, požiga in kolje. Opozicionalci v Nikšiču so cclo zmernejši kakor njihovi kolegi v Cetinju, vlada pa jih pusti pri miru in nc godi se jim nobena krivica. Vrli prebivavci nikšički so se zelo čudili, ko smo jim pripovedovali, da sc po svetu govori, da so preganjani. Nato smo šli na dvor. V prihodnjem pismu vatli sporočim svoi razgovor s knezom Nikito, prestolonaslednikom Danilom in mladim kneževim sinom Mirkom. NAGODBA. Dunaj. 14. oktobra. Cesar je podelil nagodbeni predlogi svojo predsankcijo, vsled česar lx>sta Beck in VVeckerlc parlamentu nagodbo predložila v sredo (jutri). Dunaj, 14. oktobra. Baron Beck je kon-feriral o nagodbi s Kramarem, Abrahamo-\viczem in Začkotn. Poslanci so sc pri tem prepričali, da Bcck zdai šc ne bo preosnoval svojega kabineta in da sc o tem med ministri sploh šc ni razpravljalo. Kar sc tiče nagodbe, so se poslanci morali zavezati, da ničesar ne izdajo. Dunaj. 14. oktobra. V Mariazellu je dr. Gessmann v nekem govoru jasno označil stališče krščanskih socialcev glcd<> na nagodbo. Krščanski socialci bodo za nagodbo le tedaj glasovali, ako varuje interese Avstrije. Dunaj. 14. oktobra. Krščanski socialec Kunschak je govoril o nagodbi v Hiitteldorfu. Krščanski socialci bodo le tako nagodbo sprejeli. ki je dobra, slabo pa bodo zavrnili. CEŠK1 PROTESTI. Na Moravskcm je bilo prošlo nedeljo več shodov, na katerih so Cehi protestirali proti nastavljanju nemških uradnikov. AERENTHAL. Dunaj, 14. oktobra. Vest, da je Aerenthal bil pri cestrju v avdijenci, da- mu poda svojo demisijo, je sicer neresnična, toda politični krogi vzlic uradnemu dementiju zatrjujejo, da ie poročilo praške »Union«, da Aerenthal misli na demisijo. kolikortoliko utemeljeno. Cisto gotovo .ie, da Aerenthal ni čisto zadovoljen z uspehom včerajšnje konference z WeckerIom, o kateri se uradno poroča, da je dobro uspela in da se jc doseglo v državno-pravnih vprašanjih nagodbe Beck-Weckerle sporazumljenje. OGRSKA. Budimpešta. 14. oktobra. Ogrska liudska stranka oficielno naznanja, da se bo odslej imenovala »Krščansko-socialna stranka« in da bo iz koalicijo izstopila. SRBIJA. B e I g r a d, 14, oktobra. Danes sc je začelo zborovanje skupščine. Mladoradikalei so klicali ministru za notranje zadeve, da je morilec. (Slučaj Novakovlč.) Nato se je izvolilo predsedstvo iz staroradikalcev: Jovanovic, Cosič, Stoikovič. USTAVLJENA OBRAVNAVA. Magdeburg. 14. oktobra. Na povelje carjevo se je obravnava proti kapitanu carjeve jahte »Standart« zaradi nezgode ladje ustavila. LAKOTA V INDIJI. Lahore. 14. oktobra. General Kitsche-ner je odpovedal jesenske vaje v Indiji, ker vlada velika lakota in zato ne preostaja pro-vianta za vojake. REFORME V MANDŽURIJI. Sangaj, 14. oktobra. Mandžurski generalni guverner je od pekinškega dvora dobil dovoljenje najeti v inoizemstvu posojilo na 100 milijonov M.. da izvede gospodarske reforme v Mandžuriji. DEMENTI. Pariz, 14. oktobra. »Agence Havas« deinentira vest. da sc je v Karlovih varili sestal Košut s Clemenceaujem. Dnevne novice. Na cesarski Dunaj! Katoliški možje slovenski! V dneh 16. do 18. novembra t. 1. se bo vršil na krščansko-socialnem Dunaju velik vseavstrijski katoliški shod. Slovenci pri tem nc smemo zaostati. Pohitimo na cesarski Dunaj, v to veliko svetovno mesto, ki tako pogumno dviga zastavo krščanstva in ki ie s svojim napredkom vsem sijajen vzgled, kako pri volitvah volimo na čelo občinskih uprav samo krščanske može. Ondi bomo dobili novega poguma za daljne boje. Zato, komur le sredstva dopuščajo: na Dunaj na vseavstrijski katoliški shod! V Ljubljani sc je osnoval poseben odbor, ki priredi poseben vlak Slovencev iz Ljubljane na Dunaj. Vožnja bo za polovico znižana in bo veljala samo okolu 16 kron za tja in nazaj. Iz Ljubljane se odpeljemo v petek, 15. novembra zvečer. Nazaj grede bo dovoljeno, da izletniki na poljubni postaji izstopijo in sc z drugim vlakom vrnejo v domovino. Preskrbljeno bo. da se vozimo tako, da oni del železniške proge, katerega prevozimo pri vožnji na Dunaj ponoči, vidimo nazaj grede podnevti. Kdor se namerava udeležiti, naj se takoj odloči. Naši župani, občinski odborniki, društveni odborniki, Vas v prvi vrsti vabimo, dobrodošel je pa vsak slovenski katoliški mož! Slovenski mladeniči, tudi Vam bo dobrodošel ta vele-podučni izlet Odbor bo poskrbel, da si vse zanimivosti, ves napredek, ki ga jc doživel Dunaj pod krščansko - socialnim gospodarstvom temeljito ogledamo. Dobri vodniki nam bodo naši vrli katoliški akademiki. V 14 dneh moramo javiti število udeležencev in ako bo sploh mogoč poseben vlak. Zato je treba v vsaki občini živahno poagitirati. Iz vsake občine naj gre par veljavnejših mož! Do 30. oktobra sprejema naznanila uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Najbolje jc. da sc vsak udeležnik naznani po svojem župnijskem uradu. Sedaj še nobenemu udeležnikti še ni treba nič plačati. Kadar bo od župnijskega urada sprejel vožno karto, bo plačal. Zadoščajo tudi naznanila na dopisnici naravnost na uredništvo »Slovenca«. Večina udeležnikov bo vstopila v vlak v Ljubljani, Goričani se lahko pridružijo na Jesenicah, Korošci pa na koroških postajah do Celovca. Slovenci na Dunaj! Pokažimo, da tudi naš narod hoče so-odločevati! Pripravljalni odbor. + Na naslov slavnega deželnega odbora. Nenavadno huda povodenj v reški dolini je odnesla most pri Trebčanah in mnoge brvi, razkopala ceste in pota, odnesla zopet precej rodovitne zemlje ter na mnogih krajih travnike zasula s peskom in gramozom. Ta nadloga obiskuje skoraj vsako leto prebivalstvo v občinah Jablanica, Trnovo, Prem itd. Me-rodajni faktorji bodo morali misliti na to, kako naj se uravna ob vsakem deževju deroča obmejna voda Reka. Danes pa hočemo slavni deželni odbor v prvi vrsti opozoriti na ne-čuven škandal, kakoršnega menda ni na Kranjskem. Iz Ilirske Bistrice vodi okrajna cesta doli do Podgraj in dalje v Istro. Ta cesta je podobna kodnnjam. Ker pa se po tej cesti izvozi mnogo lesa iz grajskih gozdov na postajo v Trnovem, je cesta vedno v najslabšem stanu. Ob lepem vremenu je na cesti dobro ped debel prah, ob deževju pa je cesta podobna močvirju. To vse je zasluga gospoda cestnega načelnika v Trnovem. Pa še lepše pride. Pri Trcbcanah ob istrski meji vodi cesta čez vodo Reko. Ob deževju naraste hudournik več metrov visoko. In na tem nevarnem kraju, na okrajni cesti ni nobenega mostu. Za pešce je pač slaba brv. vozovi pa morajo preko globoke struge, kar je ob večji vodi silno nevarno. Za ta most pa prosi prebivalstvo že nad trideset let. Slavni deželni odbor naj le pogleda akte v svojem arhivu. Ondi najde, da je bistriški okrajni cestni odbor že aprila meseca 1874 prosil deželni odbor, naj bi pripomogel, da se zgradi pri Trebčanah prepotrebni most. Ker ni dobil podpore za načrt, je cestni odbor sam še isto leto dal napraviti načrt s proračunom v znesku 9263 gld. Deželni odbor jc odgovoril z dopisom z dne 1. junija 1875, št. 7560, da je načrt predrag; cestni odbor naj torej omisli cenejši načrt. Pač pa je že tedaj deželni odbor obljubil 1000 gld. podpore za most. Leta 1876 je cestni odbor predložil nov načrt s proračunom 5000 gld. Leta 1877 je tudi istrski deželni zbor sklenil za nameravani most prispevati 1000 gld. Torej je bilo zagotovljenih že 2000 gld. Letal878 je cestni odbor pobiral z dovoljenjem deželnega odbora 7 odstotkov doklade izrecno le za most pri Trebčanah. Dne 8. januarja 1880 je cestni odbor poslal deželnemu odboru knjižico kranjske hranilnice, na katero je bilo vloženih 1600 gld. za nameravani most. Ker je med tem tudi okrajni cestni odbor novograjski v Istri obljubil za most 1000 gld.. je bilo torej zagotovljenih že 4600 gld. Pozneje pa so prosile razne vasi. naj se most opusti pri Trebčanah ter preloži okrajna cesta na levo skozi Kuteževo do Podgraj. Deželni stavbeni urad je izdelal načrt, ki pa je zaradi previsokih stroškov neizvršljiv. Zato so bili konečno tudi Kuteževci zadovoljni, da se zgradi potrebni most pri Trebčanah, ker je še vedno upanje, da se dobi obljubljena istrska podpora v znesku 4000 K. Toda slavni deželni odbor kranjski je pozabil na most ter vrnil cestnemu načelniku g. Urbančiču meseca novembra 1894 gori omenjeno hranilnično knjižico z dovoljenjem, da za most nabrani denar porabi v druge cestne namene. Ker pa je bila struga Reke pri Trebčanah vedno globokejša ter okr. cesta tukaj pretrgana, so štirje domačini menda pred dvemi leti sami napravili za silo most, ki ga jim jc sedaj odnesla Reka. In še radi tega mostu so strupeni liberalci tožili može pri glavarstvu v Postojni. Deželni odbor sc ne gane. c. kr. cestni načelnik gospod Ur-bančič v Trnovem pa se smeje v pest, č; vozniki kolnejo zaradi slabe ceste in ljudje prosijo, nai se vendar na okrajni cesti napravi nujno potrebni most. Zato vprašamo sl. deželni odbor in c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni: Ali res nimata toliko oblasti in poguma, da prisilita okrajni cestni odbor bistriški, da naj primerno popravlja označeno okr. cesto ter zgradi potrebni most čez Reko? To je že škandal, da more biti kak cestni načelnik kar vsemogočen. + Pittoni, socialno - demokraški tržaški državnozborski poslanec, je 13. t. m. govoril v Trstu v gledališču »Politeama« obširno o parlametarnem delovanju socialne demokracije. Iz njegovega govora posnemamo, da je v Trstu več takozvanih »anarho-socialistov«, ki obsojajo parlamentarno in organizatorično delovanje socialne demokracije in hočejo ta-kozvano »direktno akcijo«, to se pravi: generalni štrajk, razbijanje in revolucijo. Pittoni je ostro napadal te sanjače, ki socialni demokraciji pokvarijo njeno premišljeno delo. Pittoni je s tem meril na zadnje demonstracije »za delo iu kruh«, kjer so se dogodila celo plenjenja po iavnih lokalih. Pittoni jc med drugim tudi zagovarjal premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico, kar jc čisto pravično in umestno. 4 »Kmečka zveza« za goriško okolico je imela v nedeljo. 13. t. m. shod na Vogrskem na Vipavskem. Zbralo se je okrog 100 kmečkih mož. Shod jc vodil načelnik »K- Z.« za goriško okolico, g. župan Ltitman. Govorila sta dr. Brecelj in Krcmžar. Po shodu so sc navzoči možje zapisali v »Kmečko zvezo«. + Socialisti pri delu. V Splietu so socialni demokratie priredili javen shod po mestu. Vodili so jih sodrugi iz Trsta. Ko so šli mimo cervc, so kričali: »Doli cerkev, doli oltarji. doli Kristus!« in so pljuvali proti cerkvi. S tem so hoteli baje dokazati resničnost Darvmove teorije. Ta dogodek je zbudil veliko ogorčenje v Spljetu. + Istrska volivna reforma. »Balkan« poroča: Pogajanja za narodnostni sporazum (v odboru za volivno reformo in narodnostno sporazumljenje) so ostala brezuspešna. Danes (14. t. m.) se je pri teh pogajanjih sklenilo, da bosta obedve stranki dobili prepis tozadevnih zapisnikov v uporabo. Sklenilo sc jc o teku razprav varovati tajnost. — »Tagespost« poroča iz Trsta, da se ie 14 t. m. v odboru za volivno reformo v Kopru kon-štatiralo, da je nemogoče doseči sporazumljenje na podlagi zadnjih predlogov slovanske manjšine, vsled česar odbor ni vstanu še v teku tega zasedanja svoje naloge izvršiti. — Po teh poročilih in drugih tozadevnih izjavah v primorskih slovanskih listih je upravičeno upati, da se Italijanom ne bo posrečilo pod pretvezo narodnostnega sporazuma premotiti slovanskih zastopnikov in zadrgniti slovanskemu življu vrat z reformo, ki bi Italijanom zagotovila še solidnejšo večino, kakor jo imajo zdaj. Kak italijanski coup d'etat je čisto izključen. — »Klerikalno nas Istvo.« — Grmek toži. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenski Narod« dne 12. oktobra t. I. vznetnirjajočo novico, katera naj bi bralce »Slovenskega Naroda« prepričala, kako je bil učitelj Grmek v Sori v župnišču v veliki, morda še v smrtni nevarnosti. Kot obteževalna okoliščina, ki naj bi napravila hudodelstvo po § 81 kaz. zak. je pripomnjeno, da je učitelj Grmek takrat, ko je bil v taki nevarnosti, izvrševal svojo uradno dolžnost. Da ne bo liberalna javnost v skrbeh za Grmeka, bomo tudi mi vso stvar takoj sedaj pojasnili, če tudi smo mislili čakati rezultata sodnijske preiskave, katero je Grmek s svojo ovadbo povzročil. Stvar je sledeča: Dne 29. sept. t. I. je bila v Sori v župnišču seja k rajnega šolskega sveta. Pri zadnji točki: prostovoljni predlogi, se je oglasil zastopnik občine Franc Mihovec, ter povedal, kako ga ljudje vedno povprašujejo, kdaj' bo učitelj Grmek prestavljen, in je stavil predlog. da se v imenu k rajnega šolskega sveta pošlje peticija na deželni šolski svet, da učite^ lja Grmeka in njegovo ženo-učiteljico iz Sore prestavi. Ker se jc ta predlog tikal osebne koristi Grtneka, je predsednik Franc Svolj-šak Grmeka opetovano pozval, naj zapusti' zborovalni lokal, kakor to zahteva opravilni red za krajne šolske svete. Grmek trdovratno ni hotel ubogati. Sedaj sta predsednik Svolj-šak in Franc Mihovec vstala in rekla, če g. Grmek noče zapustiti zborovalne sobe, potem pa gremo venkaj mi. Župni upravitelj g. Bra-jec pa reče možema, naj nikar ne hodita,, ker je dolžan po postavi g. Grmek se odstraniti. Nato vpraša g. Brajec predsednika: »Gospod predsednik, ali ima g. Grmek sedaj pravico biti tukaj kot član šolskega sveta?« Predsednik odgovori: »Nima te pravice, saj sem ga že opetovano pozval, naj zapusti sobo.« Na to izjavo se obrne g. Brajec do učitelja Grmeka ter mu reče: »Ker po izjavi predsednika vi kot član šolskega sveta sedai nimate pravice biti v sobi, zato vam jaz kot hišni gospodar zapovem, da zapustite sobo. 2333 2 =Kinemiitosraphe-Theitre-Franca!s= bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1. Vsako soboto in sredo nov spored. Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob ',3., 5. in 6. uri. Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob V, 8. in 9. uri zve&er vrše se predstave kakor obi-:::::: čajno. : i i : : : ISatoIidka Tiskarna priporoča numovratM vi z i t n i o o harmonij, dobro ohranjen , s premično klaviaturo, prodaja radi preselitve Franc Troha v Podlipi, pošta Vrhnika. 2325 3—2 Dolenjski kosovni premog Ia, sr po K 1-20 na 50 kg in cele vozove v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnih- cenah), priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nove ulice 3 itelefon št. 32), glavna zaloga premoga trboveljskega in dolenjskega kosovnika, orehovnika in grušča ter Paulus-salon-bnketov na debelo in drobno. 2294 3—2 pekarijči z orodjem in stanovanjem se odda v najem pod jako ugodnim pogojem v St. Vidu pri Zatičini. Nastop takoj. — Več se izve pri FR. ZORCIJ, trgovcu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 23. 2354 3—1 V najem se odda stara, dobro vpeljana 2358 3-1 trgovina z mešanim blagom z zalogo ali brez nje. Vpraša se pri Jerici Uršič v Kostanjevici na Dolenjskem. j = !VLa,seiir | Toma* /Uežik E aai I I znan iz Dolenjskih Toplic, sedaj stanujoč v Spodnji Stiki, Celovika cesta St. 117, se priporoča p. n. občinstvu in vsem onim, ki trpe vsled protina, revma-tizma, ischias in naznanja, da masira vsak dan v hotelu pri ,,Slonu" od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. 2355 3—1 = Na željo gre tudi na dom. = I \ Naznanilo. Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem 4. t. m. otvorila Pred Škofijo štev. 19 trgovino s konfekcijo za dame, - gospode, dečke in deklice. == Prosim torej cenj. p. n. odjemalce, da si blagovolijo ogledati mojo samo z novostmi bogato založeno zalogo, ter vljudno pripomnim, da mi bo mogoče sl. občinstvu najbolje, najsolidneje in najceneje postreči, ker imam blago le iz prvih tovarn. — V nadi, da me bodo moji cenjeni odjemalci še nadalje počastili s svojim obiskom, beležim 2257 3—6 z odličnim spoštovanjem A. Lukič bivša poslovodkinja F. M. NETSCHEK. Naročila na kosila in večerje priznano izborna domača hrana, priporoča najtopleje po = najnižjih cenah = hotel JURIJA U Popoldan ob 2. uri in po gledišču sveža kuhinja. — Izborna štajerska, dolenjska (cviček) metliška in istrska naravna vina, kakor tudi sedaj posebno izborno marčno pivo iz združenih pivovaren Žalec in Laški trg in izvirno plzensko pivo. Za točno in reelno postrežbo se bo najbolje skrbelo. Za številni obisk se najtopleje priporoča 2352 1-1 Fric Novak, hotelir. P. n. naročniki imajo znižane cene pri vseh igrah v kavarni. Ivan Demšar podkovskl kovač In Izdelo-uatelj uozou o Ljubljani :: Marije Terezije cesta it. 6:: priporoča svojo veliko zalogo »m kritih in nekritih, W U^U W lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme se v poak tudi več učencev. JZahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovam glavni cenik z nad 3000 slikami vseh vrsi nikeinastih, srebrnih in zlatih ur, kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, god benega orodja, jeklenega in usnjatega blaga po izvirnih tovarniških cenah. K 7-— 850 8'4( 12'5f 2*8C 10 51 Nikel remont, ura...... švic. izvir. „Roskopf" pal. ura registr, „Adler Roskopf.", nikel. remont. s sidro....... Cioldln rem. ura ,,Luna", kolesje z dvojnim plaifem...... srebr. rem. ura ..Oloria" . . . ......dvojni plašč . . . ,, oklep, vcrlilca z rinčico na pero in karab., 15 gr. teika . . ruska Tula nikel ura cilind. z „Luna" kolesjem . . ura s kukavico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvaldska ura K 280. Za vsako uro 31ctno pismeno jamstvo! Nikak risiko ! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! =--- Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Brlix) 654. Češko. 2315 1—2 ^ ^ •'v »V »U *. perje in puh oprano in očiščeno 18 kilograma od 45 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. ^^ ^fe 543 lt, Izurjena 22404-4 kuharica išče službe na deželi, najrajše v župnišču, Služila je že več let v žup-nišču, z dobrimi izpričevali. Naslov pove upravništvo Zlate svetiije: Berlin, Pariz, Rim itd. Učenca. za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Bukovnik , Ljubljana , Mestni trg 9._2283 10—7 V sredini mesta se odda takoj ali s I. februarjem stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje ter pri~ - tiklinami in-- 2 meblov. mesec, sobi s hrano. Več pove »Upravništvo". 2344 2—2 Podružnica a v Spljetu. : Delniftka glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na knjilioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do Mt\\ 0 -dnavzdiga po ^ 2 0. Podružnica sv Celovcu, a i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i l 1 ,., , 0 ,in.ieeJ »anjalnlčna delniška družba « 180-130 Najkoiantnojii P»K> 1 mtDialnleunl: Orabtn IS, Mala llran, M.il. .11» IT, Badta, Brao, _ _ _ m m m P1"" iyr T> f^ TT "D 4 4 nakup in prodaja Manjalnlc* n« Dunaju: [¥B Bii f"a. 1 i I J || vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, aastavnlc, areCk, i. V.iuiiit to, II. Tib.rttrani 4, lil. unnrgaMt 77 (*»*! R«onw«fa), m. L6- 7 7 -J*—* -MJW W devii, valut in denarja. VII.^MarVahnVrVraiit ^»''TII^L^cbVdl.Vd«!!«.^ DUCtaJ, I., WOllZelle 10, (HT Zftlll CDli! Y8< lil CSltOllintl niniC K! 192, IX. Al.rr.tr.M« 13, X. r.t.rlt.n.Ira.m 90, XVIII. Wlhrl.(.r.lra... 13, .. . nnn ... _ . , . _ „ c„„ „„ „ J ""J" xix. DBbiingcr Haapt.tr is, xix. Haipiiirant n. Ak»- Kapital K 20,000.000. Beier naklad K 8,500.000 Isirebanlh nsUvnic in obligacij, »ročk ln kuponov.