Z38. flnflHL
i mm. i jam m ztausn mi
Caaa 4 vburle.
unik xuil
vse leto...............K 12"—
ni ku...............„
tcxrx leta...............it 3"—
aa aucsec...............m   1 10
tj se traakirajo   Rokopisi se ne vračajo.
n S (t amucj. leva*, teleta« st_ J4
Ixhaja fiak dan zjntraj.
lnscrau   66 mm široka petit vrsta 14 vin.  Pri večkratni inserciji
po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vaoalatve naročnine se ne ozira.
Ualafa po posti sa
vse leto...............K 18 —
pol leta................, 9"—
četrt leta...............„ 4 50
na mesec............... 1*60
Za inozemstvo celo leto.........., 28*—
Utravaisrva: Kaaflovi a lica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu".
Ministrski s\et.
Dunaj. 20.  a v t:     a    S* ja inini-
• trškem - eta l»i -c imela dane* pri-•-fti že oh a se je pričela šele ob 5. Pri tej seji so ministri debatirali
/ključno «i nastali   draginji mena. Dnavi je bila debata v sestran^ka. ven tiar se ministri danes niso tii«»arii de-
initirno zediniti. Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava o Inih cestah. Ministrski >vet m- je zedinil glede nekaterih točk. ki h do temelj pogajanj s Poljaki. Ta (mgrajanja s«* prično jutri. Zatrjuje se. da :»odo imela ta podajanja bolj značaj neobveznih iuf*»riuati\nih raz^ovt*-rov. kakor pa resnih posvetovanj.
^iika bodočega političnega položaja,
Dunaj. 20. avgusta. Za gotovo ?e smatra. «:a >c ministrski svet to i«»t ne bo bavil z delavnim programom državnega zbora. Delovanje dr žavnega zbora je odvisno od stališča, ki fra bodo zavzel** na jesen češke «tranke napram parlamentu in vla-
• Rai-una se namreč s tem, da borio na jesen Mladočehi in češki a^rar-< i vstopili v vladno večino in s tem tudi v kabinet. I "soda parlamenta ;e torej odvisna od delovanja češkega
zel nega zbora in od pripravljenosti čeških strank pričeti -pravna pograjan ja z Nemci. Koresj>oiidenea (Vn-trurn<* piše. tla s tem že resn«» računa ministrski predsednik baron Bie-nerth. V slučaju, da pride do tak sprememb in da Mladočehi in čeaki airrarei rm natopi j«* v vladno večino.
•*' *eveda temeljito spremenil tu-4 i i položaj v Slovanski Enoti". Sl«»-venski klerikalci s Susteršičem na čelu bodo izstavljeni v dilemo: ali \7tmjati v ohstrukeiji in izstopiti iz Slovanske Enote* ali pa presedlati. Za kateri korak   se bodo klerikalci
• dločili. pač ni težko uganiti, kdor |»"ziia klerikalno taktiko.
«»zr<*Li  ministrski  predsednik na dopustu.
Budimpešta, 20. avgusta. Mini-
-tr-ki predsednik grof Khtien - He-•iervarv jc odšel danes na sest tedenski dopust. Napotil se >• v morsko kopališče v Ostende.
Italijanski    minister   zunanjih del.
h u naj, 20. avgusta- Italijanski
rn-ter zunanjih del. San Giuliano, prifle cesarju poklonit v Is! dne septembra. Z Aerenthalom se 90.
t. m. sestane v Sol n ogradu.
Minister l/voljskij ne rre na Balkan.
P« t roj rad. 20. avgusta. Pol u radno *c zanika, da bi minister zunanjih de| f/voljskij nameraval na je*cn I*o*etiti Sofijo in Belgrad. Izvoljskij * ^-«iaj na oddihu na južnem Nemškem, od tamkaj pa se vrne narav--r v Pet r« »grad.
Mi\si ministrski predsednik   v Dalmaciji.
Zader, 20. avgusta. Bivši ministrski predsednik  baron  Beek pride
semkaj - *v«»jo soprogo 1- septembra. Na to poseti še Split, Šibenik in Dubrovnik.
Bosanska \ lada proti pod u radii ikon«.
Sarajevo, -O. avgusta H«»>an>ka v uttia j«  dala i/ \ «»111niii liiicmk >\ za
[•adoiiiotuc «ležcl:iozlH»rske volitve črtati \ se železniške poduradiiik« . duM -m \ ^i ti vpisani v inteligentni kuriji v iuiciiikc pri pivi volitvi. Meti poilura«itiiki je zaradi tejra zavladala silna iiezatl«»v«djnost proti vladi.
Ogorčeni Mazzinijanei.
Trst, 20. avgusta. K«Mlbine onih Mazziiiijaneev. ki so zaradi raznih državi sovražnih čin«»v zaprti, so sil-užaljene, ker le-teh <*esar ni pomi-lostil. Čuvstva teli užaljencev je »In-dempendente« tako izvrstno tolmačil, da je bil danes konfisciran radi žaljenja veličanstva.
Patrijotski »Tricstini«.
Trst, Ju avgusta. iVjstvo. da je >• i 1 na predvečer eeanrjevejra rojstnega dne del oken na ma^i^tratu raz svetljenih. opravičuje »Indempen-dente« s tem, da ae je to zir«Hlilo le na direkten ukaz namestništva.
Napredna zmaca pri oličinskih ves litvan.
Slovenj^radee, 20. avgusta. Pri «'-Is'-inskih volitvah v SSinartneiii so bili en«»frlasno izvoljeni v vseh treh razredih kandi«lati Narodne stranke. Klerikalci se volitev niso upan niti utleležiti. Šmartno je ena izmed največjih občin slovenjjrraškefra glavarstva.
tKtri napadi na ptujskeca župana i Irnijra.
Celje, JO. avgusta Vo<*ipled ih»-stf»panju majske vlaile irlede potrditve lju janskeira /upana Ivana Hribarja priohčuje »Nar. Dnevnik« eelo vrsto skrajno umazanih afer ptuj^kejra nemškejra župana Jožefa Ornima, ki ni J«»Lil najvišjega |k>trje-rja le kot ptujski župan temveč tudi kot načelnik <»krajne^ra zastopa za slc»veriski ptujski okraj. Posebno s|m»-ruinja »Nar. Ihievn.« na Vh*m«*oV, katere j*' jrtivoril Ornifr I. 11^1^ o*ne \t\. septembra na javnem shodu v Ptuju in s katerimi je odobril napad ptujskih poulirnjakov na mirne slovenske Koale. Postopanje vlade napram županu Hribarju pride ravno vsled vseh teh Ornifrovih afer. ki niso nikoli ovirale Najvišjega fsdrjenja v tem čudfiejš«> luč.
6e in je mnenja, da bo >«* dalo s Turčijo končno priti do iiošteiiejra ^pora-zumljenja.
Mladoturški konrres.
t ari a; rad,    20. Mia
turška stranka je >klenila na jesen sklicati v Solunu shod, na katerem se Ih» izključn«» razpravlja!«) v inakedon-skem vprašanju.
Načelnik turškega   generalnega   št a-ha o položaja.
lieroiin, 20. avgusta. Šef turškega generalnega štaba Izet pašii se je izrazil, «la Turčija ne ž«'li sjKjra z no-lieno •»ommIiio državo, marveč, da hieiMmi po trajnem miru. Obraniti pa si hoče za vsako eeno vrhovno gospodstvo nad Kreto. Sicer f>a se Turčija tudi ne l>oji pred vojno, zakaj njena armada je tako izvežbana in m«Hlernizirana, da nima bojazni Tiiti pred lK>rbo na dve fronti. Takisto je tudi brodovje izvrstno armi-t ano in izborno izvežbano, da se prav lahk«> spusti v borbo in sicer z nado na uspeh.
Crn a gora in italijanska družba.
Cetinje, 20. avgusta. Črnogorska vlada je dala proti letni najemnini v zaknp morsko obal pri Dulčinju in reko Bojano.
Agrarna stranka v Šleziji.
Dpava, 20. avgusta. Tu se je osnovala češko - šlezijska agrarna stranka. Za predsednika je bil izvoljen i»oslanec baron Rolsberg.
Radi draginje mena.
Dunaj, 20. avgusta. Socijalno-demokratski državni in deželni poslanci skličejo velik protestni shod zaradi neznanske draginje mesa.
Lovski kongres.
Dunaj, 20. avgusta. Tu se vrši dne 4. do 7. septembra mednarodni lovski kongre«.
Zoološki kongres zaključen.
Gradec, 20. avgusta. Danes je*bi! tu zaključen mednarodni zoološki kongres. Kje ho prihodnji kongres, se ni definitivno sklenilo.
Reki.
Dunaju 20. avgusta. Ruska es-kadra. ki pripluje te dni iz Bara na Reko. sprejme tu na krov velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča s soprogo.
Bolgarski narod proti Turčiji.
Sofija, 20. avgusta. Tu je bil velik protestni shod. ki se ga je udeležilo nad 5000 ljudi. V soglasno sprejeti resoluciji se naglasa, da bolgarski nar« m I ne more več mirno prenašati nasilstev. ki jih izvršujejo Tur-* ki nad makedonskim prebivalstvom, in i m iz iva vlado, nuj nemudoma napove Turčiji vojno ali no onuunpL — Vlada presoja položaj docela druga-
hjhu| 20. avgusta. V Spi-talski ulici je eksplodiral bencin. Pri eksploziji sta bila dva ubita, 7 pa ranjenih.
Tatvino ▼ vojašnici. Budimnenta, 20. avgusta. V vojašnici stražnikov kraljevske krone je nekdo vlomil v blagajno in oropal 50.000 kron. Domneva se, da je vlom izvršil kak vojak, ki je mehanik. Storilca še niso izsledili.
Zopet spol i rano pismo.
Trst, 20. avgusta. Podružnica >. Tnion« banke« je poslala v Neapelj pismo, v katerem je bilo 25.000 franki »v. Pri prevzet ju je bilo pismo navidezno nedotaknjeno, ko so ga pa odprli, so našli v njem samo pa-pirske odrezke.
Spor med Rooseveltom in Taftom.
New York, 20. avgusta. Med bivšim predsednikom Teodorom Rooseveltom in sedanjim predsednikom republike je nastal oster spor, ki bo imel za posledico, da bo pri prihodnjih predsedniških volitvah Roose-velt kandidiral proti Taftu.
Evropska konferenca radi Krete.
Dunaj, 20. avgusta. V diplomatskih krogih se širi vest, da se sklice konferenca evropskih velesil, da se definitivne* reši vprašanje glede Krete. V tukajšnjih vladnih krogih ni o tem načrtu prav ničesar znanega. Tudi iz Berolina poročajo, da se tamkaj ničesar ne ve o tem projektu.
»Bošnjak« prenehal.
Sarajevo, 20. avgusta. Mohame-danski list »Bošnjak«, ki ga je ustanovil baron Kallav, da bi propagiral idejo o posebnem bosanskem jeziku, je prenehal izhajati.
Parnik »Trieste« na potu domov.
Trst, 20. avgusta. Parnik »Trieste«. ki je zaslovel po svoji odiseja-di. se vrača domov in prispe v Trst dne 21. t. m.
Kolera na Ruskem.
Pctrograd, 20. avgusta. Po uradnih statističnih podatkih je leta 1910 zbolelo na Ruskem na koleri 112.985 oseb. Izmed teh jih je umrlo 50.287.
Strah pred kolero.
Rim, 20. avgusta. Apulsko mestece Troni je popolnoma zapuščeno, ker ga je iz strahu pred kolero zapustilo vse prebivalstvo. V mestu je namreč obolelo na koleri 33 oseb, od teh pa jih je umrlo 30.
Nasilstva uradnikov na južni železnici.
Krivice in nasilstva od strani raznih železničnih uradnikov, ki so prepojeni z vsenemškim duhom, se množijo od dne do dne. Namesto, da bi bili ti privandranci zadovoljni, da se jih pusti kljub neznanju jezika na slovenskih tleh, postopajo skrajno surovo in ošabno proti slovenskim strankam. Zatirati v ljudstvu narodno zavest in ponos, kazati svojo nemško kulturo in surovost, to je menda parola uslužbencev južne železnice. Danes navajamo nekaj takih slučajev, ki so se dogodili eno in isto popoldne na postaji v Pragarskem:
Dne 17. avgusta sta zahtevala dva gospoda vozni listek v slovenskem jeziku. Uradnik pa je zahteval,
umu
ttad.
Uri M trijMfti h Srh. — iMilsii nzunt
da govorita nemško. Ker pa »ta ostala na stališču, da sta Slovenca in da stojita na slovenskih tleh. sta zahtevala odločno v slovenskem jeziku
listke. Nato se je prikazal tolmač v podobi trafikant inje. ki, kakor smo videli, prav po domače občuje v uradu. Rekla je enemu gospodu (profesorju«: »Gospodek. saj vi znate nein-ško, le nemško govorite!« Drugega gospoda je hotela nato pobotati, četa ni trj»el Po dolgem prerekanju dobila vendar listke. Po tej epizodi sta zahtevala v slovenskem jeziku od uradnika VTilmana pritožno knjigo. \Vilmaii je to zahtevo surovo zavrnil, češ, tla ne razume. Gospoda sta «*e zato obrnila na uradnika Balderja in ponovila svojo zahtevo. Tudi ta ni hotel ničesar razumeti. Ker sta gospoda vztrajala pri svoji zahtevi, je uradnik vstal ter odrinil enega gospoda vstran, ter poklical nemške uslužbence, rekoč: »Vrzite ta dva poba ven!« Gospoda sta proti temu odločno protestirala, kar pa ni pomagalo nič. Ker je uradnik žalitev takoj zopet ponovil., ter je eden gospodov začutil v istem trenutku tuje roke na svojih ramah in rokah, je v opravičljivi razburjenosti priložil Bahlerju zaušnico. Medtem, ko M a
ga dva od zadaj držala, je Kialder še najmanj desetkrat udaril častnika po glavi in ga lahko telesno poškodoval, kar dokazuje zdravniško spričevalo. Nato so se pridružili drugi uradniki in tudi omenjeni \Vilman, ter sunili častnika v zadnjo sobo, češ, da je aretiran. Adjunkt \Vuchte pa je fK>grabil drugega gos}nula za suknjo in ga vlekel tudi v isto sobo, češ. da je tudi on aretiran, akoravno je zatrjeval svojo nedolžnost in ni bil niti prisoten pri zadnji epizodi. Ker sta se oba hotela legitimirati. <Vš. da se morata z brzovlakom odf>cljati, *ta zahtevala [s>stajnega načelnika, na kar se pa ni oziralo. Slučajno je vendar prišel šef, od katerega se je takoj zahtevalo, da jih takoj izpusti, ker morata naprej z brzovlakom. A šef -e je izrazil, da nima • K»r se j»* uradnik VVuchte nedostojno obnašal, je izjavil eden gospodov, da je častnik. Tradnik \Vuchte je rekel na to: »Jaz žvižgam na častnika, naj sem tudi jaz častnik! Tudi oče obeh gospodov je čakal na peronu, ne ve-iloč. kam sta izginila sinova. Na njegovo večkratno zahtevo za pristop k njima, se ga je vsakokrat osorno zavrnilo. Končno se je istemu posrečilo, priti v uradno s«»l><>. kjer sta bila imenovana go-j^nla zastražena od dveh uslužbencev. Medtem je prišel orožnik. Gospoda *ta se legitimirala.
K* r je tudi ta hotel le i -ko govoriti, ga je častnik vprašal, če ne zna slovensko, na kar je odgovoril: ,>To vas nič ne briga!« No, napo^l+*d pa
je moral vendar govoriti slovensko. Ker sta se goapoda israsila, da se bosta pri tonila na Dunaju, js rekel Wuehte aaaieljivo: »Najtrše na poslanca sla Ploj!«
smo, kako no ta omika treba, pričal, ker as je it i I s uradniki, ter zasusshoval lo obi trii, *i je vsled toga slučaja mudila dva vlaka, ter morala čakati tretjega; vsled tega je bila znatno oanodifvnaa.
1 »Tipomniti moramo, da se je isto popoldne nahrulilo pri blagajni iste postaje nekega kmeta, kor je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Dalje sta bila prisiljena tudi dva druga gospoda zatajiti slovenski materni jezik, ter zahtevati v osni listek v nemščini, ker bi bila sicer v |M»to\aiiju ovirana.
Naj si ti brezznačajneži in črni renegati zapomnijo, da bomo govorili na naših tleh vedno v našem lepem slovenskem jeziku, ter si ne bomo ■ Lih kratiti pravie od pri vami rani h fanatikov, ki živijo od naših žuljev.
Dokazana klerikalna lopo v šč i
Brez vsakega komentarja navajam«» ta-le suha dejstva: »Demon-straeije^. ki jih je hotel »Slovenec« izrabiti in speljati na svoj mlin. so >.  vršile med   pol 10. in IH. zvečer.
teh »demonstracijah« v Ljubljani pa je imela korespondenca Herzog na Dunaju že med pol 9. in 9. /.večer. Kaj to dokazuje? Ničesar drugega, kakor to. da je dt»-t i« n i k. ki je vest sporočil Herzogu, moral vedeti, da se bodo uro kasneje res vršile take demonstracije, ali točneje povedano, da je dotičnik vedel, da so take demonstracije naročene in tla se bodo tudi tako vršile, kakor je poročal. To je jasno kakor beli dan! Ko je Herzog izstopil iz telefonske • -eliee. je takoj povedal vest, ki jo je dobil iz Ljubljane, svojim kolegom. Vsi so s*» čudili, pon*čevalee »Kariera Lwow*kega«   pa   je pripomnil;
Aber, Herr Kol lege, dass ist zu arg, dass ist ja nicht glaubniirdig«. Na to je Herzog dobesedno izjavil: »Ich bi t te. meiiie Herrn. dass hahe ich aus slonenischen Kreisen!« Po tem. kar sm«< že včeraj povedali, nam pač ni treba še posebe naglašati. da niso bili Herzogovi poročevalci nihče drugi, kakor »Slovencevci«! To ostane pribito!
Poziv na rodoljubno občinstvo.
Govori se po Ljubljani, da >o gotovi ljudje najeli več oseb v to, da bi na predvečer cesarjevega rojstnega dne povzročili škandale in demonstracije. Ker je velike važnosti, da se . dožfne. po/ivamo vse tiste, ki bi nam mogli dati v tem ozira kake po-
datke, naj se sglasi jo v našem ured-
Oprali M ne rudi.
Časnikar Fran Puc je nam poni
utajil resnico, toda sestavil je ta »popravek« tako nerodno in neumno, da v »popravku« antu potrjuje tisto, kar smo mi o njem trdili. Prav radi bi priolsMli ta zanimiv »popravek«, žal, da je nam to nemogoče storiti, ker se moramo stranjo ravnati principa, ki odgovornemu uredniku veleva, da se nepravilno sestavljenih poprav ne priobčuje. Sicer pa slabo dovolj, ako časnikar Puc ne zna sestavljati pravilnih popravkov.
Zopet klerikalna retirada!
Včeranjšnji »Slovenec« zopet re-tirira in preklicu je med vrstami to, kar je v četrtek še zatrjeval z naj-večjo emfazo. V sredo je bila še napredna stranka kriva, da se eesarjev jubilej ni praznoval v Ljubljani tako, kakor bi bilo treba, danes pa dol-/j tega dejanja samo mularijo, smr-kovce, temne eksistence, ki ne nosijo nobene odgovornosti, izvestne hohštapler je in spekulante. Res, junaška je svojat, ki razliva svojo gnojnico l>o »Slovence vi h« predalih. Če jim le malo stopiš na prste, pa ti takoj denejo re|>ek |mh! noge, pa hajdi pod klop! Toda s to svojo retirado na* ne bodo premotili in ne i>odo nas \ spavali. Fakturu je, da *o bile demonstracije, kolikor jih je sploh bilo. in glede katerih se taki* vsaja velepa-triotičen »Slovenec«, delo izvestnih klerikalnih krogov, oziroma tistih ljudi pri »Slovencu«, ki so na to te demonstracije proglasili za antipatri-jotične in jih naprtili slovenskim naprednjakom, in to samo zaradi tega, da bi s tem gadnim sredstvom to, po čemer streme in teže že od tistega časa, ko je bil g. Ivan Hribar izvoljen za državnega |h>slanca~ Pri državno-zborski volitvi so jim bila najnič-vrednejša sredstva dobra, samo da bi preprečili, da bi bil izvoljen Hribar za državnega poslanca. To se jim ni ]M)srečilo. Za to hočejo sedaj Hribarja strmoglaviti vsaj kot župana. V to so jim zopet dobra vsa sredstva, Toda trdno smo u ver jeni. da se jim 1xmIo tudi v tej stvari vsi upi izjalovili, to tembolj, ker se je pravočasno spregledalo njihove karte in se razkrinkalo igralce, ki so hoteli mav-šlati s krivimi kartami. Mi smo včeraj konstatirali, da je bil vodja tiste čete, ki je demonstrirala pred kazino, sotrudnik »Slovenca«, Fran Puc, in da se je nahajal med demonstranti na Marijinem trgu tudi član »Slo-veučevega« uredništva, Mihael Mos-kere. Na to našo konstatacijo, ki jo moremo, ako je treba vsak trenotek dokazati,      »Slovenec« popoli
molči, ker je tako frapiran, da smo raskrili njegov zlobni in peklenski manever, da mu je zastala govorica v grlu. Tako se godi lopovom, ako se jih zasači pri svežem zločinu« In da bode klerikalna gospoda vedela, da so nam znani ne sumo voditelji demonstracije, marveč tudi posamni udeleženci, ki so stali pod njihovim poveljstvom, navajamo ta-le imena: Pr. 9trle, knjigoveiki pomočnik Flegar, M. Trebar, Pavlin, J. Bonač i. t. d. Ako bo »Slovenec« želel, mu postrežemo še z nadaljnimi imeni Čukov in katoliških rokodelskih pomočnikov. Ali vidite »Slovenčevci«, da ste se v svoji zaslepljeni nečloveški strasti ujeli v svoje lastne zanjkel Da, kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo!
Skandalozno razmerje.
Iz meščanskih krogov nam pišejo: O okrajnem šolskem nadzorniku Peerzu ste razkrili že marsikaj, niste pa omenili zagonetnega razmerja njegovega nasproti rodbini Langof. Peerz in rodbina Langof stanujejo v dr. Požarjevi hiši. Ker je Peerz samec, bo seveda vsakdo sodil, da je le - ta podnajemnik samcu primerne sobe pri Langofovih. Temu pa ni tako! Peerz, samec, je ta-korekoč najemnik stanovanja, Lang-ofi pa so pri njem — podnajemniki, ali vsaj nekaj takega. A kaj je Langof? Langof je računski svetnik pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Da je to prav čudno razmerje, mora pač vsakdo priznati. Zato tudi delajo ljudje o tem razmerju prav pikantne opazke, ki jih prav radi pikantnosti ne moremo zabeležiti. Vsekakor je čudno, da je Peerz nevaren vsaki ženski, kakor pravijo, samo ni nevaren gospe Langof. Sicer se ne gode več čudeži pod solncem. prav čudni dogodki pa se doigravajo sem-tertja vendarle! No. pa bodi že tako ali drugače, Langof je kljub temu izvrstno zapisan uradnik, ki mu se nudi še prekrasna karijera. In o tej karijeri že sanja sedaj, da ne vidi nič in ne sliši nič. Računa namreč s tem. da bo šel nadsvetnik Mrak skoro v pokoj in da bo na njegovo mesto imenovan on, pri tem pa mu bo pomagal vplivni — Rudolf E. Peerz. Imenitna ideja: Langof finančni nadsvetnik, Peerz bo pa potem oddajal mesta tip-karie! Ali se razumemo, g. Peerz?
Napad reških Italijanov na Slovenca,
O napadu Lahonov na Ljubljančana A. M. nam pišejo: V ponedeljek je prišel Ljubljančan H. A. na Reko. Zvečer se je sprehajal po korzu. V gumbnici je imel slovenski sokolski znak. Ta znak so opazili nekateri ta-lijanaši. ki so ga takoj obkolili, era jeli tepsti s pestmi in palicami ter mu skušali iztrgati znak.   Mimo sta
LISTEK.
Bratranec.
Spisal Josip Premic
Žalostni so bili tisti dnevi, ki sva jih preživela * Franom Za loka r jem v t i—t i pusti obmorski bolnišnici, ki je napravila na človeka ž«* zunaj tak v tisk, da je bil cel dan slabe volj*- Sivkasto poslopje je bilo, z visokimi, obokanimi okni, a vendar ni bilo t sobah nikake prave svetlobe. Nekako medlo je sijalo solnee izza viao-kega, kršnega hriba in če sem pogledal skozi okno, nisem videl drugega, kot sivo, od burje razjedeno kamenje in tisto ozko progo neba, ki se je n-ala meti zgornjim (»odbojem okna in topim vrhom skalnat, ga hriba.
Samo dve postelji sta bili v tisti sobi, kamor so ase prinosi i bogve kako in kdaj: vse se je godilo, kakor v sanjah. Tuji obrazi so se sklanjali nad menoj in zopet izginjali; ali vendar zagledal med njimi zdaj pa-zdaj znane oni — celo tista teta, ki mi je umrla, ko sem bil star komaj petnajst let, je prišla in mi podala svojo koščeno roko. In prav nič se nisem čudil njenemu obisku . . . Ta ko se j*- godilo od tistega dne, ko so asu dvignili v moji sobici in me položili v voz, iz katerega nisem videl
nikamor in nisem vedel kam me peljejo. Na dvorišču sive hiše, pod visi »kim, kršni hribom, so me položili v m »silnico takrat sem bil čisto udan v svoj žalostni konec , prenosi i so me sobo, kjer sta stali sani- » dve i m ji in me privezali na trdno !♦•/.i^«-. vsekrižem z vrvmi. Ni-— rn mogel razumeti zakaj in kako je vse prišlo, a toliko moči je bilo \endar v mojih tiolnih mislih, da sem slutil, kje se nahajam. A vse samo hipno, potem sem videl zopet onehe, ki jih v svojem življenju še nikoli nisem srečal in skozi štirioglato odprtino na vratih je hulilo vame venomer dvoje grozovito izbuljenih oči. katerih sem se tistikrat bal. kakor ni eesar ua vsem božjem svetn . . . Noč in dan so bile uprte vame in ako sem se hotel le malce dvigniti, so zagorele v čisto žvepleno - zelenem ognju, da sem prestrašen zatisnil oči. A videl sem jih tudi skozi trepalnice in ugasnile so šele tisti dan, ko se je zgodilo nekaj z menoj, kot da sem se prebudil iz mučnega spanja . . .
Starikava usmiljenka je stala ob mojem zglavju in ne da bi jo vprašal, sem vedel natanko, kje se nahajam . . .
Proti večeru je moralo biti; rdečkasta svetloba, pomešana s tistim rumenkastim sojem tonečega solnca. je bila razlita po sobi. tla je sijal obraz mojega sobolnika v neprijetni, zolti luči. Gledal sem vanj in
sem se začudil njegovemu izpitemu obrazu; tako udrto je bilo njegovo lice, kakor mrliča na odru. Hropel je v dolgih presledkih, hripavo in gol-čeče, ustnice so se mu napenjale in hočile in ves obraz se je kremžil v tako neprijetnih j>otezah. da je dobival vsak hip drugačen izraz.
rsmiljenka je položila prst na usta in mi namiga vala z očmi — naj molčim.
»Pravkar je zaspal.« je šepnila čisto tiho »molčite, da se ne prebudi Vam je že bolje, a njega so prinesli šele pred tremi dnevi.«
< ►zre se na črno ploščo nad njegovo posteljo, kjer je bilo zapisano z velikimi, razločnimi črkami ime — »Fran Zalokar« in poleg letnica njegovega rojstva. Hotel sem izračunati koliko je star, a še predno sem bil gotov, sem živel zopet v kraljestvu svojih sanj . . .
IVugo jutro sem se prebudil, ko je bilo v sobi še pol mračno. Pri Zalokar ju je stala usmiljenka in mu poki ada 1 a na čelo in prsi nekake oh-kladke, a njenih mrmrajoči h, tolaži 1-nih besed nisem mogel popolnoma razumeti in razumel jih menda ni tudi moj sobolnik, ker je gledal brez cilja, tja nekam proti oknu in mrmral zamolklo o nekem — »prokletem brezsrčnežu, ki je kupil tako lepega dekleta . . .« In tisti trenotek sem se začel zanimati sanj bolj natanko. Govoril je tam doli na jugu v mojem je-
ziku, kar se mi je zdelo čudno in me je obenem razveselilo. Vedel sem. da govori in vidi vse le v težki vročinski blaznosti, kakor jaz pred par dnevi, a vendar sem si dobro zapomnil ime — Kristina, ki ga je izrekel tak ■ pogosto . . .
In popoldne se je ponovilo isto. Nenadoma je zakrilil z rokami in udaril s stisnjenimi pestmi po postelji.
Usmiljenka je priskočila k njemu in ga prijela za roke, pa se ni dal pomiriti.
»Imej jo, imej!« je skoro zakričal in okrog ust so mu stopile slina ste pene. »Prokleti! Kupil si jo! — Kristina, Kristina, ti—i—i—i!« in glas mu je gTgljaje opešal. Z neko sinjo belino, prehajajočo skoro v zelenkasto barvo, se je prepreglo njegovo lice, a hip nato je zagorelo v temni rdečici, ki se pojavlja v obrazih težko obolelih.
Sopel je sicer mirneje, a ko mu je vzela usmiljenka izpod pazduhe termometer, je skimavala z glavo in zapisala na črno ploščo, pritrjeno nad njegovim zglavjem neke čudne črke in številke, katerih nisem razumel.
»Ali mu je kaj odleglo t« sem jo vprašal, sam ne vem zakaj, ker da bi se mi ravno smilil, ne morem trditi: v bolnišnici postane človek nekako brezčuten, posebno do tistega, ki trpi na isti bolezni, kakor sam.
pra&la dva hrvaška delavca, Josip P a n v i n a io Ferdo Z a n d. ki sta as zavzela za Slovenca. V tem treiiotku je prišel na lice ineata redar, ki je napravil kratek p ročen ter mesto napadalcev aretiral napadenega Slovenca ta oba Hrvata, ki sta se zanj savzela. Vso trojico so na to odvedli na policijo in jih tam <>h*«idili v dva-dnevn: zapor. Za napadalce se seveda nihče ni brigal, dasi jih je redar, kakor je sam izpovedal, prav dobro poznal. Na Reki je res pravica doma: napadence kaznujejo, napadalce |»a poste lepo na miru, dasi policija prav dobro ve zanje!
Sebe kopirajo!
Iz telja se nam piše: »Dnunucbe Waeht« z dne 17. avgusta t. L glo-eira po že dosti znanem svojem načinu sokolsko »lavuost  dne  14. av-_ .-ta v   llabrjih ter ob tak.» krastu* uspelem    uspehu tega sokolskega izleta ne more kaj posebnega pripomniti, pač pa — ▼ s tinti si is nedavno v Celju vršečega se nemškega *tur-uerskega« shoda — pravi: »Da* Fes t selbst   soli   einen reeht klagliebeu Verlauf   genommen haben, znmal iler    ero^Me Teil    der aus»artigcn Festteilnehmer    mit    aehr geriugeu Harmitteln ansgestattet »ir umi sicb keine   reehte Feststimmung entwi-ckeln konnte«. — Bravo!     Prav ste povedali: tako je bilo pri vas zadnjič v Celju!      \ kdor je bil 14 avgusta znč pri sokolski slavnosti v Ua-hrjih in je videl kakšni ljudje — elita slovenske   inteligence   —  so bili tn zbrani, se mora pač takemu blebetanju le smejati- Se ve. »vahtarem« sedaj govori tako, bleda zavist ji to narekuje. A le poprašujte malo v Celju! Vsi   oštirji   tu kar besnijo od jeze, kajti njih lokali bili so prazni 14. avgusta   vsled   modrosti — Ambroži-čeve.  Kako radi bi bili Celjani postregli »rdečesrajčnikom< .   a ni jih bilo. Potem seve mora glasilo celjskega magistrata. iVgar šefredakter je    »amtsvorstand    sam. tolažiti gostilničarje, češ. saj so bili pri sokolski slovesnosti   skoraj le ljudje brez — cvenka ...     N . pa izza zadnjih dni t teniškega    Turngaii'-shoda bi celjski   oštirji   lahko potrdili, kar jim Ambrožič sedaj v tolažilo o Slovencih Toda le lažite dalje!   Nam to ne škoduje. Mi gremo svojo pot naprej, počasi, a sigurno. In to je. kar vas straši. Z lažjo pa pospešujete le i-tno pogibelj.
Čudne zgodbe iz Šoštanja.
V Šoštanju so minuli teden potrgali neznani zlikovci vse plakate za sokolski izlet v Celju. Sedaj J »a se je zgodilo, da je padla reklamna tabla za Nemško hišo" v Šoštanju na mokra šaleška tla. Kdo je to napravil, se ne ve. Pa/* pa je sodnijn krat-
komalo zaprla nekega člana Šoštanj skeaja »Sokola« — dasi ni nobenih dokazov proti njemu. Kake so sodnij-ske razmere na Štajerskem, kale najlepše izjava obtonencu: Sicer niste nič napravili, pa obsojeni morata vemlar biti!« zabrusil jo ja obtožencu v obraz orožnik Hojnik. Fničilo se seveda s tem iostanjskih Sokolov ne bo!
»Narodna delavska organizacija \ Ljubljani- sklicuje javen društven shod, kateri se vrši v nedeljo, dno 21. avgusta t. I., ob It. zjutraj v »Mestnem domu«. Dnevni red: Od-govor na podle ohdolžitve »Slovenca« od dne 18. avgusta t. I. proti »Mladeniski skupini« »NDO.«. — K obilni udeležbi narodnega občinstva \ ljudno vabi odbor.
Jesenska dirka ua Cvenu
blizu Ljutomera se vrši dne 28. in 29. avgusta. Razpisana so lepa dari-fa. Zadnji čas za priglasitev je 24. a v -trusta di»ptddue.
t crkvena »lavuost na jezikovni meji.
V nedeljo, dne fi. septembra, bo znova |s»svetil lavatinski škof dr. \a|h>tiuk eerkev sv. Pankracija na Radiju, na skrajni sloveiisko-nemški meji. nad Ormožem. Cerkev stoji na fNiložnem hribu in je inI nje prekra-.rled t ost ran na Pohorje, ono-Mran pa daleč noter v Srednji Stajer. Na južno stran so kmetje Slovenci, na severno Nemci. Omenjamo to M var. ker je Pankracij prav hvaležna i z letna točka za one, ki hočejo spoznati našo štajersko jezikovno mejo.
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodišče ljubljansko.
Ponarejeno   izpričevalo. .Janez
Zidan iz Poduiolnika je sicer prav dolier tesar, akoraviio s« v tej stroki i;i nikjer izučil temveč je samouk. Na to pa seveda i j udje nič ne dajo, in Zidan bi moral delati — čeprav je morda spretnejši od marsikaterega '♦sarskega pomočnika samo kot
navaden delavec. To je re> narohe--vet. m je mislil Zidan; ker se pa ne >u(V >»vet ok«>li Zidana temveč nasprotno, ni vse modrovanje nič pomagalo in treba je bih* j s »seč i jk> radikalnejših sredstvih. V tem slučaju so to bile dela\ske bukvice. |»ero in tinta. Da %e na kratko izrazimo: Zidan je vzel pero v svojo desno roko, IHuiiočil ga je glol»oko v tinto in je \ -vojo delavsko knjižico napisal, da j* izučen tesarski \h »močni k. Ali strogo oko |m»stave (ki sicer semter-Tja včasih tudi malo za miži) je takoj m»o/nab» okorno Zidanovo pisave* in tako je včeraj Zidan >tal pred okrajnim sodiščem. Tajil  svojega le|m»pis-
L-miljenka je najprvo skomignila z rameni, nato j*- dejala polglasno:
Nocoj *e bo odločilo — ali premine, ali okreva. — Z vami ni bilo boljše.« je dodala z glasom, ki ni izražal nikakega sočutja: tako mirno in hladno govore ljudje, ki vrše svoj posel . . .
Ifcilje je nisem vprašal,    ker bi !o menda tudi brezuspešno — res-se v takih slučajih itak ne izve. Vendar sem se nekako plaho oziral  na sosednjo  postelj, ob vsakem /dihu sem se zganil in čim bližje je '   ajal mrak, tem |s»gosteje sem se ozrl vanj,   ki je spal nekoliko mirneje.
Kakor sem izračunal po letnici njegovega rojstva ,ki je bila napisana na plošči poleg njegovega imena.
me| komaj osemindvajset let, dasi je bilo njegovo lice pri klad ne je štiri-Mm. Suho je bilo in izpito in v • r * • - i precej dolgih, tem nor javih las, mu neredno usipali po čelu *n preko >enei, je zadobivalo še teui-fi.jšo in ne prijet nejšo obliko.
Tako je b-žal tam, odet do pasu, - polzatisnjenimi trepalnicami, da se je v večerni svetlobi neprijetno svetila raza njegovih črnih oči.
Tisto noč nisem mogel zaspati in vedno ni i je uhajal pogled tja k njeni u, ki je ležal mirno — ne vedoč, da -toji čisto vb robu svojega groba . . .
-— Nocoj —• ho odločilo — sem čul venomer rirzle besede starikave usmiljen k- m kadar sem se zavedel, kako trpk« bi morda zadele njega, ko hi jih čul n razumel, sem se ozrl vanj z nel^ » tiho željo, da bi se ne uresničile
Motno je brlela svetilka pod zelenkastim stropom, bleda svetloba je bila razlita po sohi in zunaj je vršal veter v tistem neprijetnem šelestenju, ki moti noči na morski obali. Zdajpazdaj se je rahlo streslo okno; usmiljenka, ki je sedela oh njegovi po>telji, je povzdignila oči in jih zopet fK»vesila; ozrla se je včasih name z oči t a joči m pogledom — — nato je bilo zopet tiho, samo rahlo njegovo dihanje se je čulo |h> sobi, kot da trga nekdo raskav papir . . .
In kot da sem mislil nanj cele noči, sem se zjutraj ozrl najprvo vanj, a ležal je tam z razprtimi očmi in tako se mi je zdelo, kot da so uprte naravnost vame . . .
— Ali je mar slutil mojo skrb t
Morda je vedela za moje misli tudi usmiljenka, ker nasmehnila se je skoro prijazno in mi prikimala: Prestal je, ne motite ga —«
In kot da mi je ozdravel bogve kako dober prijatelj, sem ga pogledal z nasmehom, a njegove oči so se že zakljapljale v tisti težki utrujenosti, ki je sladak počitek po borbi mod <*mrtjo in življenjem . . .
(Dalj* srfaoaajaf.)
nega in pravopisnega poskusa ni in sodnik mu je zato naložil samo 48 ur zapora in po vrhu še post.
Zlobna Ismlšlotlna. Posestniko
va hči L. iz Iga je imela dohiti z nekim možakarjem otroka. Možakarja je seveda jeziki, da se je stvar tako nerodno zasukala in v svoji jezi je začel zapeljanega dekleta in njeno mater sovražiti. Drugega ni vedel, pa si je izmislil, da sta mati in hči o njem okoli pravili, da je hčeri svetoval, naj še pred porodom otroka na nedovoljen način odpravi. In o tem je baje govorila v kratkem cela vas. Izkazalo se je pa pri včerajšnji obravnavi pred okrajnim sodiščem, da je bilo vse le zlobno podtikanje možakarja, kajti nobena priča ni nič tedela o takih govoricah. Mati in hči sta bili seveda oproščeni.
Razne stvari.
* Knez — goljuf, V Odesi je vzbudilo veliko senzacijo, ker so aretirali kneza Kugurševa, ki je poneveril večjo vsoto denarja. Knez je poneveril denar, katerega mu je dala država, da izplača zdravnike, st reža je in strežnice v barakah in bolnicah, v katerih so ležali tisti, ki so oboleli na koleri. Knez je denar, namesto da bi ga izplačal, potrošil. Svota je zelo velika.
* Nesreče v gorah. Z Hochtadelja je padel neki Jožef \Vinkler, drogist v Liencu. Bil je takoj mrtev. Truplo so že našli. Pri iskanju planink so padli z vzjiodne stene (Jeishorna dva turista iz Kemptna. Kden je težko ranjen, drugi lahko. — Janez Frank z Dunaja, Ferdinand Spleiker iz Weid-hofna in Bernbard Czopp iz Boicana m> padli z Bospitze v Dolomitih v prepad. Frank se je mogel še obdržati, oba druga sta se težko poškodovala. Rešili so jih vojaki. — Trije gimnazijci so napravili izlet v Tatro. Na hribu (Jevous je padel Stanislav Me->er, sin višjega deželnosodnega svetnika v Strvju, osmošolec, tako nesrečno, da je zdrčal po neki skalni steni ter obležal z razbito glavo. — Štirje turisti, dva gosi »oda in dve dami so se ponesrečili, ko so se vračali
7 Jungfraue brez vodnikov.
* Gospa Steinheilova. katero so pred časom oprostili njeni galantni francoski sodniki, ko je bila obtožena, da je umorila svojega soproga, je zopet junakinja procesa. Zdaj pa v Antverpnu. Osumljena je svodstva. Lepa dama je bila tri mesece v tem mestu.
* Laski baron — morilec. V Dubrovniku je zagrizeni laški ireden-tovec baron M a v n e r i ustrelil na dr. Ivo de G i u 1 1 i j a. K sreči ga ni zadel. Barona je policija aretirala. Baron Mavneri je zapeljal soprogo dr. de Giullija ter na ta način uničil njegovo rodbinsko življenje. Dr. de Giulli se je ločil od svoje soproge ter jo poslal k njenemu očetu. Zdaj je hotel mladi aristokrat še dr. Giullija umoriti. Po prestani kazni bodo barona Mavnerija kot i nože m ca izgnali iz Avstrije.
* Nov poklic. V Londonu se opazuje v novejšem času ženske, ki so si izbrale popolnoma nov poklic. V londonskih bolnišnicah se namreč vsak dan rabi radij. Radij je pa zelo draga stvar. Ker ga niti Angleži nimajo toliko, da bi ž njim preskrbeli vsako bolnišnico, so ga morali zdravniki prenašati, seveda na svojo odgovornost, od bolnišnice do bolnišnice. Primerilo se je pa, da je zdravnik na eesti radij izgubil. Od tistega časa ne marajo zdravniki več prenašati radija. Razne uprave bolnišnic si niso mogle drugače pomagati, kakor da so poverile prenašanje radija zelo zanesljivim ženskim osebam. Te prenašal ke radija zaslužijo na teden 40 kron. Ako se pomisli, da imajo te ženske veliko odgovornost, potem se mora pač priznati, da plača 40 kron na teden, je zelo malenkostna.
* Frani sat fgs advokata aretira, li v Pragi. Predvčerajšnjim so v nekem ponočnem lokalu v Pragi aretirali francoskega advokata Chretieva in sicer zaradi razžaljen ja veličanstva. Poškodoval je namreč neko sliko našega cesarja. Na policiji je rekel, da ni vedel, koga slika predstavlja
• Roparski umor na hribu Isel. Cesarski lovec Landthaler je priznal, da je umoril ruskega advokata dr. Feuersteina iz Odese.
Za kratek čas.
— Ko sem bila jaz mlada, bi se spodoben moški v kupeju ne bil upal pušiti vpričo dam.
= 2e verjamem! Ko ste bili vi mladi, tedaj še sploh ni bilo železnice.
IsdajatelJ in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemiek.
Borzna poročila.
Dunaj, 19. avgusta. Današnja borza je stala pod vtiskom neživah-nih inozemskih trgov. Promet je bil malenkosten. Spremembe kurzov neznatne. Samo za akcije »Lander-banke« je kazal trg nekoliko zanimanja. Nategnile so tudi akcije ori-jentske železnice, tabačne in orožar-ske delnice. Vse druge vrednosti so bile zanemarjene, celo Alpinskih se ni zahtevalo, dasi so v Nemčiji poskočile cene paličnega železa. Rente so bile mirne.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani\
Uradai karzi d majske borze 19. avgusta 1910.
Dcural Bl&gVTil
9360! 93-80
9735 9750
9355 9375
91 85 92 05
95 50 96 50
94— 95 —
Mai
4° o majeva renta .... 4-2° 0 srebrna renta .... 4° t avstr. kronska renta . . 4° • ogr. „ p 4°/. kranjsko deželno posojilo 4« , k. o. češke del. banke .
Srečke iz 1. 1860 »,    . .
r*        n    ■ 1864 ....
„    tiske .... zemeljske 1. izdaje
ogrske hipotecne . pt    dun. komunalne „    avstr. kreditne . . „     ljubljanske   .   . . „    avstr. rdeč. križa
„ bazilika .... M turške.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke.   . .
Valni«.
Cekini.......
Marke...... .
Franld.......
Lire.....
Rubijl......
232 — 324 — 155 — 298-čO 28010 248 50 530— 52175 84 £0 63-25 38 — 2875 25575
441 — 664 50 547-50 113*75 747*50 744 — 255 — 265 —
11 36 117 40
95 40 94 65 253 25
i
238 — 329-50 161-— 304-50 286*10 254-50 540 53175 90 50 67 25 42 — 32-75 256-75
443 — 665-50 548 50 114 75 748 50 745 — 257 30 266 —
11-39 117 60 95 50 94.85 2S425
Žitne cene v Budimpešti.
Dne  19. avgusta 1910. T • r m I n.
Pšenica za oktober 1910.   .   za 30 kg 9 67
Pšenica za april 1911 .   .   .   za 50 kg 9*92
Rž za oktober 1910 ...  za 50 kg 743
Koruza za maj 1911 .  . . za 50 kg 5 62
Oves za oktober 1910.  .  .  za 50 kg 7 30 Efftktlt. 5—10 vin. ceneie.
Zaljiji
Vnb prost iz QAQusfce pretEllitti.
Ta rasama povest, polna krepkega in preSiraega humorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipsv, je prav kar izšla v posekal knjigi. Prijateljem ae-prisiljene komike io veselega smeha bodi posekaš priporafcai.
(mttlLKLraisrfUllitil
jfarodna knjigarna
v Ljubljani. M
D-B
Eng. Franckettl
v Ljubljani. Sodnijska ulica 2,
pnporo'a   svojo   elegantno   in higijenidto
urejeno 3
i O O
iu tradajo rima diiav ia tfiaeticaife trtaaetsf •voli k soniftml
Razne prevode
Iz ntmftMfit v o>ovon*6kiO
^trkniarjsv t pum m dragih tiskovin *krbt mi ? taf atroki isvsieef aradnik.
Naslov    v    ■praviiistva .Slov
fcarooa*
23
Kmetska posejilBua IjiHimle itiliu
t Ustieai zadniiem ftoai ¥ L|aM|aal u tuajsid cesti it. U
je imela koncem leta l*J* denarnega prometa K OS. 110.121-11
upravnega premoženja................a BOjllO-OtO" H
obrestuje hranilne vloge po 4 VI*
brci *sjkt|i o*altna rontnooa davka, katar««a piaeajo »oaofftlnftca
mmmmm mm vtoamiko.
Sprejema radi vlog • na laka H raemn v straši a liksvmlan prav metom in Jib obreetaje od ama vloge da srna islga.
Stanje hranilnih vlog nad...............a 00^00^00
Poaojauo na sonalflsea SS I1/    a I1,9, M aasertiaacij* aH M M S< /, kras aaaeevJsacijo | na aaonftco pa O
Posojilnica sprejema tad; vsak dragi aaCrt glede amortizovanja dolga. USADUE UBI: vsak dan od t,—11. in mi J.—i. lavam asislj
ia praznikov.
Telefos st. 10». Psstns nraailnics rataa st. S2S.4SS.
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel
S
J^C 3*C 3*C 3^C 3^C 3*C 3^C 3^C 3^C 3^C   3^C 3^C
* srn imvtii lm Cđe' SUjnule zivaroiiilDite.
najoonojsi zavod na kontinentu.
3Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno (saf^  vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr.
S
x
x
x
x
x x
x
3*C J^C 3*C 3aC 3*C 3*C   D^C 3^C
„Tn§vsko - obrtna banka v
44
hrtu iratiri: Unhinioia ulita it. 7. nasproti glavne poste.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pis 4l , ,; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Savno ta m menjalnica! zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eaasaptira trgovske menice — Preskraije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe  bodisi  ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
bi ml la dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani
Delniška glavnica:
K 5,000.000-        J Sprti
4
vsakega  Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLA VIJU. Podpiraj m o torej domač   slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
Stritarjeva ulica štev. 2.
vloge na kafiilee tal na teke«! raftaa ter Jih obrestuje »d ina vloge po Eapmje ia promaja 11 smnoelao papirja veeb vrat po dnsTnih kurzih.
___9   T  lAJVUUL.   1*rst\i i:
m
„„LAVIJA"
jemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
■ «412.717- -
Rezervni zaklad:
K 450.000'
Banka „SLAVLJA" Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
aMLiS CPW A WJT Tk\M razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj Hmalalm   ipaMssmWlaf A    smrtl roditeljev, za doto otrokom. -
Banka „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--
Baaka „SLAVLJA* » ~ sssoaaaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
b)amLia BI Wk\M gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim HmalafSi   a^NltlVIia    dobrodelnim namenom.--
Baaka »SLAVIM« stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daje drage volje 1
generalni znstop banko „Slavlje" v IijnbljanL
Oklenimo se z vsemi močmi  gesla: »Svoji
k svojim!« Osamosvojimo   se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma!
Največji, najvarnejši slovenski denarni zatre«.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Preiarnova ulica Atev. 3.
.•• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Obstoječih vlog
i p«
Ijonov kron.
mi zaklad
nad 1 milijon kron.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven
rezervnega laklada le mestna občina ljabljanska z vsem prenseftenjene in m wsa
OVOJ O močjo, larmmbm vloženega denarja je aamegetef ker je po pravi 'ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deirlni vladi, iarfcljnbona veaka amokmlmoija s vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak daa in se obrestujejo po 4l/4f/# brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu.'. Sprejema
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov
Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V«Vt na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje
Za varčevanje ima vpeljane lične donsa&O iHmikOf v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno drmltom. 4
Laaialaa la tlak
30