Uto lUHl. Številko 194. u Ljubljani, v peteb 28. oviasta 19Z5. Cena Din 1*50 Uhata vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — InseraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslavija 240 D, za inozemstvo 420 D UpravniStvo: Bnailova ulica *tev. 5, pritličje. — Telefon Stev. 304. Uredništvo: Snaflova ulica št. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. »Črnogorski komiteji" Fašistovska stranka išče v zadnjem času lavorike na novem, zunanjepolitičnem polju. 2e prej je parkrat poizkusila srečo v Tessinu v Švici in sramežljivo zahtevala združitev tesinskih Italijanov z veliko fašistovsko Italijo. Iz Berna je dobil k. Mussolini koj nato tako kategorično svarilo, da je ukazal svojim fa-Sistom, naj prenehajo s propagando radi priključitve Tesina k Italiji. Zdi se, da se hoče sedaj fašistovska stranka etablirati na drugem terenu. Iz Italijanskih listov doznavamo, da so začeli fašisti s temeljito propagando za jadransko ekspanzij. Neprestano govore in pišejo o potrebi zavojevania Dalmacije, o italijanstvu na Reki. Sanjajo celo o visokih planinih na Lovčenu tn pošiljajo svoje vojne ladje v albanske vode. Fašisti neženirano preklinjajo svoje prejšnje ministre, ki so vrnili Albaniji Val ono. Predvsem pa ustanavljalo in podpirajo fašisti po vseh večjih Italijanskih mestih takozv. »črnogorske komiteje.« V Bergamu na pr. se je ustanovilo »Društvo branilcev svobode Črne gore.« V upravi tega društva se zbirajo sami fašisti s prof. Enricnm Tauleriom na čelu, ki je urednik »Excelsiora« in predsednik naučnega instituta »Minerva« v Milanu, torej precei ugledna naučna in politična ličnost. Društvo prireja predavanja o »črnogorskem vprašanju«, sestavlja reklamne n tendenčne notice za fašistovsko časopisje Gradivo pa dobavlja Bosanec Kosorić, ki je ob prevratu izginil iz sarajevske kaznilnice, kjer je sedel radi najnizkotneiših tatvin in delinkventskih dejanj. V San Pelegrinu je dmštvo začetkom avgusta priredilo javen shod za nezavisnost Črnegore. Govoril je prof. Ouarentf, predsednik bergamskega mestnega odbora fašistovske stranke, za njim gornji Kosorič, ki so ga fašisti v zaslugo imenovali kapetanom fašistovske milice. Tudi V Bologni obstoja slični komite, ki ga vodi agilni prof. Antonio Bal-lacci. Ta je menda blagajnik fondov, ki jih stavlja baje rimska vlada italijanskim črnogorskim komitejem na razpolago. Ve se na pr.. da je odpadnik Ramada-novič prejel prav velike svote za proti-jugoslovensko črnogorsko propagando. Vidimo torej, da hoče fašistovska stranka. Čije eksponenti vodijo ves pokret »črnogorskih« komitejev po raznih italijanskih mestih prevzeti nekak protektorat nad gibanjem, ki je direktno upereno proti naši državi Stvar moramo vzeti z informativne strani, ker je v bistvu ves «pokret» tako neznatnega obsega in brez pomena za našo državo, da bi se nanj ne ozirali, če bi pri tem ne hoteli svetovati italijanski vladi, da troši za te svoje umetne tvorbe še več denarja___ «Črnogorski» komiteji po italijanskih mestih so zgovoren dokaz za ne-informiranost italijanske javnosti o naših razmerah in posebno še o razmerah v Črni gori. Današnja Črna gora ima poslance v vseh strankah beogradske Narodne skupščine. Danes ni Črnogorca, ki bi zahteval jugoslovensko razdružitev ali samostojno Črno goro. Črnogorsko prebivalstvo si je med drugimi izvolilo sedanjega finančnega ministra dr. Stojadinoviča kot poslanca. Pazmere so se v Črni gori nacijonalno absolutno konsolidirale. Septembra meseca poseti Črno goro naš kraljevski par. Italijanom pa privoščimo še naprej od srca, da jih «vurcaio» pokvariene eksistence in da še nadalie ustanavljajo svoje ^črnogorske komiteje* ... AH na računajo lialffanl s kakimi ekspedicrjami v Albanijo in Črno goro In hočejo Imeti za ta slnčai orioravliene fiktivne črnogorske komiteje? Ali naj bo ta od rimskega zunanjega ministrstva podpirani pokret dokaz, da se že sedaj priDravlia italiianska diplomacija na take bodoče akciie onstran Jadranskega jnorja? Proti Jugoslaviji?_ ^~CAILLAUXOVA MISIJA V LONDONU USPEŠNA — Pariz, 27. avgusta. «Agence Ha-vas» objavlja uradno: Finančni minister Cailaux je pri pogajanjih v Londonu predlagal sporazum, da se naj 20 milijonov določene anuitete zmanjšajo na 10 milijonov. Finančni minister Curchill je po ponovnih posvetovanjih končno privolil, da se anuitete znižajo na 12 in pol milijona in da se rok plačila preloži do leta 1930. Po poročilih iz VVashingtona, zasledujejo ameriški politični krogi z največjo pazljivostjo pogajanja Caillauxa z Anglijo Pral važnimi notranispoli tf čnf ml dogodki Ustanovitev enotne, razredne zemljoradniške fronte? — Vznemirjenost radlkov proti Radiću! — Sestanek ministrov. — Trgovinska pogodba z Avstrijo. — Beograd, 27. avgusta (Izv.) Notranjepolitična situacija je trenotno karakterizirana s tremi pojavi odnosno dogodki, ki se razvijejo prihodnje dni in ki bodo vplivali bistveno na razči-ščenje razmerja med radikali in radi čevci, katero razmerje je postalo zadnji čas zelo motno. Trije dogodki naj bi bistveno vplivali na razvoj notranjepolitičnih prilik, ki je sedaj večalimanj sta-cijonaren. V Zagreb je sklicana seja glavnega odbora HSS, kateri seji prisostvujejo vsi radičevski ministri, da poročajo o svojem delu in dosedanjih uspehih. V Sarajevo je sklican kongres Ju-goslovenske muslimanske organizacija, ki določi nadali/K) politično taktiko in sklepa o fuziii muslimanov z Davidovi-čevimi demokrati. V Beogradu se vrši koncem meseca avgusta kongres zemlioradniške stranke. Ta kongres je politično zanimiv, ker pride na dnevni red tudi vprašanje ustanovitve enotne, toda razredno orijentirane zemlioradniške stranke, ki bi izključevala sodelovanje vseh ostalih slojev in razredov ter bi zastopala povsem razredni agrarni program. Proti novi razrednoagrarni fronti zavzemajo najodporneiše stališče radikali, ki v glavnem glasilu »Vremenu* opozarjajo radičevce, da taka fronta ni v interesu sporazuma. Radikali so načeloma proti politiki enega samega razreda ter opozarjajo radičevce, da sporazum ne določa ustanovitve enotne zemlioradniške stranke. Ni tudi nobene potrebe, da se ustvarjajo nove kombinacije in grupacije. Včeraj popoldne so se sestali radičevski ministri Pavle Racjić. dr. Niki ć in dr. K r a j a ć ter zunanii minister dr. N i n č i ć in prometni minister Artta R a d o j e v i ć. Razpravljali so le o tekočih zadevah, ker za važne vladine sklepe ni navzočih zadostno število ministrov in do danes ni še ministrski svet sklepčen radi odsotnosti večine ministrov. Gori omenjeni ministri so med drugim razpravljali o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Ministri so soglašali v tem, da se trgovinska pogodba in druge konvencije, ki se sklenejo z Avstrijo, čimpreje podpišejo in da jih v ime kraljevine SHS podpišeta poleg delegatov zunanji minister dr. NinČič in trgovinski minister dr. Krajač. Po končani konferenci sta odpotovala ministra dr. Nikić in Pavle Radiov Zagreb, kjer se udeležita seje glavnega odbora HSS. trgovinski minister dr. K r a j a ć pa je odpotoval vLjub-Ijano, da prisostvuje oficijelni otvoritvi tamošnjega velesejrna. Radičevci za pmMnle uradnifton Zahtevajo, da se takoj spremeni uradniški kade; na Hrvatskem in drugod. — Današnja seja HSS strogo tajna. — Puclja so spustili k seji. — Nesoglasje med radičevci in radikali. — Beograd, 27. avgusta. !Izv.) Nikakih ministrskih sestankov, nikakih poMtičnih sej. Vse je tiho. Pozornost politične javnosti je danes obrnjena v Zagreb. Po prvih poročilih danes dopoldne prične plenarna seja glavnega odbora HSS, na katero so biH pozvani vsi radrčevski poslanci in ministri. Seje se udeležujejo ministri Pavle Radič, dr. Krajač in dr. Nikić. Ta seja HSS je bila sklicana v glavnem zato, da se določi na-daljna strankina taktika ter da da Stepan Radič vodstvu in poslancem navodila za izvedbo političnega programa, ki se ima realizirati za časa njegove odsotnosti v Ženevi, kjer namerava Radić ostati mesec dni. Na današnji seji se bo razmotrivalo poleg tekoč h strankarskih zadev tudi vprašanje najradikalne'še spremembe urad. nlškega kadra na Hrvatskem in v Slavonije, kakor tudi v ostalih krajih naše države, kjer so v tem radičevci zainteresirani. Radičevci zahtevalo takojšnjo premestitev mnogih uardnikov v politični in sodni upravi. Tej zahtevi se upirajo radikali, ker uvidevajo, da bi take premestitve izzvale v uradniških krogih vihar ogorčenja in nezadovoljstvo. V Beogradu sta ostala savno zunanji minister dr. Ninčič in prosvetni minister Velja. Vukičević. Prvi se pripravlja za ženevsko skupščino Društva narodov ter pre-motriva razne našo državo zadevajoče probleme. Prosvetni minister pa prisostvuje kongresu srednješolskih profesorjev, ki razpravlja o najvažnejših vprašanjih vzgo;e srednješolske mladine, ki naj bi postala sposobna za živi'en"'sko borbo. — Zagreb, 27. avgusta. (Izv.) Danes z jutranjim beogradskim vlakom so prispeli v Zagreb ministri Pavle Radič, dr. Krajač in dr. Nikić. Vsi prisostvujejo konferenci vodstva HSS. Na konferenci imajo poleg strogo strankarskih in političnotaktičnih stvari radičevski ministri obravnavati z vodstvom KSS tudi vprašanje temeliite spremembe uradništva na Hrvatskem in drugod. Sestanek je pričel ob 11. dopoldne v Prpićevi palači. Prvotno je bflo javljeno, da bo sestanek pristopen novinarjem, toda v zadnjem trenotku je bil vstop novinarjem zabranjen. Sestanek je bil proglašen za strogo ta-en in zaupen. Na konferenco niso bili pripuščeni niti nekateri radičevci, o katerih je znano, da ne odobravajo slepo Radičeve politike in da izvajajo strogo kritiko. Vstop je bil milostno dovoljen poslancu SKS Ivanu Puclju iz Slovenije, ki ni organiziran v vodstvu HSS. Kakor zatrjuje:o, pride na sestanku v razgovor tudi napeto razmerje in nesoglasje med radikal] in radičevci, ki se je zlasti zadnji čas zrcalilo v otsrih lekcijah, podanih po radikalnem tisku Stepanu Radiću radi njegovih govorov, kvarnih za naš položaj v zunanjem svetu. Vodstvo fiSS bo dalje razpravljalo tudi o nettunsklh pogodbah in poda v tem oziru poročilo trgovinski minister dr. Krajač, ki je prvotno odklanjal svoj podpis k pogodbam, da bi tako odvrnil cd sebe in stranke vsako nadaljno odgovornost. Sestanku predseduje sam Stepan Radič. Sestanek ob 13. uri še traja. Varnostni pakt Vsebina francoskega odgovora. — Sestanek zunanjih ministrov štirih držav. — Berlin. 27. avgusta. Danes objavljajo listi v slavnih mestih vsebino francoskega odgorova. pisanega na 6 s stro-iem pisanih straneh in izročenega nemški vladi v ponedeljek, dne 24. t m. Splošno ugotavljajo, da je ton francoskega odgovora zelo miren, vljuden in obenem odločen. Odgovor se nanaša na tri glavna vprašania: 1. glede versaiH-ske mirovne pogodbe, 2. glede pogojev za vstop Nemčije v Društvo narodov in 3. glede arbitražnih pogodb. Odgovor začetkoma konstatira soglasje v tem, da sta obe vladi prožeti stremljenja za ohranitvijo miru v Evropi, konstatira, da je mogoč sporazum in preide nato v kritično razmotrivanje bistvenih in glavnih točk. glede katerih se Nemčija še ni točno izrazila, to je v prvi vrsti veljavnosti obstoječih mednarodnih mirovnih pogodb, glede Društva narodov in garancij za varstvo mej. — Berlin. 27. avgusta. Kakor javlia I VVolffov urad, je francoski poslanik pri izročitvi francoskega odgovora še dodal ustno dopolnilo, ki sta je ponovila hkratu angleškijn belgijski poslanik. To dopolnilo naglasa: 1. Francija in zaveznik; smatralo za ootrebno, da bi se stro-kovnialri-pravniki št;r?h držav: Nemčije. Belgije, Francije in Velike Britanije, čimpreje sestali, da tako prejmejo zastopniki Nemčije pojasnila glede nazorov, zavezniških držav o pravni in tehnični strani rešitve varnostnega pakta in 2. V slučaju, če dovolijo predpriprave, se lahko sestanejo zunanji ministri štirih držav, da končno rešijo vprašanje varnostnega pakta. Nemčija danes odgovori na francoski odgovor. NIKOLA PAŠIĆ V EVIANS LES BAENS — Beograd, 27. avgusta (Izv.) Zunanje ministrstvo je včeraj j>rejelo br- zojavno obvestilo, da Je ministrski predsednik Nikola PaŠić prispel iz Karlovih Varov v kopališče Evians les Bains. Nikola Pašić se je nastanil v hotelu »Ro-yal«. Njegovo stanje je povoljno. Ministrski predsednik ostane tu le okoli 20 dni, kljub temu, da mu zdravniki nasve-tujeio še daljši odmor. Pri svojem odhodu iz Karlovih Varov je ministrski predsednik Pašić poslal prisrčno poslovilno brzojavko zunanjemu ministru dr. Benešu, v kateri se toplo zahvaljuje za prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen povodom bivanja v lepi zemlji češkoslovaški, zatrjujoč, da obrani vedno iskreno prijateljstvo do Češkoslovaške. Protest naše vlade v Sofiji — Beograd. 27. avgusta (Izv.) »Politika« objavlja iz Sofije poročilo o novem protestu naše vlade pri bolgarskem zunanjem ministru. Po tem ooročilu je včeraj poslanik kraljevine SHS Milan Rakić po nalogu svoje vlade odločno protestiral pri bolgarskem zunanjem ministru Kalfovu radi ponovnega vpada novih komitskih čet v Južno Srbijo. Zunanji minister Kaltov je poslaniku izjavil, da bolgarska vlada nima ničesar skupnega z makedonskim komitejem ter ne more zabraniti prehoda tem komit-skim četam, ker nima na razpolago zadostnih obmejnih straž, ki bi lahko prehod zabranile. »Politika« pristavlja k temu poročilu kratek komentar, ki naglasa, da naša vlada v Sofiji radi komitskih čet vedno vlaga stereotipne proteste, a dobiva nato vedno isti odgovor. Bolgarsko ie treba končno pripraviti do tega, da spoštuje suverenost naše države. List kritizira obenem postopanje zunanjega ministra dr. NinČiča. ki je baje dajal na zadnii konferenci Male antante v Bukarešti »moralno potimo vladi Canko-va.« NOTRANJI MINISTER V ZAGREBU — Zagreb. 27. avgusta. Z ljubljanskim brzovlakom je danes prispel v Zagreb notranji minister Boža Maksi-m o v i ć ter se nastanil v hotelu »Esplanade«. Ker se ie raznesla vest, da nosi seboj minister razne važne od kralja podpisane ukaze, so ga prosili za pojasnila zagrebški novinarji. Odklonil le vsako pojasnilo, češ da ima važne re-sortne posle v Zagrebu. Sprejel je samo predsednika tukajšnje krajevne organizacije narodnoradikalne stranke. TRGOVINSKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO — Beograd, 27. avgusta. Po podpjsu trgovinske pogodbe z Avstrijo se prično takoj pogajanja s Češkoslovaško republiko za sklenitev končnoveljavne trgovinske pogodbe. Pogajanja se vrše v Pragi, odnosno deloma v Beogradu. PRVA ZAPLEMBA PO NO-VEM TISKOVNEM ZAKONU — Beograd, 27. avgusta. Iz Sarajeva javljajo, da je bil včeraj po novem zakonu zaplenjen «Novi Glasnik*, organ JMO. Državni pravdnik je zaplenil neko brzojavko dr. Spaha na nekatere ministre glede nekih dogodkov v Gackem. Brzojavko je objavilo tudi več listov, tako «Politika» v Beogradu. Sarajevski državni pravdnik je zaplenil dalje tudi članek zagrebškega «Obzora*. Urednik «Novega Glasnika* dr. Mahmud Beh-men je obtožen radi hujskanja in izzivanja verske mržnje in mržnje proti državi kot celoti. Uredništvo «Novega Glasnika* se je pritožilo proti zaplembi, ki jo je sodišče potrdilo. STEPAN RADIĆ NE OSTANE DOLGO V ŽENEVI — Beograd, 27. avgusta (Izv.) Zunanji minister dr. N i n č i ć odpotuje že v soboto 29. t. m. najoreje na Bled in potem preko Italiie v Ženevo. Potrjujejo se vesti, da Stepan Radić kot prvi delegat ne ostane dolgo časa v Ženevi in da prisostvuje samo prvim sejam so-cijalnopolitične sekcije Društva narodov. Nadomestoval ga bo dr. Laza Mar-kovič. BLJUVANJE VEZUVA — Rim, 26. avgusta. Po poročilih iz Napolja je Vezuv začel znova bljuvati. V nekaterih krajih je bil močan potres. V Bariju in Carzanicu je potres napravil znatno škodo. Poškodovanih je bilo več hiš. človeških žrtev ni. V Gorsettu je potres povzročil veliko škodo. Več hiš je porušenih., tako gledališče in mestna hiša. Več cerkva je poškodovanih KATASTROFA V SUBOTICI — Beograd, 27. avgusta. Železniški promet še vedno ni popolnoma vzpostavljen. — V jezeru pri Palicu je utonilo šest kopalcev, ker niso bili vešči plavanja in so se nahajali ravno v nizki vodi, ko je nastal orkan, ki jih je odnesel daleč na odprto jezero. Prvotne vesti o veliki škodi, ki jo naj bi bil prizadejal orkan subotiškemu velesejmu, so bile pretirane. Poškodovani so res le nekateri paviljoni, toda velesejem kot tak je ostal skoraj nedotaknjen. Celokupno škodo cenijo na 30 milijonov. — Poljedelsko ministrstvo odpošlje posebno komisijo, da preceni Ško-do, povzročeno po orkanu na raznih kulturah, nasadih, vinogradih in na polju4 NEVARNOST RUDARSKE STAVKE V AMERIKI Par/V, 26. avgusta, s. Kakor poroča «cNew* vork Herald«, je ameriška vlada pripravila vse, da prepreči premogovno stavko, ki naj bi izbruhnila 1. septembra. Govori se, da bo kongres sklican na izredno zasedanje, na katerem bo dobil predsednik Coolidge ob* širna pooblastila. PONAREJENI MADŽARSKI BANKOVCI Budimpešta, 26. avgusta, k. Policijska pre* iskava je dognala, da je zaprti Samuel Fricd liinder spravil v promet nič manj kot 600 komadov ponarejenih milijonskih novčanie. V njegovem stanovanju so našli še šest pa/ ketov po 100 milijonskih novca nic. KONGRES MEDNARODNE ZVEZE BOJEVNIKOV Beograd, 26. avgusta, r. V Ženevi se pri«* hodnji mesec vrši kongres mednarodne fe-< deracije bojevnikov. Tega kongresa s< udeležijo tudi delegati našega Udruženja rezervnih oficira i ratnika. Ministrstvo za socijalno politiko je v podporo našim delegatom rotiralo 6000 Din. Aretacije komunistov v Varšavi Vmrimm, 25. avgusta, s. V zadnjem času je bilo aretiranih mnogo komunistov, ker se opažajo priprave za veliko komunistično akcijo zaradi zadnjih smrtnih obsodb. Da* nes je policija aretirala 30 oseb. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Testoni monte fob Sušak, denar 580; Cerovi krlji od 2 m d. naprej. okTajjinskih podsavezov, na katerih se zbira gradivo za kongres. Na poslednji seji Saveza se je nadalje sklenilo, da se ustanovi poseben fond za čim čvTStejše organiziranje činovniškega pokreta. Iz tega fonda se bodo zajemale tudi pomoči za tiste pobornike činovniškega pokreta, ki se danes nahajajo brez državne službe v bedi. Razven tega je sklenil Savez, da povabi vse ostale organizacije državnih uradnikov, ki še niso pristopile k Savezu, da se pridružijo celokupnemu jugosloven-skemu čmovniškemu pokretu, kakor ga vodi sedanji Savez. Pred stavko bančnih uradnikov Velika stavka francoskega bančnega uradništva še ni končana. Na obeh straneh vztrajajo v trmasti borbi in zdi se, da bo morala posredovati francoska vlada, da reši to pereče socijalno vprašanje. Do sedaj se je posrečilo lokalizirati stavko, delavstvo se drži ob strani in državno uradni-štvo si ne upa stopiti v stavko radi solidarnosti z bančnim uradništvom, ker je samo mnogo slabše plačano. Znamenja kažejo, da se hoče sedaj, oči-vidno pod vtisom francoske stavke, inscenirati tudi v Jugoslaviji nekaka bančna stavka. Pred dnevi je centralna uprava Saveza bankarskih činovnika predložila direkcijam bank in zavarovalnih zavodov kolektivno spomenico, v kateri opozarja zavode na tarif arcie odnosa je med bankami kot delodajalci in bančnimi činovniki kot delojemalci, zahtevajoč, da se popravi njih težko gmotno stanje. Bančni činovniki izjavljajo, da pričakujejo od svojih zavodov primerno razumevanje ter upoštevanje težkega finančnega stanja in da bi se na ta način lahko onemogočile eventualne neljube trzavice in pojavi, kakor oni v Franciji. Smrt prijatelja kralja Petra V Velikem Orošlju je preminul v visoki starosti eden najstarejših prjijateljev pok. kralja Petra, Života Lukič, imenovan Mar-kič. Bil je spremljevalec tedanjega kneza Petra, ko je nekoč potajno prestopil državno mejo na Donavi v Srbijo. Policijske oblasti so zelo pazno sledile Lukičevemu javnemu delovanju ter ga povsod zasledovale. Življenje mu Je bilo burno in polno političnih dogodivščin. O priliki Ivandanskega atentata 1. 1899 na kralja Milana ga je policija zaprla in spravila pred prek! sod. Obsojen je bil skupno s Kosto Taušanovi-čem, M. Vesničem, Dobrom Ružičem hi M. Pavlovičem na 5 let težke ječe. Odsedel je celo leto v požarevaški kaznilnici. Pozneje ga je kralj Peter odlikoval s svojim posebnim prijateljstvom. Pri marsikateri priliki ga je poklical v Beograd ki se ž njim razgovarjal o skupni preteklosti. Trgovina z dekleti v Mariboru SREDIŠČE V KAVARNI »DRAVA«. _ ZVEZA Z AFERO V ZAGREBU. Ni se še poleglo razburjenje radi grde zagrebške afere glede trgovine z dekleti, že je dobila ta afera svoj epilog v Mariboru, kjer je bil te dni odkrit nov centriral kupčevanja z belimi sužnijaimi. Kako so agentje z živim blagom že razpredli svoje mreže, je razvidno iz poročila, ki ga v nastopnem navajamo: Meseca junija je bilo v nekem graškem listu večkrat čitati mal, neznaten oglas, s katerim se išče mlado dekle za serviranje v neko inozemsko kavarno, nahajajoče se v sredini mesta. Za omenjeno mesto se je oglasila še pri svojih roditeljih stanujoča, komaj 151etna Hilda S. Bila je sprejeta od lastnice znane in razvpite mariborske kavarne »Drava«, gospe H. Dasi je ta iskala samo eno deklico, je istočasno sprejela še tri druge ter jih odvedla preko meje. Kmalu po svojem prihodu pa so deklice spoznale, da so zašle v veseljaški lokal najslabše vrste in tudi lastnica je prišla sedaj s svojo pravo barvo na dan. Dekleta so za sestanke z gosti dobila na razpolago poleg chambres scparejev tudi sobe v zasebnem stanovanju lastnice kavarne in k temu se jih je pripravilo z vsemi mogočimi sredstvi. V ostalem so bila dekleta slabo oskrbovana in so se morala živeti samo od miloščine gostov. Napitnino je pobrala lastnica sama. Tudi obljubljena plača v znesku 500 dinarjev mesečno je izostala. Običajno je bilo v kavami usluižbenih do šest mladenk, pozimi tudi dvojno število. Lastnica kavarne je bila tako prebrisana, da deklet ni nikoli prijavila, da ne bi na ta način vzbudila pozornost oblasti. Žrtev tega Življenja je postala tudi ne-doletna Hflda S. Iz pisma, ki ga je poslala svojim roditeljem v Gradec, je razvidna vsa trpka resnica. Slučaj je temzagonetnej-ši, ker je HHda S. po svojem pravem očetu pristojna v Jugoslavijo. Eno izmed omenjenih štirih deklet, ka je takoj Izprevidelo, kam je zašlo, se je uprlo lastnici in energično odklonilo njene zahteve, nakar je ta zlobno pripomnila, da je bilo pr! njej že mnogo brezposelnih deklet iz Gradca, ki so se pa vse morale pokoriti njenim pogojem in zahtevam. Lastnica je bila celo tako drzna, da je dekletu odklonila vrnitev potnega lista, nakar jo je Josipi-na K. ovadila policiji. Mariborska policija je sedaj strogo nastopila proti gospe H. in omogočila dekletu takojšnjo vrnitev. V Gradec prišedša K. je sporočila materi 15-letne Hilde S. nesrečno usodo rrenesa ot- roka Za zadevo se ie začela zanimati tudi graška policija, ki je ugotovila, da je bfla gospa H. skoraj vsak teden v Gradcu. Policija je sedaj budno pazila na njo, vendar jo n! bilo več blizu. Mariborska policija se je z zadevo pečala že nad Šest mesecev in je ugotovila, da zahajajo v kavarno razni sumljtvi elementi tz južnih krajev države, ki pod raznimi pretvezami vabijo dekleta s seboj. Med tem je bila odkrita tudi trgovina z dekleti v Zagrebu, Novem Sadu itd. in policija je ugotovila, da so sumljive osebe, ki so vabile dekleta po mariborskih kavarnah, identične z imenovanimi v zagrebški aferi. Sledovi so vodili v maribcjsko kavarno > Drava«. Od tu je bilo odvedenih že več deklet v javne hiše v Zagreb, Sara-evo, Osijek m Novi Sad. Soudeleženci v aferi in lastnica kavarne so bili ovaden: državnemu pravdnišrvu, zloglasna kavama pa se ver-terno uradno zatvori. Opoza mm p. n. trgovce, obrtnike, anončne zavode I. t. d. da sgsref&mamo oglase sa vetesejemsko Iteviko, ki izide v soboto, dne 29. avgusta t. 1. popoldne pri nas neorekikno samo vsakovrstne maie oglase naših inserentov do petka 28. t. m. do 6. zvečer in in vse druge večje vrste oglasov pa do sobote 29. t. m. do 9. dopoldne v upravi „SSoven. Naroda Pr os ve ta Piramfelloul načrti Luigi Pirandello se je pravkar vrnil iz inozemstva v Italijo in podal sotrudniku rimskega lista »Impero« informacije o svojih bodočih delih. Pirandello je izjavil, da je zelo zadovoljen z gostovanjem in z uspehi, ki jih je dosegel v Parizu in Londonu. Meseca septembra se poda s svojim umetniškim teatrom znova na pot. Gostovati namerava v vseh večjih mestih Evrope. Novembra in decembra obišče Španijo in eventuelno Severno Afriko. Januarja meseca se preseli v Rim, kjer prevzame vodstvo svojega teatra. Pravkar je končal roman »Uno, nessuno, centomila« (Eden, nobeden, stotisoč), ki ga je pisal deset let. Pirandello je z romanom zelo zadovoljen. Sedaj piše tri dela »La moglie di prima« (Prejnja žena), »La nuova colonia« (Nova kolonija) in veseloigro »I pensioneri della memoria« (Upokoienci spomina). Zadnje delo sestavlja Pirandello v popolnoma novi oblika, ki se bo bistveno razlikovala od vseh njegovih dosedanjih del. Pirandello je zavrnil poročila nekih listov, da je zaslužil s svojim umetniškim teatrom v Rimu pol milijona lir. Gledališče je celo pasivno in je moral zanj založiti nad 100.000 lir. Pariška »Comoedia« poroča, da piše Pirandello film, kojega glavno vlogo bo igral sam. — Priprave za portretno razstavo, ki jo otvori Narodna galerija v soboto dne 29. t. m. v Jakopičevem paviljonu, se nadaljujejo s pospešeno naglico. V Nadodnem domu, kjer si je Narodna galerija uredila skladišče za razstavo, je zbranih več sto portretov iz javnih in zasebnih zbirk, iz župnišč, samostanov in gradov, iz vseh delov jugoslovenske Slovenije in iz zasedenega ozemlja. Portrete, kar jih je poškodovanih, strokovniaško restavrlrajo slikarji Jakopič, Jebačin in Sternen, med tem se Izdeluje katalog razstave, a dovajajo se tudi vedno nove umetnine. Razstava bo nudila celoten pregled portretne umemosti od 16. stoletja do današnjega dne in bo brez dvoma znamenit dogodek v umetnostnem In zgodovinskem oziru. — Za profesorja na muzični akademiji v Beogradu je izbran Ciril Ličar, dose- danji profesor glasbene akademije v Zagrebu, naš trboveljska rojak. — Publikacije »Slov. Šolske Matice« so po odloku prosvetnega oddelka pri tukajšnjem velikem županu za šolske knjižnice obvezne, zato jh morajo šole odslej redno naročati. — Poljski literati v Jugoslaviji. Sredi septembra pride v Jugoslavijo veliko število poljskih pisateljev, umetnikov in novinarjev. Poseti'o 16 večjih mest in ostanejo pri nas nad 20 dot. 2e sedaj je pri glašenih za izlet 76 udeležnikov. V kulturnih poljskih krogih si obljubljajo od tega poseta mnogo dobrega v smeri poljsko - jugoslovenskega zbliževanja. — Petrogradska akademija. Tajnik pet-rogradske akademije znanosti je sprejel zastopnike inozemskega tiska in jim dal pregled zgodovine akademije. Izdala ie doslej 15.200 zvezkov raznovrstne vsebine. Akademija šte:e 41 članov in številne znanstvene sotrudnike. Biblioteka akademije vsebuje nad 4 miliicne zvez-kov. Za jubilejno slav-r.ost akademije je bilo poslanih okoli 400 vabil na znanstvene zavode v inozemstvu. 175 učenjakov je naznanilo svojo osebno udeležbo pri svečanosti. — I. Internacijonalna izložba na Rijeci. U ponedeljak 24. t. m. je bila svečano otvorena izložba na Rijeci. Na otvorenje su došli sen. Grosich, biskup Šain, general Deluka, naš konzul i avstrijski konzul ter brojna publika. Sa strane rimskega odbora održao je ljepi govor dr. Menver, ističući da se smatraju počašćeni sa ovako divnim ju-gosl. radovima. Zatim se prešlo na razgledavanje slika. Tom prilikom su predstavljen prof. M. D. Gjurić, Joso Bužan i Vlado Filakovac. Na večer je održan banket, na kojem su jugosl. slikari prisustvovali sa svojim gospodi ama. Za vreme otvorenja, stavljen je bilo jugosl. umjetnicima automobil na raspolaganje. Povodom otvoritve mednarodne umetniške razstave na Reki so odposlali zastopniki italijanskih in jugoslovenskih umetnikov prosvetnemu ministru v Beograd in ministrskemu predsedniku v Rim to-le pozdravno brzojavko: Italijanski in jugoslovanski umetniki, bratsko združeni na prvi reški mednarodni razstavi. Vam izražajo globoko spoštovanje, želeč. da umetnost čimbolj zbliža ta dva prijateljska naroda ter se Vam zahvaljujejo za naklonjenost. Opozarjate se, da eden par ncgavlc z žigom in znamko G| (rdečo, modro ali zlato) „klij is 5lf traja kakor štirje pari drugm. Kupite eden par in prepričale se. — Nogavice brez liga, .ključ" so ponarejene Šolstvo Gospodinska šola v Mladiki se prične 2. oktoDra ob S. uri. Vpisovanje jt dne 1. oktobra ob 9. uri zjutraj. Namen gospodinjske šole je podati obče gospodinjsko naobrazbo in temeljil teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Za spreiem je treba, da je gojenka iz« polnila najmanj 16. leto in da se izkaže s spričevalom dovršene meščanske šole ali rjej podobne šole. Učni predmeti so: gospodinjsko spisje računstvo in knjigovodstvo, vzgojeslovje, živiloznanstvo, zdravstvo, državoznanstvo, nauk iz gospodinjstva, vrtnarstvo, serviranje, kuhanje, šivanje, pran'e, likanje in vsa domača opravila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno Izprašane učiteljice oziroma profesorji. Vsaka gojenka plača pri vstopu Din 50 kot pristoibino za učila. Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma alj drugod, ali pa notranje in stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačujejo mesečno z ukovino vred 600 Din, notranje pa plačujejo za vso oskrbo in ukovino Din 1100. Pouk traja od 8. ure zjutraj pa do 6 zvečer. Odmor je med 14. in IS. uro. Učenke so razdeljene v dve sukpini, od katerih ie ena zaposlena pri šivanju, odnosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje učenke gredo po 18. uri lahko domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in pri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavirju i. t. d. V internat gospodinjske sole se sprejemajo tudi učenke drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni honorar znaša za te učenke Din 1000. S seboj imajo prinesti perilo, obleko, določeno po uvidevnosti svojih staršev, jedilni pribor in prtiče, posteljno perilo, 1 letno in 2 zimski odeji ali pernico m blazino. Internat ima svojega domačega zdravnika ter poleg učiteljic tudi še prefektinjo, ki poučuje francoščino in vodi italijansko konverzacijo. Večerni gospodinjski in kuharski tečaji, za uradnikove soproge, za uradnice In za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji začno prve dni oktobra, trajajo tri mesece in se vrše po trikrat v tednu od 17. ure dalje Natančnejše informacije daje ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. t Najboljša manufakturno blago po najnižjih cenah prodaja Oblačilnica v Ljubljani Miklošičeva cesta 7 — OGLEJTE SI ZALOGO! » 3058 — Tržič. Deška in dekliška meščanska šola vpisuje v L, II., III. in VI. razred 1., 2. in 3. septembra 1925 od 10. do 13. Učenci, ki so dovršili V. ali IV. razred, ali IV. šolsko leto lai manirazrednih osnovnih šol, nal prineso s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Ponav-ljalni in razredni izpiti se vrše 29. in 31. avgusta po na oglasni deski objavljenem redu. Šolsko leto 1925/26 začne v petek 4. septembra 1925 s službo božjo v farni cerkvi; 5. septembra 1925 je redni pouk# Šo-larska kuhinja, ki je v lanskem šolskem letu izdala 8000 kosil in večerij, bo tudi letos revnim in oddaljenim učencem na razpolago. Kosilo 3 Din, večerja 3 Din. Ravnateljstvo. V. L Križanovska: 35 V braljestvu nesmrtnih Roman. i— Bogme, kakor pastir sem, ki se je spremenil v carskega sina, — je zamrmral Supramati, ko se je vrnil v spalnico in legel na divan, da si privošči po izbornem kosilu fino cigaro. Gledal je, kako se dvigajo oblački tobačnega dima in kako izginjajo pod stropom, pa se je zamislil, kaj bo počel v tem tujem mestu, kjer ni poznal žive duše. Najprej si seveda ogleda muzeje in gledališča. Temu razvedrilu se ni odrekel niti takrat, ko je bil še siromak. Zdaj mu je bilo treba samo naročiti ložo in veleti, naj zaprežejo konje. Mehki divan z zelenimi žametastimi blazinicami se mu je zdel neprimerno prikladnejši, nego smrekova krsta v osamljenem grobu na zakotnem londonskem pokopališču. Pesniki znajo res lepo opevati smrt, toda ko potrka s svojo neizprosno roko na vrata, se strese tudi najpogumnejše srce. O zagrobnem življenju pa itak nc vemo nič točnega. Ne, on je srečen, da sploh živi in zato hoče vse življenje delati dobno svojim bližnjim. Koliko bede se da olajšati, koliko solz lahko obriše s trpinovega obrazaJ Spomnil se je nekaterih rodbin iz svoje prejšnje prakse. V neki rodbini je imel oče revmatizem. Potreben mu je bil počitek v kakem morskm letovišču. V drugi rodbini je bil sin duševno bolehen, pa ni bilo sredstev, da bi mu preskrbeli preizkušenega zdravnika, in tako je siromak slednjič zblaznel. O! Tu hoče on zastaviti vse svoje sile in bogastvo, da pomaga takim nesrečnežem. A najbolj živo se je spominjal neke deklice, ki je živela skromno s svojo bolno materjo. K tej deklici ga je vleklo nekaj, kar je bilo zelo slično ljubezni. Margarita Wilson je bila lepa, vitka deklica z velikimi, temnimi, nežnimi očmi in kratkimi kodrL Ralph Morgan je često mislil, kako lepo bi bilo življenje, ako bi postalo to nedolžno in milo dete njegova žena. Ona bi ga ljubila, stregla bi mu z enako požrtvovalnostjo, kakor je stregla svoji bolni materi. Rad se je spominjal požrtvovalnosti te deklice, ki je neprestano delala in si često odtrgala od svojih ust, da je mogla postreči materi. Zdaj je Margarita — sirota. Pred dvema letoma ji je umrla mati in deklica je služila vsakdanji kruh s tem, da je od jutra do večera poučevala otroke premožnih roditeljev. Hodila je od hiše do hiše ob vsakem vremenu, dasi se ji je že poznalo na obrazu, da lahko dobi vsak čas jetiko. Poleg tega je morala biti uboga Margarita v laffilikih afajteju Kliub nieni skromnosti in sramež- ljivosti je Ralph Morgan opazil, da se je deklica zanj zanimala in da ga je morda skrivaj celo ljubila. Patrik ji je nedvomno povedal, da je Morgan neia-doma in neznano kam odpotoval in zdaj sirota ne ve, kaj je s tem zagonetnim odhodom. Supramati je globoko vzdihnil. Vedel je, da je bilo med njim iti Margarito vse končano. On se je poročil z Naro, s to krasotico, pred katero se mora skromna deklica z nežnim in jasnim pogledom skriti. Pač pa bi ji lahko pomagal, da stopi na lastne noge. Mar ni imel neizčrpnega bogastva? Ta misel ga je tako prevzela, da je skočil z divana in začel naglo hoditi po sobi. Da, takoj jutri pošlje miss Wilsonovi anonimno darilo. Niti en dan ne sme več odlašati, da reši siroto napornega dela, ki je izčrpalo že vse njene sile. Naglo je potegnil iz žepa listnico in preštel ves denar, kar ga- je prinesel s seboj. Zdelo se mu je premafc). Da bi pa čakal, kdaj bodo urejene vse formalnosti glede dedščine, da bi naročil bankirju, naj mu izplača po tekočem računu večjo svoto, vse to se je zdelo nestrpnemu Morganu predolgo. — Bo treba pač poiskati kar tu! Narajana je tmel vedno dovolj gotovine v omaricah in predalčkih, — je mrmral Ralph in ogledoval sobo. Ob steni je zagledal enako omarico, kakor je bila ona v kabinetu palače v Benetkah, samo da je bfla ta iz črnega, ona pa iz rdečkastega lesa. Treba jo je bilo samo odpreti Ce je bilo res, kar je pisal pokojni Narajana, je moral zlati ključek, ki ga je nosil Supramati na verižici, odpirati vse omare, kar jih je imel pokojni princ. Naglo je odprl ključ in poskusil odpreti z njim omarico. Z lahkoto ga je obrnil v ključavnici in omarica se je odprla. Zelo zadovoljen s tem uspehom je primakni) mizo, postavil nanjo svečnik in pričel z ogledom. Kmalu je našel, kar je iskal. Krasno izdelani dragoceni zabojček je bil nabito poln zlata in bankovcev. Vendar je pa Supramati še brskal po omarici, ker se ni mogel dovolj načuditi, koliko je bilo tu raznih pritiklin ženske toalete. V enem predalčki so bile same svilene nogavice, rokavice in žepni robci, poleg njih pa par krasnih atlasnih čeveljčkov. Tu sta bili celo dve črni ženski srajci, obšiti z dragimi Čipkami. V drugem predalčku so bile umetne cvetice, cela zbirka pahljač in rnnogo dragoceno-sti. — Vse kaže, da je bil moj prednik velik babiak, — je dejal Supramati sam pri sebi in zmajal z glavo. — Ni čuda, da ima Nara tako slabe izkušnje z zakonskim življenjem. Izpraznil je največji zabojček, položil vanj večjo svoto denarja in dodal še nekaj dragocenosti tako, da ie bilo v zabo.^ku celo premoženje. Nato je nasul v kotičke še manjših dragocenosti in zaprl zabojček. »S L O V P N S K I NAROD« 28. avgusta 1925. Stran 3 Dnevne vesti. V LmbuanL dru — Kraljevo bivanje v Zagrebu. Beogradski in nekateri zagrebški listi prinašajo še ne potrjeno vest, da se je kralj odločil, da bo vako leto nekaj Časa bival v Zagrebu. Kralj in kraljica bi po teh vesteh redno prihajala v zimskem času za nekaj tednov v Zagreb. Zato se bodo v kratkem pričele adaptacije v banski palači v Zagrebu. — Odposlanec ljubljanskega velesej-ma v Beogradu. V Beograd je prispel direktor trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Ljudevit B 6 h m, da kot odposlanec ljubljanskega velesejma povabi člane vlade k otvoritvi velesejma. Minister trgovine in industrije dr. Krajač mu je obljubil, da pride osebno otvorit velesejem. Drugi ministri se udeleže otvoritve, ako jih ne bodo zadrževali drugi nujni državni posli. = Občinske volitve v Senju. 26. t. m. so se vršile občinske volitve v Senju, kjer se je volilo 16 odbornikov. Vložene so bile trn kandidatne liste in sicer: Hrvatska meščanska stranka, Hrvatska stranka prava in Orjunaška lista. Dobili so HMS 10 mandatov, HSP 4 mandate in Orjunaška Usta 2 mandata. Volitve so se izvršile v popolnem redu in miru. — Iz državne službe. Premeščen je iz Ljubljane v hidrotehn. oddelku v Krško inžener Albin P i t a m i c; za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu je Imenovan Ivan Vandot; obenem je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Litiji in eksponiran v Višnji gori; vpokojen je državni ekonom v Brežicah Franc V i r a n t. — Razvrstitev nastavnikov(nic) obrtnih šoL V ministrstvu trgovine in industrije so končali z razvrstitvijo nastavnlkov(nac) na obrtnih in strokovnih šolah po celi državi. — Novi dvacifnarskl kovani novec so v Beogradu že dali v promet. Občinstvo je nad vse zadovoljno, da se bo končno vendarle iznebilo umazanih in raztrganih papirnatih cunj, ki so pri nas predstavile denar. Želeti je le, da bi i pri nas čimprej prišel v promet kovani novec. Nadejamo se, da ne bo še kakšnih birokratskih zaprek, ki bi kovani denar še nadalje po nepotrebnem zadrževale v blagajnah Narodne banke. — Minister pošte te telegrafa dr. Šupe rina je odpotoval z Bleda v SpKt, kjer bo pregledoval pošt. direkcijo in ostale poštne naprave. Iz Splita potuje v Sarajevo, kjer ostane zopet par dni radii inšpekcije. — Jugoslovenskl konzulati v Rimu in PIreju. Ministrstvo inostranih del je sklenilo ustanoviti v Rimu in Pireju jugosloven-ske konzulate. Tozadevni ukazi so že podpisani — Za zvonove milijone, za šolski vodenjak pa niti krone! Piše'o nam: Kmetje iz Komende na Gorenjskem so naročili v ljubljanski zvonarni pet bronastih zvonov za žrpno cerkev. Stali bodo ogromno svoto nad poldrug milijon dinarjev. V neki drugi občini — tudi na Gorenjskem — pa se ie novi šolski upravitelj zavzel za napravo prepotrebnega vodnjaka pri novi šoli, ki bi stal pravo bagatelo. Temu Pa so se uprli klerikalni možakarji v krajnem šolskem svetu, Češ da je »vode dovolj v reki pod vasjo«. Posredovati bosta morala sedaj politična oblast in okrajni šolski svet, ki bosta znala napravit? konec taki klerikalni re-nftetnostf. — Razpisano učiteljsko mesto v Mengšu. Razpisano je mesto šol. upravitelja na 6-razredru osnovni šoli v Mengšu. Sola ima vrt in suho, lepo pritlično stanovanje. Kraj z lepo okolico je oddaljen 20 do 24 minut od postaje in od te je eno uro železniške vožnje do Ljubljane. Jako prilično za Šolanje otrok. — Rogaška Slatina- Dne 17. t m. je bilo v zdravilišču navzočih 1038 gostov. Zdraviliški vestnik se spominja s toplimi besedami v Zagrebu umrlega gospoda Va-troslava F a r k a š a, ki Je bil skozi dolgih 60 let gost v Rogaški Slatini. Tudi letos je bil tam Še pred enim mesecem. Pogreba se je udeležilo tudi zastopstvo zdraviliškega ravnateljstva. V spomin našega rralja Petra I. Osvoboditelja je bil v pro-voslavni kapeli parastos. Po cerkvenem opravilu je imel svečenik Velenderič iz Vukovara lep govor, ki ga je zaključil s pozivom: »Ni pa dovolj, da za kralja In osvobojeno domovino samo molimo in govorim" lepe besede. ampak moramo to svrrjo domovinsko ljubav vedno in vsikdar Izkazovati tudi z dejanjem«. — Srebrno poroko sta praznovala dne 24. avgusta g. Edvard Frank in gospa Roza Frank, roj. Sterniša. Še na mnoga leta! — Propadlo klerikalno društvo. Klerikalci so pred leti ustanovili na Ljubnem v Savinski dolini svoje konzumno društvo, ki so ga krstili za »Kmetijsko društvo«. Dasi se je duhovščina zelo zavzemala za to društvo, vendar nI uspevalo. Leto za letom je bolj hiralo in pešalo, letos pa ]e moralo v likvidacijo. Klerikalnemu podjetju je najbolj škodoval socPalnodemokratski »kon-zum«, ki baje razmeroma dobro uspeva. — Direktne davke, ki so v zaostanku, morajo obvezana* takoj p'ačati, sicer bodo Imeli zelo neprijetne posledice, ker je delegacija ministrstva financ v Ljubljani izdala davčnim oblastvom najstrožja navodila za izterjavo zaostankov. — Uporaba naziva in znaka Rdečega križa je po razglasu polidijskega ravnateljstva izključno pridržana Društvu Rdečega Križa kraljevine Srlov, Hrvatov in Slovencev in da se bo vsaka zloraba kaznovala po § 11 naredbe z dne 20 .aprila 1854 drž. zak., št 96. — Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 14. septembra 1925 II. javno oiertalno licitacijo za oddajo zgradbe železobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. 1561/n — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Na vprašanja sporočamo, da vozi v nedeljo 30. t. m. do Otoč iz Ljubljane posebni vlak ob 7.50 zjutraj tako, da bo imel svezo z vsemi vlaki, tudi z vlakom z Do- 27 avgusta 1925. lenjskega. Izkaznice za polovično vožnjo bodo dobili udeleženci na Brezjah. Na kolodvorih v Ljubljani bodo v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj pri vseh vlakih reditelji, ki bodo imeli trobojne znake. Pri njih bodo dobili udeleženci lahko vsa pjasnila, na nje naj se obračajo za svet in vsak naj se strogo drži njih odredb ter navodil. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu Na veselo svidenje na Brezjah. 1560/n — Dražba lova. Dne 18. septembra t, 1. s pričetkom ob 10. se potom javne dražbe odda v zakup pri sreskem poglavarju v Brežicah lovišče občine Gaberje, srez Brežice v izmeri circa 201 ha in sicer za dobo 6 let. Vse druge pogoje se zamore vpogle-dati pri navedenem sreskem poglavarju. — Tragična smrt inž. Čehakz,. V Šmarju* Sap se je na železniški progi takoj za tune« lom primerila včeraj zjutraj železniška ne* sreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev, ena oseba pa je bila lahko ranjena. Tik za potniškim vlakom št. 1011 je namreč vozila motorna drezina, na kateri so se vozili inž. Čehak, višji inšpektor Sulgaj in revident Lu* schiitzky ter inž. Turba. Ko je vlak pasiral predor med postajama Škofljica in Šmarje* Sap, je pričel počasneje voziti, ker je bilo dano znamenje na stoj. Približno 50 metrov za njim je privozila autodrezina, ki se jc deloma vsled teme, deloma vsled gostega, iz tunela se valečenga dima z vso silo zaletela v zadnji vagon vlaka. Pri silnem sunku si je inž. Cehak zlomil desno nogo v stegnu, kakor tudi je dobil več notranjih poškodb, katerim je snoči ob 20. v bolnici podlegel. Inšpektor Sulgaj in revident Luschiitzkv sta dobila samo lažje praske po rokah. — 40 stopinj v senci. V Palermu v Italiji je bila 24. t. m. izredna vročina. Že dopoldne so ljudje bežali s solnca, popoldne pa so bile vse ulice prazne. Meščani so se šli kopat in kdor ni mogel, se je skrival po senci, ali vročini se ni odtegnil, ker je bilo 40 stopinj v senci. Po vsej gorenji Italiji so ta dan divjale velike nevihte. — Nova žrtev Neretve. V bližini RaŠke gore v Hercegovini je šla 501etna žena Mara Katic prat perilo v reko Neretvo. Kakor je to običajno, je stala in prala tudi ona na nekem kamnu v Neretvi, nagnjena nad vodo in izpirala perilo na pcrilniku v hladni vodi. Ker je kamen vsled izpranja postal silno gladek, :e nesrečnici spodrsnilo ter je padla v deročo reko. Cul se je klic na pomoč. Ko so ljudje slišali njen klic, so prihiteli na pomoč, toda bilo je že prepozno, voda jo je odnesla in revica je utonila v hladnih valovih Neretve. — Ljubavna tragedija na morju pri Kctoru. Ni še dolgo, kar se je dogodila ta-jinstvena ljubavna tragediia v Omišlju, zopet je razburil nov slučai ves Kotor. Mlada Pero Ivanič in Katica Jobič sta imela že dalj časa ljubavno razmerje, hotela sta se poročiti, toda njihovi rodbini nista hoteli pristati na ta zakon. Tako se je tudi njima porodila mrl sel, da skupno zapustita ta svet. Neko jutro so našli ribiči v bližini obale dve trupli. Bila sta Pero in Katica. Pero je imel strel iz samokresa v sencih, a Katica v srce. V bližini na pesku so našli samokres, s katerim so Hirra bile zadane smrtne rane, toda kdo je prvi streljal, to sta odnesla nesrečneža s seboj za večno v grob. — »BUDDHA« čaj na Velesejmu. — Oglejte si H paviljon št. 461—465. 1564/n Kolosalni stop iz samih makaronov gradi na velesejmu v paviljonu fE" tovarna ,PEKATETE*. \L Ljuuijuiiu — Na ljubljanskem trgu bo treba napraviti retf. Trgovski potnik, ki obiskuje vso Slovenijo in Hrvatsko, nam piše: Tolike draginje sadja ne najdem nikjer, kakor je v Ljubljani. Ljubljanske branjevke prestrežejo že na periferiah sleherno kmetico, ki hoče prinesti sadje na trg Vsled tega kmetskih prodajalk sploh ni videti na trgu. Posledica je nezaslišano na vi'an je cen. Isti teden, ko velja pri ljubljanskih branjevkah 1 kg napol zrelih češpeli 8 Din. ponujajo v Zagrebu kmetice lepe in zrele češplje po 2 dinarja. Letos je tega sadja v obifcci po Hrvatskom in štajerskem. Ali bi se ne mogel dobiti soliden podjetnik, ki bi postavljal na ljubljanski trg vagoeska naročila češpelj iz Hrvatske, oziroma Štajerske? Saj pre-voznrna ne znaša toliko. Prodaja bi se seve morala vršiti ob asistenci tržnih organov, da ne bo navala in nasilja. Ravno tako nezaslišane so cene za ostalo sadje. Drobna in piškava jabolka, kakršna bi kmetje radi dali na debelo po 1 Din, se prodajajo na ljubljianskem trgu po 6 Din za kilogram. V obrambo konzumentov se mora nekaj ukreniti brez ozira na zamero! _ Zgradbe na Kodellovem, Ce odštejemo pred vsem tiste lesene barake na kompleksu med prisilno delavnico in vojaškim oskrbovališčem, t. j. tiste barake iz avstrijske vojne drbe, ki se uporabljajo deloma tudi še sedaj v vojaške svrhe, deloma pa kot zasilna nastanitev »Mladinskega doni?« Salezijpncev, imamo rb Urbijaničnem nrbrežju že 3 enonrdstro-mc vile, r-b Cesti na Kodeljevo pa enmrdstropno vilo nekega lesnega trgovca Po'eg železniškega tira ima gradbenn zadruga »Hera« nakupljen?h že par stavbnh parcel, za tem pa stoji ob desnem bregu Ljubljanice dalje doli že zgrajeno enonadstropno prslopje »Mladinskega doma«, h kateremu zgrade še »gospodarsko poslopje« odnosno stanovanjsko hišo. Za tem se vrste 3 pritlične stanovanjske hišice. Da bo tem zgradbam sledila v kratkem še kaka druga, je toliko kot gotovo in tako bo tudi na tem vzhodnem delu mesta zrasla v 2—4 letih nova, Četudi mala naselbina! — Ulična razsvetljava ob velesejmu. Mestne prometne ceste in ulice dobe, kakor čujemo, za dobo ljubljanskega velesejma pomnoženo električno odnosno plinovo razsvetljavo. Ker ie Miklošičeva cesta sedaj za promet zapria, nai bi se tem bolj razsvetlila Dunajska cesta zlasti pa Cesta na Južno železnico, ki je sicer vedno zavita v temo. — Pozor pred žeparji na velesejmu!. Take svarilne napise bo umestno razobesiti ob paviljonih in zunaj sejmišča, ker je gotovo, da se ob velesejmu ta sodrga pojavi tudi v našem mestu. — Ljubljanski Sokol ima danes v četrtek ob pol 20 v veliki dvorani Narodnem domu svoj izredni občni zbor, na kar opozarjamo vse člane z vabilom, da se ga v čim največjem številu udeleže, ker so na dnevem redu zelo važne stvari. — Kakor čujemo, gre na tem občnem zboru za vprašanje, ali naj prevzame -»Narodni dom »Ljubljanski So k oh ali pa »Slovenska Matica*. Prisotnost vseh Članov Sokola Je torej nujno potrebna! — Šolski okoliši ljubljanskih osnovnih Sol so se na konferenci vseh upraviteljev določili nanovo. Roditelje, ki vpišejo svojo deco na osnovne šole v Ljubljani, opozarjamo, da se morajo vse šole strogo držati okolišev in so kakršnekoli izjeme nedopustne. Okoliši so razvidni na deskah v vežah šolskih poslopij. — Ljubljanski skavti! V petek 28. t. m. ob 16. uri stegov sestanek. Dnevni red: 1. Razdelitev službe pri velesejmu. 2. Razdelitev legitimacij za obisk velesejma. Legitimacije se izdajajo samo pri tem sestanku. Popoln kroj! Vodniške zastavice! Stegovodja. 1562'n — Prostovoljno gasilno društvo Spodnja Šiška priredi na komar j evo nedeljo 30. avgusta t. I. vrtno veselico v gostilni gospe Antonije Keršič. Ker se je komar tekem leta debro zredil, bo nudil dobro pečenko in izhodno kap'jico, na kar se cenjeno občinstvo in prijatelje gasilstva najvljudneje vabi za mnogoštevilni obisk. Odbor. — Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni ie snoči umrl g. Karel Semen, davčni er.adupravitelj v pokoju. Pokojnik ie služboval po raznih krajih na Kranjskem kot dsvčnj uridnik in :e bil povsod priljubljen kot dober, vesten uradnik in znača*en mož. V javno življen;e ni posegal, bil pa je vedno prepričan narodnjak in naprednjak, ki je vsikdar vestno izpolnjeval svoje strankarske dolžnosti. Živel je dolga leta v pokoju v Ljubljani, kjer si je pridobil širok krog znancev In prijateljev. Pogreb bo 28. t. m. ob 16. Iz Gradišča 15 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Kakor poročamo na drugem mestu, se 'e včeraj ponesrečil g. inž. Pavel C i c h a k, višji gradbeni komisar državnih železHc pri tukajšnji železniški direkciji. Težkim poškodbam je snoči podlegel. Bil je izredno simpatičen mož. dober družabnik In veščak v svoji stroki. V krogu železničarjev ie bil priJiubMen kot vesten in objektiven uradr-fk. Pogrebni sprevod bo jutri 28. t. m. ob 16. iz dež. bolnice na glavni kolodvor. Od tu ga prepeljek) v Gradec, kjer ga polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. — Blag mu spomin — Identiteta utor1* na Fužinah. Poročali smo, da so .Iz Ljubljanice ena Fužinah poten anega utopljenca. Kakor se fe sedV ovito, gre za bolniškega strežaja Josipi Furarja, rojenega leta 1905 v Kostanjevici. Pokojni se je že večkrat Izrazil, da !zvrš: samomor. — Stanovanjski u^al ljubljanskega velesejma posluje v perm?nenci od 27. t. m. naprej na glavnem kolodvoru (baraka med restavracijskim »Tto*n in skladiščem). Številka telefona 736. — Sokol v Ljubljani priredi tudi letos vel?ko tombolo dne 13 septembra. Tombol-*.ki listki se dobe po vseh ljubljanskih trafikah in pri drogih razpečevalcih po 2 Din za komad. Priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih, kajti dobitki bodo prekašali dosedanje. 1559/n — Lv'bHanske osnovne šole pričnejo novo šolsko leto 1 septembra z vpisovanjem otrok. Določbe glede vpisovanja in pričetka pouka so raz- idne na šolskih deskah v vežah poslopij. — Mestna Orjuna Ljubljana poziva vse sestre in brate, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeleže sestanka v soboto dne 29. t. m. ob 20. uri v društveni sobi na Dunajski cesti. 1552/n — Pekovska zadruga v Ljubljani naznanja članom, da se je preselila v gostilniške prostore ge. Mrakove, Rimska cesta 4, kjer bodo odslej uradne ure vsaki četrtek od 4 do 5 ure popoldne. Dva nevarna svedrovca Prvi je zastaven moški, precej simpatične fizicgnomije, z elegantnim nastopom, finim vedenjem. Prototip skrajno rafinira-nega svedrovca, ki ga ni lahko spraviti iz ravnotežja. Obenem izredno velik kavalir, stanovsko zaveden, ki ima sočutje do svojih tovarišev sličnega poklica In preteklosti. Je to 40 letni Fran Klemen, pristojen v Postojno, ki ie. Ljubljančanom še dobro znan iz njegove obupne borbe s kriminalnimi uradniki preteklo leto, ko so ga zasačili pri vlomu. Klemen ima za sabo že debrih 10 let zapora. Takole sredi meseca julija so ga Izpustili iz zapora tukajšnje letnišnice in ga odgnali v Postojno. Toda srce ni miru mu dalo... in prišel je zopet v Ljubljano. Dne 21. t m. zvečer je Klemena na Karfovski cesti ustavil službujoči stražnik. Klemen je ime! namreč silno obložen nahrbtnik, pod pezo katerega je kar vzdihoval. Stražnik ga je pripeljal na kriminalni urad. Pregledali so njegovo prtljago. Na dan so prišli celi komadi manufakturnega blaga, razne malenkosti, nato šop ključev, vetrihov.. . V listnici Je imel Klemen 2000 Din, nato lepo urejene valute: dolarje, franke, lire, češke krone. »Odkod to, prijatelj Klemen«, ga Je ljubeznjivo vprašal uradnik, potrep-Ijaje ga po rami. Ciničen nasmešek se je pojavil na obrazu Klemena, nato pa je la-konično pripomnil: »Tihotapim!« V tem je povedal vse, več se ni dalo spraviti iz njega. Klemen je namreč eden onih tipov, ki priznajo zločin šele, ko se mu ga dokaže. Drugače taji in le težko mu Je priti do živega. Je cinik prve vrste in če bi treščila predenj granata, se ne bi razburil. Toda topot mu tudi tajenje ni pomagalo, izročen je bil drž. pravdništvu. Kakor smo že preje omenili, je Klemen velik kavalir. Prišedši iz zapora, se je naj-preje dostojno oblekel, nato pa se Je eta-bliral v neki gostilni na Dolenjski cesti. Denarja je Imel dovolj, živel je razkošno, podpira! tovariše in celo v ječo Je poslal svoji oboževanki Angelci Gvardija nove čevlje, obleko, torte... Sedaj je konec niegove karijere. Drugi je Jakob Čimžar, znani kolesarski tat iz Kranja. Poleg koles se je špecl-jaliziral tudi na vlome in je dokazano, da je vlomil dne 6. t. m. v Škofove zavode v £t. Vidu. Tu je odnesel za 3000 Din blaga. Tudi njega so zaprli. Iz Oelia. —c Bar v Celju. Kakor smo Izvedel!, se nameravajo vprihodnje prirejati v Celjskem domu barski večeri s plesnimi točkami, petjem in vojaško godbo. Ti večeri naj bi se vršili vsako prvo soboto v mesecu. Vstopnina bi bila prosta in cene ne pretirane. Ali se bo načrt uresničil, bo pokazala bližnja bodočnost. —c Osebna vest. Gospodu Slavku Ostercu, strokovnemu učitelju na deški meščanski Šoli, je ministrstvo prosvete podelilo eno leto dopusta za inozemstvo, da nadaljuje in izpopolni svoje glasbene študije. G. Osterc se namerava napotiti v Prago. —c Razglas o prostih stanovanjih je zopet nabit pri stanovanjskem sodišču. — Stranke, ki se zavzemajo za eno razpisanih stanovanj, morajo to prijaviti stanovanjskemu sodišču do 31. avgusta do 12. opoldne. —c Katehetski sestanek, ki se je vršil v torek v Celju, je vodil osebno mariborski škof dr. Karlin. * Gorje neporočenim. Angleška vlada je izdala naredbo, po kateri bodo neporočeni-državni uradniki od 25. leta dalje dobivali za 25% manjšo plačo kakor poročeni. * Bogat berač. Pogostoma se čuje, da je umrl kak star človek, ki je beračil in živel siromašno, pa so našli po njegovi smrti v njegovem slabem pohištvu večjo svoto denarja. Tako se poroča sedaj iz Geneve, da je umrl te dni v Badaluku neki Dominik Matino. Bil :e berač, živel je siromašno in hodil slabo oblečen okoli. Med njegovimi cumami so našli denarja v vrednosti 200 tisoč lir. Odgovorni urednik; OTON CHRISTOF Mestni pogrebni zavoJ v Ljubljani. i Kruta usoda mi je nenadoma iztrgala mojega najljubšega, iskrenol.ubljenega soproga, gospoda ing. 9 Cschflfo ■7. =C5 vii. gradbenega komisarja drž. Sel. v Litabljanl. Na težkih poškodbah povodom železniške nesreče je nepozabni izdihnil svojo blago dušo v sredo, dne 26. t. m. ob 8. zvečer. Zemelskt ostanki nepozabnega pokojnika se bodo dne 28. avgusta 1925 ob 4. pop. v državni bolnici v Ljubljani slovesno blagoslovil1, nakar se bo vršil pogreb na tukajšnji glavni kolodvor, odkoder se bodč nepozabni blagopokojnik prepeljal v Graz, kjer se bo truplo položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V L ubliair, dne 27. avgusta 1925. Franzi Cachak roj. Pfeiller* v imenu ostalih sorodnikov. tO 1 D. Eismann: Moja žena V..n, da je bil zaljubljen v Mašo. Vem, da *a je tudi ona rada gtedala. Še 1 se srečata, se jima sveti *r očeh nekaj čudnega — neka otož* nost, zadrega. To je zelo dobro . . . Prijazno 9em posadil Pšenicina k sebi, na Glasino pripovedovanje sem pa tu in tam renliciral. Le nadaljuj, golo« bi~a. kar nadaljuj o plenicah . . . In ko ie bila že z vsemi plenicami in vsemi solnimi nc.odami pri kraju, ni* sem mogel več vzdržati: — Vidiš, tako :e vedno, — sem de* jal Pšenicinu. — Kuhinja, otroška soba, dekle in trg . . . Čudovito vzvišene za« deve . . . Resrrci na lj :bo moram povedati, da je Maša takoj začutila vso neizreče* no lepoto svojega pogovora. Zadrhtela ie. pod'- 'ala skrivaj Pšenicina in umol* knila. Zdi se mi celo, da so se ji zale* sketale so'iv v očeh . . . F~enicin me pa je srdito pogledal in odšel. No, on je znana ničla . . . — Poj diva domov, — je začela pro* siti Maša kmalu nato. Razumel sem, kaj to pomeni. To je — demon~traciia. Tn če je to demonstra* cija, pa kar počakaj še tu, dušica! VII. Bilo je že pozno, truden sem bil in prijetna mi je bila misel o posteljL To- da zdaj nisem smel oditi. Maša bi takoj mislila, da sem se uklonil njeni prošnji, a to je naihujše In zato sva ostala pri von flagenu še poldr-go uro Maša se je jezil?, kakor sestradana copnrea. Videl sem to. saj je bila bleda kot zid in tudi njene oči so crovorile dovoli jasno, da se kar peni od jeze. Kaj sem hotel početi z njo? Kak;> naj bi ji ponlačal to mržnjo? Mučiti jo še eno ali dve uri? Ostati do jutra? Toda bal sem se. da bi se utegnila končati njena Jeza s h:steričnim napadom. 2e trikrat je imela take napade. Celo zdravnika ie klicala na pomoč. Meni o tem seve ni nič povedala — kdo pa govori s tirani? Pač pa sem slučajno stikal po njenem predalčku, kjer skriva svoja pisma, in sem našel recept: stro-fantus in piridin. Menda da'ejo- to zdravilo pri srčnih bolečinah. Morda pa njeno srce res ni v redu. Ali pa se samo hlini, da bi me prestrašila. To bo še najbolj verjetno. Zadeva z njenim srcem se mi zdi tem bolj sumljiva, ker lekarstva sploh ni naroČila, recept ji le dal pa zdravnik-prijatelj. Njega je treba samo prositi pa ti namše poljubni recept. Pri znancih sva bila do petih zjutraj, potem sva se napotila domov. — Vzemiva izvoščka, — je dejala Maša — Kar najemi ga! Izvoščka pa le nisem poklical. Ko sva se približala obločnici, me je Maša vprašujoče pogledala, še nekai korakov in poklicala j^: »IzvoščekN Pridrdrala je kočiia. Maša je sedla vanjo. Jaz pa sem šel dalie. — Kaj na misliš? — js vprašala Maša. — 5edj vendar v kočijo. — Sai sem ti rekel »najemi ga«, — sem odgovoril, in veselilo me je, da ji lahko storim neprijetnost. — No, pa ga naiemi! Še vnz lahko najameš, če hočeš. Jaz sem pa tak aristokrat da grem lahko tudi peš. Morda je bilo to moje početje grdo — priznam — toda bil sem preveč razburjen ... Maša je zapustila kočijo, me dohitela in Šla z menoj. Srditi izvošček je poganjal svojega konja tik za nama in sipal na moj in Mašm nasbv naigrše psovke. Pospešil sem korake — saj vendar nisem mogel poslušati vulgarnih psovk, s katerimi ie naju gostil izvošček. A Maša se je potuhnila, da me ne more dohajati. Zaostala je. Menda mi je hotela dokazati, da ne more več premikati nog. Sopihala je, stokala in lovila sapo. — Seveda za hip. — je spregovorila nenadoma. — odpočiti si moram. Torej tako je ta reč: komaj dve uri je tega. ko se ji je mudilo domov. Kc pa greva domov, mora počivati. Nisem odgovoril. Šel sem enakomerno naprej In izborno me je Marija Andrejevna dohajala, ah, kako me je dohajala!... Prišla sva domov, se slekla in legla v postelio: iaz — v spalnici — ona pa v jedilnici na divanu. VIII. Vedel sem in videl jasno, da me v dno duše sovraži. Zoprn sem ji kakor povožena žaba. Po pravici rečeno tudi sam nisem poznal v občevanju z ženo nobenih važnih čustev. Toda te njene mržnje ji nisem hotel odpustiti. Razmišljal sem: »Kako bi se maščeval?« Na misel mi je prišlo, da bo najbolje, če se ji približam kot zakonski mož. Tako sem tudi storil. In baš pri tem me ie razveselila s tisto podlo, hinavsko in globoko žaljivo sceno, ki me je privedla do trdnega prepričanja, da mora mož ženo tepsti. Čeprav si še tako prijazen in ponižen, čeprav klečiš pred njo in jo prosiš s solzami v očeh, čeprav ji vse odpuščaš — ji ne prideš do živega. Hočeš nočeš se moraš pridružiti najbolj zaostalim ljudem in priznati, da je treba ženo tudi tepst/ Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dnt 28. avgusta jgg&. Stev. 194 Ljubljanski vzorčni velesejem Priprave za letošnjo velesejmsko prireditev so v polnem teku in velesejmska uprava računa letos z mnogo živahnejšim prometom kot lani. Posamne razstavljajoče industrijske vrste pripravljajo veliko reklamo in računajo s poživitvijo trgovine. Po informacijah, ki jih dobivamo od indu-strijcev in trgovcev, kot tudi po pripravah lahko sodimo, da se bo mnogo razpečalo v čevljarski in usnjarski industriji, ker je b;ia zadnja sezija precej slaba in se je začela sedaj zelo oživljati. Zaloge veletrgovcev so precej majhne in ker je vsled novega carinskega zakona uvoz inozemskih čevljev otežkočen, se s sigurnnostjo pričakuje dober razvitek. Zvišanje cen pod takimi razmerami ni izključeno in bi kupovalci dobro storili, ako bi se pravočasno založili. Opaža se nekaj, kar dc> sedaj ni bilo navadno, t. J. da so povpraševanja pred sejmom zelo velika in se še v krogih domače čevljarske industrije, ki je pokazala v preteklem letu zelo velik napredek, gleda z zaupanjem na uspeh velesejma. Žalibog vlada še med širšimi ljudskimi krogi velik predsodek proti tovarniškemu čevlju, specijalno proti domačemu izdelku, čeprav je ta inozemskim proizvodom najmanj enakovreden, pri tem pa mnogo cenejši. Da izpodbije ta predsodek, je glavna naloga naše čevljarske industrije. Letošnji velesejem ji nudi najboljšo priložnost za izpeljavo te naloge. Tvrdka Kari Pollak d. d. v Ljubljani hoče dati vsakomur priliko, da se na lastne oči prepriča, s kakšne natančnostjo in vestnostjo se izdelujejo tovarniški čevlji. Ravno v tem oziru so razširjeni v najširših krogih najbolj napačni nazori. V to svrho priredi tvrdka Pollak v času od 31. VIII. do 5. IX. 1925 vsak dan vodstva s pojasnili po celotni Čevljarni. Nakaznice, ki vsebujejo natančne podatke dneva in ure se bodo izdajale brezplačno interesentom v razstavnem paviljonu tvrdke Kari Pollak, v glavnem hodniku, v sredini, desno. Otroci pod 14. leti nimajo pravice do nakaznice. Vsaka nakaznica velja samo za eno osebo. Čas vodstva se mora iz tehničnih razlogov striktno držati in prepozno došli se naslednjega vodstva ne bodo mogli udeležiti, ker se iz tehničnih razlogov more pritegniti k eni skupini samo določeno število. Firma prosi, ika za izradbu gamasa s na = stupom odmah — traži «Ilirija», tvornica cipela, Bjelovar. 3047 Brivski pomoćni'*- prvovrstna moč — se ta* koj SDrejme. — Plačilo Din 250.— tedensko. — Dobaj, čcpalni salen, Mas ribor, Gosposka ulica 36. Službe I Koresoondent y. tožna moč. vešč slov. sibohrv. in nemškega je* zika v govoru in pisavi iš-'e službe Dopisi n upravo lista pod »Kores* rondcit.r/2946 Strojepiska vešča slov in nemškega iezika išče službe v pi* sami. Ponudbe na upra« vo lista pod »Strojepis* ka«/2945__ Strojnik, samostojen — išče službo pri večjem podjetju. — Dopisi pod Strojnik/3040 na upravo «Slov. Nar.». Trg. pomočnik z večletno prakso, zrno* žen samostojno voditi tr* govino — išče službo kot poslovodja. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod «Dobra moč/3041». r J£u i m Namizna jabolka hruške in orehe kupuje proti takojšnjemu plačilu Lavrič i Kovač, Sem bor (Dačka). Ponudbe nas-or vite: Jožo Kovač, Ljub* ljana*Rudnik 58. 3050 Kupim vsako množino hlodov ali jih sprejmem za seža« ganje. Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana. 3044 f "I Prazno sobo v bližini Gridišča iščen* za takoj. Naslov pove uprava SI. Naroda 162 L Oddam sobo enemu aH več gospodom. —f Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 3052 Lepa soba b posebnim vhodom in elektriko — se odda s 1. septembrom solidnemu gospodu — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 3039 sa i Učenec, poštenih staršev, velik, krepak, s primerno šol* sko izobrazbo, se spre]* me. — Jos. Divjak, trgo* -'ina mešanega blaga, R.h* niča, Dolenjsko. 3019 Pozor! Naprodaj je v Sp. Šiški lepa stanovanjska hiša z 2000 m3 vrta in zraven več stavbnih parcel po jako ugodni ceni. Več pove Anton Stirn, Kav* š^ova cesta št. 264 v Sp. Šiški. 2929 Posestvo novo zidano, enonadstr. hiša, velik vrt, hlev, 30 tr*lfv zemlje, lop ^ozd, se radi selitve takoj pro* da. Posestvo jc oddalje* no 20 minut od železni* ške postaje. Dopise na upravo Slov. Naroda pod x,5t*;crskcc 2941 Majh no sob'T išče gospod od opernega gledališča. — Ponudbe pod «Čista soba/3043» na upravo «Slov. Naroda« Stanovanje 2—3 sob in pritiklinami išče boljša mirna druži* na. Plačam dobro. Po* nudbe na upravo lista po n »September«/2943 Prazno sobo s posebnim vhodom v mestu iščeta dve gosp"»* dični Dopise na upravo *>sta pod -»Prazna soba« 3010 Mesnico na prometnem kraju na deželi vzamvm takoj # naiem Ponudbe na upi 1 sta pod 9Mesnica«;29U I postila 1 Manjšo trgovino s stanovanjem na deželi v prometnem kraju i.šjein za ta!:oj v najem; event jo tudi kupim. — Ponud. be pod »Manjša trgovina 3042» na upravo «Slovcn* skega Naroda». Nzjvečja zaloga 20.000 dinarjev brezobrestnega posojila posodim za stanovanje hišnemu gospodarju, ki mi odstopi dve prazni so* bi s souporabo kuhinje. Pogoj: vknjižba na prvo mesto. Dopisi pod «Po* sojilo takoj/3038» na upr «Slov. Naroda«. in najcenejša dvokolesa. motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmatik ka Ceniki franko. Pro> daja na obroke »Trihu* na« F. B. L., tovarna d\okoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160-L Suhe gobe M GERSAK, Ljubljane Kongresni t-g 10 129 L Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto» Hiaf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Valvazorjev trg. 167/L Hrana Buffet ur' -rza «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev» no. 165 L Družabnik s kapitalom Din 30 000 pristopi k trgovini z mc» šanim blagom. — Dopisi pod «Spreten/3036» na upravo «Slov. Naroda*. Trgovske in privatne posle v Fran. ♦ iti, jkfcf vsled mnogolet* nega bivanja debro po* zna in pr'li no* sreduie vestno in kulant* no Josip ZibcTna, Ljub» ljana, Stari trg 34. 30P Juta iz manufaVrjturncga in volnenega blagn, v vsaki mnnani kunuje skladi^e »•Konopji?ta d d.*. Ljub* luna. G"-pos\ .tska ec» sta št. 2. 2978 SI! mm hitro in bogato poročiti. ne pozabi inserirati v „Slov. Narodu"! CDioec3eoiiOBC3Bo»OBCdaoac?ac3ec3eic^ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z 29. septembrom naprej tudi popoldan vsak dan sveže pecivo. Pekarna Anton Preskar, Dunajska cesta 5 *** Naznanilo preselitve. Cenjenim odjemalcem vi udno naznanjam, da sem se preseli, z Vodnikovega trga iz banke Uk semeni ča na Kleparsko stezo 2 — — Stari trg kjer nada jujem sojo trgov.no s suho robo. Cenjenim odjemalcem se naj topleje priporočam za na daljno naklonjeno t 5037 Anton Lovšin. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,