DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 276.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 24th, 1930.
LETO XXXII, —VOL. XXXII.
Amerika in Francija pose- Bivši vodja suhačev in su-
dujeti dve tretini vse zlate zaloge na svetu
Washington, 21. novembra.— Dne 31. oktobra se je računalo, da znaša zlato, ki je spravljeno v Zedinjenih državah, vrednost $4,530.000.000. Tekom prvih 10 mesecev letošnjega leta se je im-portiralo v Zedinjene države za $140.000.000 vrednosti zlata iz Evrope. Koncem oktobra meseca, letos, smo imeli v Ameriki samo za $150.000.000 manj zlata kot pa v maju mesecu, leta
haških postav pripoveduje zanimive dogodke
Columbus, O., 22. novembra. — Poročali smo že, da se je bivši generalni državni pravdnik države Ohio, C. C. Crabbe, izjavil, da je danes nasproten pro-hibiciji kot obstoji in da bo deloval, da se 18. amendment odpravi. Izjavil se je nadalje, da bo deioval, da se dovoli upeljava lahkega vina in pive in da bo deloval v prihodnji državni po-stavodaji za to, da država Ohio
Vsakdo danes brca ameriške postave
naših rojakov je Drzen roparski napad v pridobile državljansko soboto v trgovini na
1927. Zedinjene države in Fran- j odpravi prohibicijsko postavo, i cija. razpolagajo letos s približ-: Proti temu Crabbe-ju smo se no 60 procenti vse zlate zaloge nekako devet let nazaj najbolj
sveta. Tekom leta 1929 so dobile Zedinjene države za 280 milijonov dolarjev vrednosti zlata iz Nemčije, Anglije, Kanade in Argentine. Kitajska, Brazilija in Japonska so pa zlasti zadnje
borili mi Slovenci v Clevelandu. Imeli smo več političnih shodov, pri katerih smo obsojali postave, kakor jih je predlagal generalni državni pravdnik Crabbe. Glasom njegove postave so do-
čase začele pošiljati večje mno- bili vaški biriči pravico udirati žine zlata v deželo, da pomaga-j v mesta in privatna stanovanja, jo odplačevati svoje dolgove. Za- ne da bi bili za to kaznovani. Da-to se pa gospodarski krogi ču- j nes se je pa Crabbe izjavil: "Da-dijo, da kljub tej ogromni mno- j našnja državna prohibicijska žini zlata v Zedinjenih državah, postava se niti ne izpolnuje, ni-čutimo tukaj tako gospodarsko ti ne spoštuje. Javno mnenje v
krizo. Ves ostali svet ima le
državi Ohio se je mnogo spreme-
eno tretino tega zlatega premo- nilo. Več ljudi pije danes opoj-ženja, približno $1,300.000.000\! no pijačo kot kdaj prej." In Značilno pa je, da so morale Ze- kar Crabbe najbolj upošteva, je dinjene države tekom novembra dejstvo, da več inteligentnih lju-meseca eksportira,ti za $80.000.- di danes pije kot prej pripro-000 vrednosti zlata, iz česar' go-, stih. Izjavil je končno, da mu tovi krogi sklepajo, da Ameri- j je silno žal, da je imel opraviti ka plačuje svoje.obligacije sV tu- s suha.ško postavo, toda mislil je jezemstvu, dočim tujezemstvo 1 dobro in sedaj bo skušal popra-ne kupuje več toliko v Zedinje- viti, kar je prej zakrivil.
nih državah kot prej, ko nismo	-o-
Nenavaden trojni samomor treh sester Los Angeles, Calv 22. novem-1 bra, — Danes je morje vrglo na j suho tretjo sestro Millerjeve! družine, dočim so včeraj dobili trupli dveh drugih sester. Tri j sestre, samice, so preteklo sredo; sklenile iti skupno v smrt. Bile' so to Jessie Miller, stara 60 let, Abba Miller, stara 70 let in Ada i Miller, stara 80 let. Starke so! živele v pomanjkanju, in v stra- j hu, da umrjejo radi lakote, so se podale v smrt.
še imeli visokega tarifa. -o-
Težka obdolžitev proti zveznim uradnikom
Miami, Fla., 22. novembra. Zvezni sodnik Ritter v tem mestu preiskuje obdolžitve, da so stražniki zvezne vojne torpe-dovke položili vrečo žganja na neko privatno jahto, nakar so jahto napadli in jo zaplenili. Lastnik jahte izjavlja, da nikdar ni imel opojne pijače v prostorih jahte. Pojavila seje neka priča, ki trdi, da je bila prej Uslužbena na zvezni vojni ladji in zna dokazati, da je resnica, da so zvezni uradniki položili to žganje na privatno jahto.
pravico zadnji teden
Na zvezni sodniji se je zadnji petek vršilo zaslišanje za pridobitev ameriškega državljanstva. Sledeči naši ljudje so postali se-j daj ameriški državljani: Štefan Kovač, Frank Kocjan, John Ke-! nig, John Potočnik, Rudolf Ah-i čin, Avgust Spreitzer, Louis
St. Clair Ave.
V Capitol Clothing Co. trgovino na 6317 St. Clair Ave. sta prišla v soboto zvečer dva moška, katerih vsak je držal v vsaki roki po en revoler. V trgovini se je nahajalo enajst oseb, lastnjk, Paul Bernzweig, njegova žena, dve mali hčerki, tri-
Planinc, Malt Bubich, Franki je uslužbenci in pet odjemalcev. Regan, Terezija Dolnjak, Anton Iz blagajne sta roparja odnesla ž ust, Kristina Kurap, Joseph $200 00, potem sta pa lastniku Winkler, John Fink, skupaj 14 trgovine vzela $800.00, katere je novih državljanov. V. zadnjem imel v žepih, posameznim odje-izkazu smo jih imeli «012, danes malcem sta pa roparja odnesla jI4, skupaj 326 naših novih ame-1$235.00, poleg nekaj diamantnih l iških državljanov v tem letu. j prstanov. Nadlegovala pa nista Vsem skupaj naše prav iskrene dva odjemalca, ki sta par minut čestitke! pred njima prišla v trgovino, in -o--katere je policija pozneje aretirala, ker sta bila sumljiva. Dr-Ford namerava zidati no- zen roparski napad se je pripe-
ve tovarne
til ravno nekako ob 10. uri, ko je lastnik hotel trgovino zapreti. Roparja sta se odpeljala v avtomobilu, ne da bi policija znala
Detroit, 22. novembra, Ford Motor kompanija naznanja, da bo izvršila popravila na svojih kam
tovarnah v tem mestu, drugod	_0_
po Ameriki in v inozemstvu ter| AJ Capone se bo moral
zagovarjati
Vlaganje vogelnega kamna se vrši na Zahvalni dan
postavila nekaj novih poslopij, kar bo veljalo $60.000.000. Ta dela bodo izvršena tekom pol- Washington, 22. novembra.— drugega leta. Samo v Ameriki Predsednik Hoover se osebno za-bodo postavili pet novih delav- nima, da oblasti Zedinjenih dr-nic, dočim jih je namenjenih za žav primejo znanega raketirja inozemstvo sedem novih. Ford Al Capone in ga obdolžijo, da gradi novo tovarno v Koelnu, v, je krivo prisegel, ko je označil Nemčiji, kjer bo delalo tisoč lju- Svoje dohodke glede dohodnin-di. Dnevno bodo lahko tam skega davka. Kot se izjavlja od zgradili 75 novih avtomobilov, strani vlade,.bo Capone aretiran kar je dovolj, da se pokrijejo za- prihodnjo pomlad, toda medtem hteve Nemčije.	lahko še stokrat pobegne obla-
_ .. , ,v. . ... stem, ki so toliko pametne, da V Beh nisi pripravljajo javno razgiašajo, kdaj ga bodo
sobe za vnuke	aretirale.
Slovenci in Slovenke,
ki bi- [ Vicla je zmožna, da si po dobrem i imeli Slovenci v metropoli veli-
vajo v fari sv. Vida, bodo praz- premisleku in sodelovanju kaj novali na Zahvalni dan, prihod- j enakega omisli v teh časih.
Smrtna kosa
V soboto zjutraj je preminu- j : la v Mt. Sinai bolnici Marija
____| Eberwein, rojena Turšič, stara
19 Jetna mati	i 49 let, doma iz Dvorske vasi pri
Mrs. Helen Serak, 19 let stara Velikih Laščah. Ranjka je bo-;
mati 13 mesecev mladega fantiča, in ki stanuje na 6203 White Ave., je bila v soboto aretirana, ko je policija našla v njenem domu 5 galon žganja. Mož je že mnogo mesecev brez dela, družina. ni imela kaj jesti, pa je začela kuhati žganje. Pri tem je
lehala več mesecev. Družina j stanuje na 5516 Carry Ave. Tu i zapušča soproga Franka in hčerke: Marija Pajnich in Angelo Grebene ter sina Raymunda. Zapušča tudi brata Frank Turšiča v Detroitu, Mich. Pokojnica je bila članica društva sv. Ane, št.
seveda prišla s postavo v nav- 4 SDZ in članica podružnice št.
skrižje.
Nicola za sodnika
Odvetniška zbornica v Clevelandu je priporočila governer-Ju Cooperju, da imenuje za Com-
25 S. ž. Zveze. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Sons v torek, 25. novembra, ob 9. uri zjutraj. Vsem preostalim sorodnikom izrekamo iskreno so-žalje, blagi pokojnici pa naj bo
mon Pleas sodnika B. D. Nicola, ki je bil pri zadnjih volitvah j lahka ameriška zemlja. Poražen za par glasov. V uradi	v.v
vrhovnega sodnika mestne sod-'	Pogreb Marsica
nije na priporočajo Common Kot smo ze poročali v soboto.
pa priporočajo Pleas sodnika Frank Phillips-a, ki je bil pri zadnjih volitvah tudi poražen.
!/ni73ni divl'i
OkrajnHcomisarj^ naznanja- j kojni zapušča soprogo in hčerjo, da davčna mera za prihodnje ko- v domovini pa starse, enega
je zadnji petek umrl dobro poznani Hrvat Nick Maršič. Pogreb se vrši v pondeljek, iz hiše žalosti na 1408 E. 40th St. Po-
*eto ne bo znašala $2.75 kot prstno naznanjeno, pač pa nekako tri cente manj, kar pomeni, (ia bodo davki od vsakih $1000.-davčne vrednosti znašali 30 Centov manj.
* Sirotnim dajejo v mestu At-'anta, Georgia, večerjo za dva centa.
brata in dve sestri. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
144.000 jajec
Neka tvrdka v Clevelandu je podarila dobrodelnim družbam 12.000 ducatov jajec, ali vsega skupaj 144.000 jajec. Dobrodelne družbe bodo razposlala ta jajca v 9000 domov, kjer stanujejo brezposelni.
nji četrtek, 27. novembra, enega svojih največjih doogdkov v zgodovini slovenske metropole. Ta dan se bo položil vogelni kamen nove cerkve sv. Vida. Kot znano, je župnija sv. Vida največja slovenska fara v Ameriki. Danes šteje okoli 1500 družin. Maloštevilni so bili dnevi pri fari sv. Vida, ko se je lahko obha-jelo enako slavje. Pa na Zahvalni dan, 27. novembra, bodo žup-ljani fare sv. Vida lahko hvaležni, da se jim je končno uresničila njih najbolj goreča želja — videti novo cerkev prve slovenske naselbine v Ameriki..
Doslej smo morali požirati grenke besede, da največja slovenska fara v Ameriki ima najmanjšo cerkev. In ko se položi v četrtek vogelni kamen nove cerkve sv. Vida, tedaj se bo lahko reklo, da ima in bo imela tekom enega leta največja slovenska naselbina — največjo in najlepšo slovensko cerkev v Ameriki.
Slavnost, ki je namenjena za ta dan, bo pestra, izbrana in primerna dogodku, katerega je tisoče Slovencev v Clevelandu nestrpno čakalo že leta in leta. Ko je bila leta 1893 postavljena sedanja preprosta hišica božja za Slovence na Norwood Rd., je seveda tedaj odgovarjala razmeram. Naselbina pa je rastla in tako so naraščale tudi potrebe fare sv. Vida.
Sedanji župnik fare sv. Vida, Rev. B. Ponikvar, gentleman v vseh ozirih in jako skrben gospodar svoje župnije, se je seveda sam zanimal za novo cerkveno stavbo in je delal načrt za načrtom. Toda nova cerkev velja stotisoče, in le župnija sv.
Z razumnim delovanjem cerkvenih mož in dobrih faranov se je končno blagajna za novo cerkev toliko pomnožila, da se je Rev. Ponikvar odločil za delo nove cerkve. Ako bi začel par let prej, bi veljalo župnijo od $30.000 do $40.000 več, kot danes.
Kot se nam poroča, bo slavnost ob priliki pokladanja vogelnega kamna izredno slovesna. Nad 30 društev je obljubilo svojo udeležbo z društvenimi zastavami in s polnoštevilnim članstvom. Vodja elevelandske katoliške škofije, Rt. Rev. Joseph Schrembs, bo sam osebno navzoč, da položi temeljni kamen eni najlepših cerkva v cle-velandski katoliški škofiji. Navzoči bodo vsi slovenski duhovniki iz Clevelanda, mnogo drugih duhovnikov in semeniščni-kov, poleg tega pa pridejo na dotični dan častiti gospodje iz drugim naselbin, da povečajo slavnost. Med drugimi tudi Rev. Ažbe, ki je svoje dni mnogo pomagal pri fari sv. Vida.
Stavba nove cerkv.» sv. Vida ne bo samo pomogla, da ostanejo Slovenci v središču St. Clair naselbine, pomagala bo tudi v mnogih drugih ozirih. Promet bo večji v naselbini, v ameriški javnosti dobimo boljši ugled radi žrtev, katere je doprinesel narod za stavbo.
V resnici se obeta v četrtek, na Zahvalni dan, izredna slavnost za vso naselbino. Ako bo količkaj ugodno vreme, bo navzočih tisoče ljudi, zlasti ker so društva sklenila, da se korpora-tivno udeležijo slavnosti.
Ko se je vršilo polaganje vogelnega kamna S. N. Doma, smo
ko slavnost. In upamo, da bo enako velika pri polaganju vogelnega kamna največje slovenske župnije v Ameriki, nove cerkve sv. Vida. Enake slavnosti se vršijo med nami komaj vsakih 50 let, in vsakdo, ki bo navzoč, si bo dobro zapomnil, ko se bo položil vogelni kamen najlepše slovenske cerkve v Zedinjenih državah.
Iz Washingtona se poroča, da i u „ • i • i v i » je odpotovala v Californijo žena (lOrenjSKl SlaVCek predsednika Hooverja, da pri-i
pelje od tam tri vnuke predsed-; Opereta "Gorenjski Slavček," nika, oziroma sinove bolehnega katero je uprizorila "Zarja" si-sina Hooverja Otroci bodo do- noči v avditoriju Slovenskega bili stanovanje v Beli hiši, in si- j Narodnega Doma, je nadvse sicer štiri sobe. Ijaino izpadla. Igralci-pevci so __svoje uloge proizvajali zelo do-
Zanimivo predavanje bro- Posebno sta ugajala Min-Opozarjamo ponovno na zani- ka in Franjo. Za njima pa ni mivo predavanje v javni knjiž- ;prav nič zaostajala Majda, Min-nici na 55. cesti in St. C 1 a i r kina mati. V Jepem, ubranem A.ve, ki se vrši v torek večer ob petju in slikovitih, lepih kostu-8. uri. Predaval bo Mr. Joseph mih je bil zbor prvovrsten. A. Križman, slovenski odvetnik, Okusna oprema odra" je jako ki bo povedal, kako je prepoto- j harmonirala v vsakem prizoru, val Zedinjene države po naroči- Orkester je bi izvrsten, le pri lu "Ameriške Domovine." Za nekaterih točkah bi bilo zado-predavanje vlada zelo veliko za- stovalo nekoliko bolj nalahno
Hude skušnjave
Zvezni agenti so pretekli petek večer razbili tisoče steklenic žganja blizu jezera in W. Den-nison Ave., Ko so agenti odšli, je prišlo mnogo mladih fantov in deklet v bližino, ki so iskali razbite steklenice in začeli uživati, kar je ostalo žganja v razbitih steklenicah. Tako poroča maršal Osman iz Brooklyn vasi. žganje, ki so ga prohibicijski Miss Dorothy Knapp in Mr. Ru-agenti uničili na onem prosto-; dolph Sajovec. Zjutraj se je vr-| ru, je bilo vredno nad $80.000. j šila poroka v cerkvi sv. Vida, in Na Zahvalni dan	poročna slavnost zvečer v Knau-
Prilj ubij eno društvo sv. Ma-'sovi dvorani je privabila mno-rije Magdalene št. 162 KSKJ, go prijateljev mladega para.
nimanje.
Lepa poroka
Preteklo soboti večer se je vršila v Knausovi dvorani lepa poročna slavnost mladega para
spremljevanje. Vseeno pa zaslužijo pevci in vodstvo zahvalo za trud in požrtvovalnost. Navzoče občinstvo, bro ječe nad tisoč oseb, je igralcem dobro cplavdiralo. Da ne pozabimo: V nedeljo, 7. decembra se bo "Gorenjski slavček" predstavil tudi v mestnem avditoriju Kdor ni bil navzoč sinoči, mu ne bo žal, ako poseti prihodnjo priredi na večer Zahvalnega dne Iskrene čestitke mlademu paru! predstavo, prijazno domačo veselico v	Himen	Naši novi naročniki
Knausovi dvorani. Igral bo Gre- Preteklo soboto sta se poro- V preteklem tednu so se naro-benčev orkester, torej bo dosti čila Miss Mary Jarc iz La Salle1 čili sledeči rojaki na slovenski dobrega plesa in vse druge za- Rd., in Mr. Joseph Sternad iz dnevnik "Ameriška Domovina:"
bave. In tudi za ostalo postrežbo, kot za jedila in dobre pijače, bo v obilni meri preskrbljeno.
E. 106. ceste. Poroka se je vr- Frank Kačar, A. M. Stanovnik, šila v slovenski cerkvi v Collin- John Pucelj, Greenwood, Wis., woodu Poročna s 1 a v n o s t pa Dom- Bradač, Bridgeport, Ohio,
Oltarno društvo	j v Rosmorse prostorih. Na mno-; Mary Rogelj, John Hočevar,
Oltarno društvo fare sv. Vi-Iga leta!	Girard, Ohio, Frank Bol d an,
da priredi v nedeljo, 30. novem- j	Porcka	John Bradač, Frank Anzelc, Ka-
bra, v šolskih prostorih večer- j V Euclidu sta se pretečeno so- nada, Kari Lavrič, Mary Princ, jo in zabavo za vse članice in j boto poročila Miss Antonettej Vsem izrekamo prav iskreno za-prijateljice. Ti večeri so bili še;Bckau'šek in Mr. Anton Lovrin. j hvalo, vselej dobro obiskani, in bodo; Mlademu paru naše iskrene če-; John Blatnik umrl
stitke!
gotovo tudi prihodnjo nedeljo, ker se članice zelo zanimajo za prireditev.
* Temeljito bodo morali popraviti znani nemški zrakoplov Graf Zeppelin.
Eden najbolj poznanih Slo-Zahvalni dan	vencev v Clevelandu, John Blat-
V četrtek, 27. novembra, pra- nik, je nagloma umrl okoli pol-nujemo Zahvalni dan. Na ta noči v nedeljo. Podrobnejše podan "Ameriška Domovina" ne ročamo jutri. Pogreb se vrši
bo izšla.
pod vodstvom A. Grdina & Sons.
U
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays

NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 276. Mon. Nov. 24th, 1930.
Evropa in ameriške volitve
Kako sodi Amerika uspeh zadnjih volitev, pri katerih so republikanci na vseh poljih propadli, o tem že vemo, ker smo in ste čitali različna mnenja raznih časopisov. Kako pa sodi Evropa, zlasti upljivnejše časopisje, o tem pa sedaj prihajajo sem prva poročila in uredniški komentarji.
Francosko in nemško časopisje zlasti komentira glede pridobitev, ki so jih izvojevali pristaši mokrih. Angleško časopisje se pa tozadevno drži bolj rezervirano in piše, da so mokri sicer nekaj pridobili, toda so še daleč od zmage.
V	splošnem je pa nemško, francosko in angleško časopisje mnenja, da letošnja pridobitev mokrih ni tolikšnega pomena kot poraz, ki ga je dobila republikanska stranka Poraz je prišel, ker republikanska stranka ni znala preprečiti slabih časov, in ker je zlasti predsednik Hoover nepriljubljena osebnost.
Nemški dnevnik "Germania," ki je nekako pol-uradno glasilo nemškega kanclerja Brueninga, omenja, da so republikanci pred dvema letoma stopili v volivno borbo pod geslom prosperitete, katere pa niso prinesli narodu, in potem pa časopis nadaljuje: "Zdi se, kot bi bila ironija usode, da človek, ki ima toliko finančne in gospodarske orientacije, kot jo ima predsednik Hoover, nikakor ni mogel odvrniti strašila gospodarske depresije od naroda."
Drug upljiven nemški list, "Vossische Zeitung" piše, da je gospodarski položaj Amerike tekom zadnjih dveh let napotil ameriške državljane, da so oddali pri zadnjih volitvah svoj državljanski protest. "Prosperiteta," piše časopis, "se je spremenila v pravo narodno nesrečo, kakoršnje ameriški narod še zlepa ni videl, in sedanja generacija pa sploh še ne."
V	Franciji, kjer so sicer naklonjeni Zedinjenim državam, priobčuje znameniti časopis "Journal des Debats" mnenje, da se je od predsednika Hooverja najbrž preveč pričakovalo. List pravi, da Hoover pravzaprav ničesar ni naredil in konča svoje poročilo sledeče: "Njegovi maloštevilni pristaši še vedno pričakujejo velikih stvari od njega v dveh letih, ko bo še na čelu vlade. Toda to, kar se je zgodilo v preteklosti nikakor ne daje garancije, bi bila bodočnost boljša. Vse zgleda, kot da bo Hooverjeva karijera gotova v letu 1932, in Hoover bo zopet navaden državljan, prej pozabljen kot je bil kak drug predsednik."
In kaj pravijo angleški časopisi? Jako upljivni časopis, "Morning Post" izjavlja, da je prišel Mr. Hoover kot "veliki duhoven prosperitete na krmilo vlade. Govoril ni druzega kot prosperiteto, toda kjer je veliko gromenja, tam je malo dežja. Razmere, v katerih se Zedinjene države nahajajo, nikakor niso sorodne prosperiteti."
In drugi upljivni angleški časopis, "Daily Express" komentira sledeče: "Posledica novemberskih volitev v Zedi-17jenih državah je prišla, ker Hoover ni izpolnil danih obljub pred volitvami. Zdi se nam, da je ameriški narod bolj hotel dati zaušnico Hooverju kot prohibiciji, sodeč po rezultatih zadnjih volitev."
In glede prohibicije se izjavlja časopis "Evening Standard" sledeče: "Zdi se nam, da se bo moral ameriški narod še mnogo učiti, predno bo prišel do spoznanja, da je mnogo laglje pridjati ameriški ustavi dodatek ali amendment, kot pa ga odpraviti. Res je, da je ameriški narod nezadovoljen s prohibicijo, toda pomagati si ne more, ker je prohibicija vpisana v ustavo. Ameriški državljani so nehote dovolili, da jim je republikanska stranka pritrdila okove na roke, in sedaj so pa spoznali, da se teh okovov ne morejo znebiti. Mi Angleži moramo biti previdni, sicer se nam zna zgoditi ista nesreča, kot se je pripetila Amerikancem."
Kot je videti niti angleško, francosko, niti nemško časopisje nima dobrega mnenja o Hooverju. In citirali smo stavbe iz časopisov, ki imajo v omenjenih državah največ upljiva. In mi se pridružujemo mnenju citiranega časopisja.
Cleveland, O.—Oprostite, ker bo ta moj dopis precej obširen; Vas bom zopet nekaj časa pustila pri miru, kakor sem Vas sedaj en čas. Pa me je ta poredna Marjanca Kuharjeva v njenem zadnjem dopisu podregala, naj se kaj oglasim. Toda, veš, Marjanca, meni je težavno pi-
je, ker se začnem smejati. Smejem se pa ne na glas, ker se bojim možička razdražiti, pa smeh zadržim in se mi začne trebuh tresti, kakor bi imela sama ne vem kaj notri. Oh, ta presneti trebuh in mast, da me takoj iz-
data.
Veš, Marjanca, sedaj bom pa j zamudili nobenega radio progra-
napreduje v tej Mr. Hooverjevi brezposelni prosperiteti. Doživeli smo mnogo veselega, pa tudi žalostnega. Zabavali smo se po društvenih veselicah, piknikih, koncertih, igrah, banketih, na svatbah, surprise party itd. Vse te gori omenjene prireditve seveda nismo obiskali brezplačno, ker človek tudi ne more zahtevati, da bi se brezplačno veselil, plesal, pil in jedel po vrhu.
Toda slišali smo pa le slovenske koncerte na radio skozi vso prošlo zimo brezplačno. Toda brezplačno je bilo le za nas po-slušavce, ne pa za trgovce, ki so nam preskrbeli slovenski radio program. Ti so se žrtvovali in nam omogočili, da tudi tisti slišijo naše slovenske izobražene moči v petju in godbi, ki jih radi poslušamo večkrat in tisti, ki jim ni mogoče udeleževati se raznih koncertov in prireditev, radi oddaljenosti, radi bolezni ali radi finance. Koliko je naših ljudi, ki že dolgo niso slišali slovenskega petja in godbe, kot to slišijo na radio.
Imeli smo več slavnosti razvitja društvenih zastav. Imeli smo selitev častne kupe SDZ iz Gi-rarda v Lorain. Vse to se je zgodilo, prepričana sem o tem, zato, ker sem bila jaz povsod zraven. Tako je bila moja oseba tudi zraven v nedeljo 16. novembra pri posebni slavnosti.
Hitela sem s tisto mojo južino in sem nalašč skuhala tako jed, da sem jo pristavila že ob 9. uri zjutraj k ognju in je tista jed veliko boljša, če kake pol .ure na gorkem stoji, kot pa da bi čisto vrelo jedli, ženske, pa še ve tako naredite, kadar bo ob 12:15 slovenski radio program, če se pa kateri kje zamudi, naj si pa sam s peči vzame, posodo si bo že kako obrnil. Ni treba našega Jakata zato zmerjat, češ, da je on kriv, da je slovenski radio program prezgodaj. Meni je v nedeljo prav prišel, čeprav sem pričetkom tedna mislila, da mi bo šel po gobe in da ga ne bom slišala. Poslušat sem pa šla na 169. cesto k Somrakovi družini, šli smo trije od družine, pa vsak posebej, po ribniško: uni za unim. Najprvo je šel rtioj polo-vičar (kaj je pa spet to za ena beseda — polovičar? Op. Jakata), gospod Josef Bradač st. Pa še kako se je rihtal, že od 9. ure zjutraj do 11.30 dopoldne in še jaz sem ga morala po vratu po-rezat (obraz se mi ne da, se boji, da bi mu brkic ne porezala, kar mu obljubujem že dve leti, da mu jih bom. Enkrat bo že prišla prilika, pa mu ne smete tega povedat, zato ker je rekel, če mu jaz brke porežem, bo on meni nos, da bom enkrat doma ostala in ne mojega nosu povsod vtikovala).
Druga sem šla jaz in si je moj polovičar mislil, da bom moj fir-bec zamudila, ker se ne bom pre-oblekla pravočasno. Tega mu pa nisem povedala, da sem se jaz preoblekla že ob deveti uri, pa da sem oblekla čez s cela predpasnik in sem samo tistega doli vrgla, pa sem bila opravljena za na vsako svatbo.
Tretji je šel Joseph Bradač ml., ki je bil šel k maši, jedel kosilo sam in vseeno prišel prav k programu. Mlajši sinček je pa poslušal slovenski radio program pri Mr. in Mrs. Surtz na 185. cesti, tako da noben slovenski radio program ni prezgodaj in ne prepozno, da bi ga človek ne slišal, kdor ga le hoče. Saj je tako petje in godba, da se v resnici lahko postavimo mi Slovenci. Naši sosedje so Ameri-kanci in že njih starši so bili tukaj rojeni, pa nišo prošlo sezono
sat, ko je že tako moj polovičar j toliko napisala, da boš rekla, da 1 ma in se jim je jako dopadel.
vsak večer jezen, ko berem listine znam nehat; le beri, če imaš Ameriško Domovino in pravi,'čas.
da bo "divors" zato, ker . če ni-j Bliža se že h koncu leto 1930 mam vsak v e č e u društvenih i in kmalu se bo pisalo 1931. Sreč-sej, prebiram pa tisto Jakatovo ni oni, ki si bodo lahko privošči-kolono in njegovo 10-letno biva- j li vesele božične praznike in se-nje v Kanadi, zanj pa nimam dem dni zatem: srečno novo le-nobenega časa. Pravi, da je;to. Če pomislimo nazaj, nam je vedno sam, pa čfc sem jaz doma | teh enajst mesecev hitro minilo.
(Pa tudi slovensko potico poznajo in pravijo, da je jako dobra).
Oh, pozabila sem povedat, da ko sem mojega polovičarja po vratu obrila, sem ga prosila en poljubček za plačilo. Pa je rekel, da nima časa, ker se mu mudi k radio programu, grdoba gr-
ali ne. Ampak gleda me pa le .Veliko otrok se je porodilo in ve-; da. Tok še tega ne, me ženice
rad, kako se smejem. On takoj lliko število ljudi umrlo. Slišalo ve, kadar berem Jakatove stor-lin čitalo se je mnogo, kako svet
pa moramo svojim polovičarjem
sti, od njih odnesti in kuhati, nazadnje bi radi, da bi pa še zanje jedle, njim bi pa teknilo. To je dobro za nas, da vsaj zadnje besede ne morejo doseči. Se strinjam v mušketirkami, da jih bomo enkrat premlatile vse skupaj te dedce dedcaste. Kadar boste pripravljene, kar meni povejte, jaz bom prva z vami. In če bom jaz udarila, ne bo treba nič cepca rabiti. In še bolj mu bo gorje, če pade in se nanj jaz vsedem, bo prec kakor blinc. Vedno sem se jezila radi svoje obilne osebe, sedaj pa vidim, da mi bo še prav prišla, kadar se bomo udarile. Sedaj grem pa zopet nazaj na radio program.
Bilo je 12.15 popoldne, ko se zasliši slovenski radio program. Slišali smo mili naš slovenski jezik, naše lepo petje in godbo. Ves program je bil nebeško lep. Ko sem zaslišala slovensko godbo, se nisem mogla več zdržati in sem zgrabila 21 let starega g. Somraka in se zavrtiva. Kar ustaviti se nisem mogla, kakor se ne more lokomotiva ustaviti tako hitro pri brzovlaku. Kdo bi se pa ne vrtel, če pa igra slovenska godba. Kadar je treba doma kaj delati, me vedno tako noge bolijo, sedaj sem se pa tako vrtela in še s tako mladim fantom. Prav kakor poje tista pesem: Stara sem ratala, delat ne morem, godci pa pridejo, plesat pa po j dem.
Ura prvega slovenskega radio programa je minila prehitro. Blagrovala sem roditelje, ki imajo danes priliko poslušati petje in godbo svojih otrok. Ti rodite Iji še ne vedo, kakšen blagor imajo na tem svetu, da imajo take otroke. Vedo pa to oni, ki imajo svoje otroke in bi jih radi izučili, pa jih otroci nočejo ubogati. V Ameriki ima vsak otrok priliko, da se izuči te ali one stvari. Če ne more iti v redne višje šole, ima pa večerne šole, kjer se lahko nadalje izobrazuje.
Kot sem že prej omenila, moram biti povsod zraven, pa sem se takoj po radio programu napotila na drugo slavnost v S. N. Dom na St. Clair Ave. Ker nimam dnarca ne blaga, me tudi noben Ford ne pozna, zato sem morala fti najprej na bus, potem pa. na "štric karo." Ob dveh sem bila že na mestu. Seveda mojega polovičarja ne pustim rada samega doma, našega 17-letnega sinčka pa tudi rada vza-meva seboj, da bi ga privadila na slovenske prireditve. Seboj sva vzela tudi mojega plesalca. Zakaj bi pa ne šel z nami, saj mu je moj mož stric, ko je materin brat, in jaz sem mojega moža žena, torej temu fantu teta. Vsaj jaz mislim tako, kako pa on misli, tega pa ne vem. Pa naj misli, kar hoče, samo da meni ne pove.
Zopet sem ušla s pota. Ni čuda, da moj polovičar vedno pravi, kako bo potem na svetu, ko mene več ne bo, ko nisem ugna-na ne ponoči, ne po dnevu. Torej društvo Slovenec št. 1 SDZ je praznovalo 20-letnico svojega obstanka in je razvilo ob tej priliki novo zastavo za svoj mladinski oddelek, ki bo tem članom, v starosti od 1 do 16 let vihrala na njih slavnostih in jih spremila do hladnega groba, če se kateremu primeri smrt.
Program je bil krasno aranžiran. Hvala tistemu, ki se je toliko trudil, da je ves ta program skupaj zložil, zakaj to da dela in razum. Od veselja in ginjenosti so me oblile solze, ko sem videla naše prve slovenske boritelje in ustanovitelje Slovenske Dobrodelne Zzeve. Imeli so pripete lepe šopke Hvala vam lepa vsem za vaše plemenito delo, katero vam nikoli ne more biti poplačano. Spomin na vas bo živel, dokler bo živela Slovenska Dobrodelna Zveza. Vem, da ste bili tudi vi ginjeni, ko ste videli razvijati se novo zasta-
je vaš trud bogato obrodil. Lepše dedščine niste mogli zapustiti svojim otrokom, kot to našo organizacijo, S. D Zvezo Vsi navzoči so imeli solzne oči.ob tem prizoru.
Slišali smo pevsko društvo Lira, ki je zapelo nekaj krasnih pesmi, kar je bilo že vse opisano v Ameriški Domovini 17 novembra. Sadarjev orkester nam je pa igral lepe komade, tako da sem imela od 12. ure opoldne pa do 5. ure popoldne lepe ure pra-
Če verjamete, al' pa ne
Tukaj je zopet malo "trošta" za moje ranjeno srce od mojega dobrega prijatelja:
"Dragi Jaka! Nič se ne boj,
Menda ja na veselico, katero priredi nadvse agilno društvo sv. vega užitka, ki mi ne bodo šle Marije Magdalene, št. 162, K. S. tako kmalu iz spomina.	k. Jednote, v Knausovi dvorani.
Hvala vsem slovenskim tr-1 Na to našo veselico vabimo vse, govcem, ki ste nam dali sloven- 0d blizu in daleč, velike in majh-ski radio program. Prosim čla- ne, široke in tanke. Zdrave in nice SDZ in vse slovensko ob-: tudi tiste naj nič ne ovira, kateri činstvo, da kupite listke za da-1^ ravno ne počutijo 'eršte klas,' rila. Tudi jaz jih imam v pred- ;ker na Magdalenini veselici se prodaji in tudi vsi tajniki in taj- !bo tako živahno gibalo, vrtilo in
nice SDZ. Trgovci se žrtvuje jo, dajmo tudi mi nekoliko pomagati. Za 25 centov, ako vam bo sreča mila, se boste lahko peljali v staro domovino v svoj rojstni kraj pogledat.
Marjanci Kuharjevi jaz ne privoščim sreče, ker je bila pred par leti v stari domovini, pa je še takrat revčke martrala, da so šli opolnoči zaklad kopat. Ti grda, ti! Privoščim ji pa en cekin, ker je fejst punca, pa pridna, ker tako lepe dopise piše. Marjanca, kadar skupaj pridemo, se bomo pa še kaj več pogovorile. Pridna bodi, pa še piši. Nagrado za v stari kraj, ki jo bo dal Mihelich Co., pa kar pozabi, ker tista je samo zame. Kako bo lepo, ko se bodo mojega rojstva kosti peljale čez hribčke in dolince, čez ravno polje, čez široko morje, do mojih roditeljev gomil. Tam se bom najprvo ustavila, ker rada bi videla še enkrat kraj, kjer moji ljubi starši, sorodniki in dobrotniki spe. Prižgala bi jim rada sveče in vsadila na njih gomile svežih rdečih rož, zalila bi jih pa s svojimi solzami. To so moje resnične želje.
Sedaj pa prav lepe pozdrave slovenskemu radio klubu, trgovcem, pevcem, pevkam, godbenikom in govornikom, ustanoviteljem, članom in članicam Slovanske Dobrodelne Zveze, raznim društvom in organizacijam ter njih članstvu, ter končno vsem čitateljem Ameriške Domovine. Tebi pa, dnevnik Ameriška Domovina, želim mnogo novih naročnikov. To želim samo Mr. Pircu, Jakatu pa eno figo v žep, zato ker nas ženice v svoji koloni tako obira. Dobro, da je bil šel za dva tedna v kanadske gozdove, kjer se je pokoril z delom ženskega spola, ko je nosil vodo na glavi. Vem, da bi bil desetkrat omedlel od težav, pa ga je voda po nosu sproti brihtala. Ko je srajce pral, si je tudi z vodo težave odganjal. Dobro je bilo, da so imeli vsa jedila v kantah, drugače bi bil še od lakote umrl, Drugega tako ni jedel kot ocvrto slanino in fižol. Pisal je, da je slišal samo en večer volkove tuliti in da ni mogel nobenega medveda, ne moosa in ne srnjaka ustreliti. Kako bo pa prišla zverina do tebe, ko si pa vedno sam fižol jedel. (Joj, na to pa še mislil nisem. Mary, pogruntala si jo' Op. Jak.). Divjačina je gotovo mislila, da Jaka za njimi s ka-rabinko strelja, pa je le fižol pokal.
Pozdravljeni še enkrat vsi skupaj, pa še Jaka zraven.
Mary Bradač.
1153 E. 167th St.
plesalo, da bo vse bolj pri stropu, samo pete bodo pri tleh. če se takozvani revmatizem pase po katerem, le kar gor k nam, kjer bo polka mazurka vse pozdravila.
Za vse bo dobro preskrbljeno, za stare in mlade. Noge bomo metali lahko po stari ali pa po novi šegi. (Saj ne vem, kako jih bom jaz, ker jih ne znam ne po stari, ne po novi šegi)! Pogovorili se bomo marsikaj s svojimi prijatelji in znanci, in ženice se bomo pa kaj "potokale" o svojih "tastarih" in o svojih otrocih, kakor je že naša navada. Pa še nekaj bo. En zlat "cekin" se bo tudi dobiv. Na kakšno vižo se bo pa dobiv, pa ne smem povedati, boste že izvedeli, ko pridete v dvorano. Bomo videli, kateremu bo sreča najbolj mila. Se pa vidimo na veselici.	Marija Hochevar.
Cleveland, O.—Ne pozabite si zapisati dan 27. novembra, ker ta dan bo za nas Slovence tukajšnje okolice velikega pomena. Dopoldne gremo večina" k službi božji, da se zahvalimo Bogu za vse prejete dobrote skozi celo leto. Popoldne se pa podamo vsi k polaganju vogelnega kamna nase nove cerkve sv. Vi-
Cleveland, O.—Toliko je vi ka in krika od gospodov razkol nikov, kako da se jim krivica godi. Zarja je bila ustanovlje na, ko še nobenega teh zraven ni bilo in vseskozi je bilo lepo in mirno, in oba, klub in Zarja sta šla roka v roki naprej. In tudi pri razkolu bi vi ne dobili večine, ako bi šlo po pravici, ker dve tretini iz vaše grupe nista imeli članarine plačane že po več mesecev, posebno glave razkol-nikov.
In sedaj kriče in nas sprašujejo za račune, kam smo deli denar. Kam ste pa vi deli tistih $300, ki ste jih dobili za Zarjo razbiti ?
Nadalje je tudi tak grozen jok in stok, kaj da je urednik vse napravil za Zarjo. Priznavam, da je res toliko napravil, da bo naselbina težko prebolela, ker se bo eden največjih zborov razbil. Narod ne bo pozabil, da se je to napravilo vse samo radi osebnih ambicij.
Da so zbor razbili samo radi republikanske stranke, je pribita resnica, katere ne more utaji ti ne Grill, ne kdo drugi. In Grilla prispodabljajo pokojnemu Jožetu Zavertniku. Grill mu niti do kolen ne seže, ker Jože je bil od mladih nog za delavca in njega napredek in se zavedal, da je delavec, ne pa da bi delavce prodajal kapitalistom in njih stranki in se družil z ljudmi a la Maschke.
Pitajo nas tudi z zabitostjo. No, glede tega se pa kar na svoja prsa potrkajte. Kakšne izbruhe že zadnje čase izliva urednik E. bi pa nikdar ne pričakoval od njega, da je tako nizko padel, da predbaciva svojemu nasprotniku družinske razmere. Sramota! A. Vehar, Zarjan s. k. -o-
vo, ko so prikorakali vaših otrok da. Dan, ko se bo to zgodilo,
otroci na oder ob zvoku slovenske godbe. Kako so pozdravljali z malimi zastavicami novo zastavo, ki se je razvijala ob zvokih ameriške himne. Videli ste,
in otrokom streči, vse jim zne- j da se niste borili zastonj in da
smo željno pričakovali že leta in leta, in sedaj se nam bo ta želja izpolnila na Zahvalni dan popoldne.
In zvečer? Kam jo pa mahnemo zvečer? Hakrabolt nazaj!
Navodila za izdelovanje
vina so protipostavna
Washington, 21. novembra. Zvezni prohibicijski komisar Woodcock je izjavil danes, da je protipostavno dajati navodila, kako se naredi vino, ravno tako kot je protipostavno dajati navodila za izdelovanje žganja ali pive.
le poduči malo naše ženske, ker so nekatere potrebne poduka, posebno ta mlade. Jaz poznam neko mlado žensko v Akronu, ki je dobila na poročni dan $500 za poročno darilo. In veste, kaj je naredila? šla je v mesto in si kupila 27 novih oblek. Kaj ne, Jaka, ta bi že potrebovala nekaj poduka? (Ja, bi ga, zato ger ni kupila nič čevljev in klobukov. Op. Jak.).
Pa še nekaj bi te prosil, Jaka. Ali bi mogel iti nekoliko posredovat pri naših ženskah, da ne bi tako hudičevo grdo svojih mo-žičkov ne zmivale, če pridejo malo pozno domov, recimo ob treh ali štirih zjutraj. Pa še vrat ne pridejo odpret. In veš, da bo sedaj kmalu zima in da ne bo dobro zunaj čakat na mrazu, predno se ženska prikobaca do vrat in potem dobi možiček tak sprejem, kot birmanec od škofa. Jaka, jaz vem, da bodo tebe ubogale, če jim daš kak dober nasvet.
Te lepo pozdravlja in vse skupaj,	John Widervol.
*
Eno bi ti svetoval, John, pa ne vem, če se bo obneslo. Če bi se dalo napraviti pri vratih mesto električnega zvonca, taka naprava, ki bi bila napeljana v spalnico pod posteljo lepše polovice in bi bila na koncu pritrjena velika in špičasta šivanka. Kadar bi mož pritisnil pri vratih na gumb, bi skočila šivanka kvišku in zbodla drago ženico, ki bi bila v dveh minutah pri vratih. Ko bi se pa vrata odprla, bi moral sneti mož klobuk z glave in ga z roko pomoliti skozi vrata, če bi prifrčal klobuk z obratno pošto skozi vrata, potem naj možiček kar pozabi na svoj mili, dragi dom in naj gre spat v garažo, dokler se ne pre-vedri. To je vse, kar vem svetovali.
A
Sedaj Pa še en "prifelc" od naše naročnice iz North Madiso-na:
"Ne morem se premagati, da se ne! bi tudi jaz oglasila radi tiste naše radio ure, oziroma, da se sklopljem na Jakata, o katerem nisem mislila, da bo tako hudoben, da bo take radio ure postavil. Mar naj bi bil izbral tako uro, ko pride od marjaša domov, pa bi vsi poslušali program : on, ki pride domov, in žena, ki se k maši odpravlja. Veš, mi farmarji nimamo vsi radija doma, in jaz moram dve milji daleč kolovratiti, da ga lahko poslušam. In mi nimamo skrbeti samo za naše želodce, ampak tudi za tiste gospode, ki imajo dolge rilce in za gospe ko-kodajske in za konjička belega. Pa za take srnice, kot jo je dobil Mr. Hoffart v dar ob svoji 25-letnici. Pa še nikjer nisem slišala, da bi se koza v srno izpre-menila. Saj za take srne, mislim, si ti šel v Kanado. Jaka, glej, da te radio ure spremeniš, drugače te bo začelo črvičit v želodcu, ker ti bom jaz vse hudo privoščila. Oh, da bi te vsaj bili pozabili v Kanadi! Te pozdravlja
Vodiška Johanca.
^ Na otoku Cipru je v pregnanstvu umrl kralj Hussein od kraljevine Hedža.
Draga Johanca! Prej ko bos to brala, bo že ura za radio program spremenjena. Orajt, ker niste hotele poslušati programa pri kosilu, ga boste pa pri večerji. Sedaj bo menda vsem ustreženo: ženske naj pristavijo večerjo ob pol petih in privijejo ogenj tako, da bo zavrelo natančno ob šestih, ko bo program končan. Namreč natančno ob šestih se bo oglasil vizel na pi" skrih. Pa ni treba takoj leteti kuhinjo, počakajte na drugi vizel. Vidite, pa se tako jezite na tisti vizel na piskrih. Ko boste omedlevale od lepega programa, pa vas bo vizel zbudil k pravi zavesti. Ali pa se tako ravnajte kot jaz, ki v nedeljo nik-dar ne večerjam, ker vasujem vse popoldne pri ohajčanu.
Vesti iz domovine
Smrt pod bukvo sirote: Iz
Krive Palanke poročajo: Lani je Todor Trajanovič iz vasi Gaber posodil siroimašni ženi 20 kil žita. Letos bi bila morala revica žito vrniti. Ker pa tega v svoji revščini ni mogla, ker njeno malo polje ni obrodilo, je zahteval mesto žita vračilo v drugem blagu. Sirota mu je dovolila, da sme posekati njeno bukev. Todor Trajanovič je takoj šel na delo in posekal drevo, ki pa se je pri padcu zvrnilo in Trajanoviča ubilo.
Volkovi v Srbiji. V zadnjem času so se pojavile v okolici Kur-šumljije močne tolpe volkov, ki so napravile kmetom že ogromno škodo. Tako je udri kmetu Krsti šariču močan trop volkov v stajo in mu poklal 50 ovac in koza„ Kljub temu, da je bila staja ograjena z močno in več metrov visoko ograjo, se je posrečilo volkovom vdreti vanjo na ta način, da so izkopali pol metra pod zemljo rov, skozi katerega so šli med drobnico. Ostale ovce, ki jih volkovi niso po-davili, so pa skoraj vse ranjene. Tudi drugim kmetom so napravili že veliko škode. Tako se nekemu kmetu iz Kastrata raztrgali devet ovac, drugemu iz Krčmara pa dve kozi. Kmetu Planiču iz Krtoka so raztrgali konja ter še mnogim drugim kmetom napravili precej škode.
Volkovi so tako divji, da napadajo celo ljudi. Pred par dnevi so se v Raču vračali učenci iz šole, ko se je naenkrat pognal na dva šolarja volk. Eden od šolarjev je bil tako bister, da je hitro splezal na drevo, in take ušel gotovi smrti, mlajšega pa je raztrgal volk. — Kmetje pripovedujejo, da se- dan na dan pojavlja vedno več volkov, pred katerimi ni nihče več varen.' In kljub ostremu zatiranju teh zveri, v teh krajih volčje nadlege ne bo še kmalu konec. Tako je naletel kmet, ki je bil na poti v Vukojevac, na tri volkove, ki so se baš mastili s teletom. Takoj je zgrabil za puško in enega Ustrelil. Ostala dva pa je ranil.
Žrtev zločina. V Dolenji vasi Pri Cerknici je umrla 21-letna F. I. Ker je bila smrt mladega dekleta sumljiva in so se širile razne govorice, je sodišče odredilo obdukcijo. Dognalo se je, da je umrla radi zastruplje-nja, povzročenega od zločinske operacije.
Ptuj v očeh Francoza- V
"L' Europe centrale," ki tedensko izhaja v Pragi, je nedavno S- Raymond Warnier skoro dve strani posvetil ptujskemu mestu. že na platnicah je primerja slika mesta, tekst pa krasita še dve sliki: grad in del muzeja z oknom v romansko - gotskem »logu. Ptuj, pravi avtor, vzbuja neskončno zanimanje tako po svoji častitljivi preteklosti kot s svojim dvigom tekom stoletij. Najprej se dotakne zgodovine: lePe rimljanske ceste in dravskega mostu, s čimur je Ptuj postal izhodišče rimskim legijam Proti severu in s tem začel kopi-e'ti tudi svojo slavo. Mimo sto-[etij rimske okupacije, salcbur-ških nadškofov, turške invazije, Pride do plemstva, na kar še da-nfes spominja Herbersteinov *p'ad, pri katerem se mudi delj ea»a. Predvsem pa si je treba gledati muzej. Vabljivo dana-ynJe mesto ni drugega kakor Senca svoje viharne in svetle Preteklosti. Ima izvrstna vina. k'eti skrivajo bledo-rdečkasta in peneča se vina, ki so zelo na gla-Medtem ko po častitljivem j-'aku poganja trava, se na vseh koncih uveljavlja moderno živ-;'e,ije. In ali ni znak večno istih pitonov, se sprašuje pisatelj, da ^nes drve veliki ekspresi mimo '^romne postaje: Od Pešte do ^ce in v Cannes? Za rimskimi 1'oti — ceste tehnike. Gospod - »'SHtelj si je Ptuj očividno zelo bro ogledal. v tragična smrt mladega fanta. Neštetih serpentinah se spu-
šča gozdna železnica tvrdke Ju-goles od vasi Topličice dol v dolino, dokler ne pride pod vasjo Rožič vrh v ravnino. Tu se je te dni zvečer pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje mladega fanta, ki je vestno vršil svojo službo kot zavirač. Na teh serpentinah mora ne samo strojnik, temveč tudi vsak zavirač biti na svojem mestu, da vlak, naložen s težkim tovorom lesa, ne zdrsne v dolino. Ko je usodnega večera prišel vlak v ravnino, je moral zavirač Veseli popustiti zavore na več vozovih, med vožnjo se je moral podati tudi na zadnji voz. Ko je šel po prezadnjem vozu, ni opazil v temi, da je že na koncu voza in je hotel stopiti še naprej. Pri tem je pa padel med vozove in prišel med kolesa, ki so mu odrezala desno nogo v stegnu in desno roko zmečkala v zapestju.
Med ropotom vlaka nihče ni slišal njegovih obupnih klicev, in tudi ko je vlak prispel v Črnomelj, ga ni nihče pogrešal. Ponesrečeni se je onesvestil in je tri ure ležal tam na železniškem tiru, medtem ko je njegova mlada kri tekla iz globokih ran. Po treh urah je prišel zopet k sebi. To je bilo za njega strašno prebujenje, ko se je zavedal, da je brez noge, sam brez pomoči, v temni in mrzli jesenski noči. Začel je na novo klicati na pomoč. Tedaj so ga vendar slišali v vasi Naklo, prihiteli na pomoč in ga spravili pod streho pri Ko-betičevih, šli po zdravnika v Črnomelj in obvestili tvrdko Ju-goles, ki ga je dala prepeljati v Črnomelj in potem v bolnišnico v Karlovec, kjer je drugi dan na to umrl. Fant je bil doma od Kočevja, imel je dve gimnaziji, toda ker ni imel staršev, je moral pustiti učenje in se lotiti zaslužka. Njegov oče je bil logar v Auerspergovih gozdovih, kjer je pred leti zašel v globok sneg in tam zmrznil.
Podrt kraški hrasf. Nedavno je umrl na Blokah pri Rakeku Gregor Benčina, mož svoje vrste. Doma iz Raven, ni skoraj prav nič imel, razen nekaj malega: hišo in kmetijo. Toda imel je srečno roko. Povsod je iskal, kako bi prišel "naprej." Začel je trgovati; pri nas pravimo "mešetariti." Skozi njegove roke je šel marsikateri rep. Vtak nil se je v kupčijo z obTfeko, z ovcami* s prašiči, z govejo in s konjsko živino. Odprl je prodajalno in imel gostilno, ki je, da-si skrita v oddaljeni vasi, imela dober sloves daleč naokrog. Bil je zelo postrežljiv, ljubezniv in šegav mož, ki je imel obilno prijateljev. S svojo rajno ženo Nežo je v tej stvari takorekoč konkuriral.
Kako živijo na Bloški planoti.
Po dolgih letih sta v letošnjem poletju vendarle ajda in fižol dala svoj sad. Tako lepega pridelka že zdavna ni bilo. Zadnja leta nam je zrastlo baš ravno
DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH
Najzanimivejše je bilo postavljanje šotora. Na tleh je ležal jako debel, napol preperel smrekov hlod, ki nam bo služil za zavetje v hrbet, spredaj pa bo gorel taboriščni ogenj. Posekali smo osem kot roka debelih jesenovih dreves, jih oklesti-li in zataknili za hlodom v zemljo, tako da so konci štrleli preko debla. Potem smo vzeli dva velika blanketa in ju pogrnili preko teh palic in šotor je bil gotov. če bi bilo ponoči deževalo, nas ta šotor ne bi varoval moče, ker je segala streha samo poševno nad našim ležiščem, pač pa je imela ta streha nalogo, da vlovi gorkoto od ognja, da nas ne bo zeblo v mrzli noči, ki so tukaj jako strupene.
Nastlali smo ležišča s smre-i kovimi vejicami, pogrnili par blanketov in ležišče je bilo gotovo. Karabinke smo obesili na bližnje drevo, da bodo v slučaju potrebe pri roki. V tem je bil tudi Joe gotov z ribami in ko jih prinese od potoka, reče:
"Doli pri potoku sem opazil sled moosa in je morda samo kaki dve uri stara. Ko se stemni, ga bomo poklicali in če ne bo prišel nocoj, ga bomo dobili pa jutri zjutraj. Boljše bi 'sicer bilo, da bi se peljali s čolnom doli proti Demont jezeru in bi ga tam poklicali, ker se bojim, da se bo bal priti sem radi ognja. Toda noč bo jako temna in ne bo za iti od taborišča. Klical ga bom pa vseeno, da ostane kje v bližini, zjutraj ga bomo klicali pa nižje. Jack in jaz greva k par milj oddaljenemu jezeru, da pogledava za kakim srnjakom, drugi pa glejte, da bo dovolj drv za ogenj, ker kuriti bomo morali vso noč in držati precej velik ogenj, ker noč bo mrzla.
Tako je govoril Joe, naravnost in iz srca in n i h č e si ni upal, da bi mu jezikal nazaj, da-si je mene mikalo, da bi izrazil svoje srčne čute in mu povedal, da devet ur hoje je približno dovolj za navadnega mestnega človeka, ki ni prišel v Kanado zato, da bi se za žive in mrtve pehal za srnjaki in moosi in mučil svoje trudne noge. Toda Joe je potipal na mojo lovsko žilico in na samozavest, da je mene edinega izbral za ta večerni pohod in da stavi vse svoje upe na mojo karabinko in mirno roko. Frank se tega pogovora ni osebno udeležil, ker se je bil med tem že vlegel za bližnjo smreko in prav nedolžno spal.
Anton naju je pripeljal čez potok, potem jo pa ubereva naravnost gori v strm breg. ( Joe jo je praskal, kot bi ravno prišel od maše, kjer je celo uro presedel, jaz sem pa pihal za njim kot kovaški meh-1, se oprijdmal za grmovje in veje dreves in se poganjal za njim, kolikor sem pač mogel. Bil sem že od dnevne hoje jako zmučen, sedaj me pa še Joe vodi čez hribe in doline in prav zavidal sem tovariše, ki so ostali v taborišču. Toda povedati nisem hotel tega Jovu,
toliko, da so ga imeli vsaj za se-	.	.
me. Krompirja imamo, hvala ker nisem hotel izgubiti njego-
Bogu, tudi dosti. Slovi pa naš krompir vsled izbornega okusa daleč naokrog. Tudi drugi pridelki so še nekako dobri, žita bi bilo, pa ga je sklestila toča, ponekod celo dvakrat, sena pa zato ni, ker je spomladanski mraz preveč škodoval.
Vsled gospodarske krize silno trpi tudi naš kraj. Svoje dni smo imeli na Blokah imenitne dohodke z mešetarenjem in z vožnjo. Zdaj je temu vsemu — kakor se zdi — konec. Nekater'^ gospodarji imajo pri živini občutne izgube, drugi si pa ne morejo ničesar zaslužiti, ker ni ne vožnje na Rakek, ne iz gozdov. Zanimivo je slišati, kako vozniki drug drugemu škodujejo pri prejemanju vožnje. Prodaja le- vrste se je prodalo. Med kup-sa iz gozdov se je skoroda usta- ci je bil tudi kralj Aleksander, vila, dočim je lansko leto narav- ki je za svojega sinčka Petra ku-nost -cvetela. Značilen gospo- pil več igrač in naročil izrezlja-darski pojav je tudi, da tudi ne vojake in topove. — Druga domača, in sicer edina žaga vča- j če pa se silno čuti gospodarski sih stoji. Pozdraviti pa je nov j zastoj.
vega zaupanja vame, m sem se delal, kot bi lahko prehodil danes še najmanj petdeset milj, če treba po glavi.
Joe ni nič iskal stez in potov, ampak jo je praskal kar vsevprek, čez drn in strn. Včasih je malo postal, se ozrl okrog sebe, da se je orijentiral, potem
obrat g. Milana Modica iz Nove vasi, ki je vpeljal v svoje podjetje strugarstvo. Na zadnjem velesejmu je bilo razstavljenih nekaj silno zajemlj'ivih kosov, ki so vzbudili občo pozornost. Posebnost te vrste so bile šatu-lje vsakovrstne oblike, ki so bile primerno na pokrovu tudi slikane. Pa tudi šaha vsakojake
Piše JAKA DEBEVEC
jo je pa zopet udaril naprej. Videlo se je, da pozna vsako drevo, vsak grm, vsak hrib in se je kretal v gošči kot bi hodil iz kuhinje v sprejemno sobo in nazaj. V dobri uri prideva do malega jezera, ki je ležalo mirno in veličastno v globoki zaseki. Po-lahko se plaziva med visokim bičevjem, da bi prišla do prostora, kjer bi imela razgled čez vse jezero. Končno se Joe ustavi in mi šepetaj e reče, da se bova tukaj vsedla in pazila.vsak na eno stran jezera, če pride k vodi kaka divjad. Jaz sem pa videl, da ne kontrolirava skrajnega levega zaliva, ker nama zapira mal rtič pogled, zato mu tudi šepe-taje rečem, naj greva še tistih deset korakov, ker bova od tam lažje videla vse jezersko obrežje. Joe ne reče nič, samo pokima in gre naprej, jaz pa za njim.
Komaj pa napraviva kakih 5 korakov, kolikor mogoče potiho, ko naenkrat pred nama nekaj zašumi, potem se pa zasliši od jezera in gori po bregu tako klo-potanje in skoki, kot bi kdo zapodil čredo divjih konj v hrib. Kot okamenela ostaneva in gledava. Videla nisva ničesar, ker je žival, ki sva jo vzdignila, zakrivalo gosto grmovje. Vedela sva takoj, da so morale biti najmanj tri srne, ki so se pasle za ovinkom, do katerega sem svetoval Jovu, da naj greva. Naj-brže so naju zavohale, predno sva jih midva zagledala, in zbežale. če bi bila ostala na prvotnem prostoru, jih itak ne bi videla. Edini način, kako bi jih bila zalotila, bi bil, če bi bila prišla k jezeru nekoliko višje z brega doli. Toda kdo bi si pa mislil, da bodo srne ravno tam.
Strašno sem bil jezen, da nama je ^frčala pečenka izpred nosa, pomagala pa ne bi nobena molitev, ne kletev, zato se tudi nobene nisem poslužil, ampak sem samo strašansko žalostno zrl po vodni gladini, katero je ravno tedaj zlatilo večerno soln-ce in poljubljalo lahne valovčke, ki so se delali na jezerski gladini. Joe je šel potem v velikem ovinku nazaj v hrib, da bi morda obrnil srne nazaj, jaz pa sem ostal pri jezeru in čakal. Kmalu pa pride nazaj in me pokliče, naj pridem gori na rob. Povedal mi je, da je sicer videl sle dove, med njimi sled jako velikega srnjaka, toda ne duha ne sluha ni za njimi.
Obrneva se proti domu, ka mor sva bila prišla že v trdi temi. Jaz sem kar padel kraj ognja, ki so ga bili napravili tovariši in povedal, kako malo je manjkalo, da nismo imeli za večerje srnjakov steak, mesto rib Fantje niso rekli nič, samo spogledali so se, kar je pomenilo toliko, kot: ali ga slišite, lažnjiv-ca! Jaz se tudi nekoliko razumem na to n e m o govorico, in sem jim izkazal svojo naklonjenost s tem, da sem jim obrnil hrbet in si prižgal cigareto.
Joe, ki je bil vrhovni dvorni kuhar, se je bil med tem že pripravil, da napravi večerjo. Vzel je ponev, jo lepo obrisal z brezovim lubjem in del notri nekaj masti in nekaj tenkih kosov slanine. To je bilo kmalu ocvrto in del jih je na kovinast krožnik in postavil v bližino ognja, da ostane slanina gorka. Potem je pa naložil v ponev kose rib in jih začel peči. Johny je pa postavil k ognju dve kanti našega zvestega spremljevalca fižola, obesil čez ogenj posodo « vodo, da bo za čaj, potem ko se pa vsedli okrog ognja in potrpežljivo gledali v ribe, fižol in čaj, kedaj bo gotovo, ker lačni smo bili kot volkovi.
zapostavljanje bi znalo zaigrati revolucijo v drugače mirnem in složnem občinstvu. Ko je nare-zal kruh na posamezne kose, nas je vprašal, če hočemo morda toast (opečen kruh). Vsakdo ve, kaj je toast in vsakdo ve, da je to kaj slasten prigrizek, posebno če se toast namaže po obeh straneh s sirovim maslom. Začudeno smo ga pogledali in smo prvi hip mislili, da se iz nas norčuje. Kot znano, se peče ;oast samo na peči, ali v peči, tu-taj pa nismo imeli drugega, kot jako močan ogenj.
Ker sem moral jaz v slučajih nesporazuma vedno mešetariti med strankami, sem tudi sedaj stegnil jezik in vprašal Jova:
"Če si prav naš vodnik in še Kanadčan po vrhu, ampak vle-tel nas ne boš."
"Niti na misel mi ne hodi kaka potegavščina, samo vedel bi rad, če hočete imeti toast. Kot kuhar te ekspedicije sem pripravljen služiti vam in vašim želodcem po svojih skromnih močeh- in vam napravim, kar morem. Seve, če bi vam predložil pečena bukova polena za večerjo, bi se lahko reklo, da vas vlečem, ampak z toastom resno mislim."
"Joe, če nam skomandiraš toast na temle ognju, bom poslal tvojo fotografijo in en kos tistega toasta v Pariz, kjer so najboljši kuharji, in morda se zna zgoditi, da jim pokažeš svojo kuharsko umetnost. Na vsak način boš pa deležen našega naj-vdanejšega spoštovanja in lahko računaš na našo hvaležnost za vse večne čase. Kar poglej Franka, Joe, komaj si omenil toast, pa so mu pritekle solze v oči in kapljajo iz ust samega po-željenja." Tako sem delal komplimente že vnaprej Jovu in njegovemu toastu.
"Orajt," reče Joe, "ga bom pa napravil."
V bližnjerg grmu odreže palico, jo oklesti, na koncu pa pusti rogovilico, katero priostri z nožem, da je dobila podobo vilic. Vzame kos kruha, ga natakne na to rogovilo in ga drži proti ognju, prav tako, kot Ribničan. ki je kazal arneka proti luni in kričal: "Arnek, vidiš ogenj!" Ko je bil kruh na eni strani opečen, ga je nateknil na drugo stran in še to opekel. V par minutah pa je bil toast gotov. Tako je opekel ves kruh in kmalu je stala na bližnjem hlodu cela kopica toasta. V tem času so bile pa tudi ribe že pečene, fižol gorak in čaj skuhan, pa smo posedli okrog ognja in prav po grofovsko večerjali. Joj, je bila to večerja po naporni hoji ta dan.
Po večerji smo naložili novih drv na ogenj, nekateri so si prižgali cigare in cigarete, Joe. Johny in jaz smo šli pa doli k potoku, da prijazno povabimo moosa na sestanek. Joe je zvil iz brezovega lubja rog in je začel tako milo klicati doli po zaseki in gori čez rob gozda, da so meni stopile solze v oči nad tako ginljivimi glasovi. Po drugem klicu Joe napne uho proti gozdu in reče:
"Ali ga slišita?"
Šepetaj e mu povem, da sliši-va pač utripanje svojih src, ne pa moosa. On pa pravi, da je slišal nekako pihanje v gozdu in slišal, kako se je par suhih vej prelomilo. Trdil je, da je gotov, da je bil moose in da je prišel na klic, da pa je najbrž zavohal ogenj in se vrnil v gozd. Joe je tudi rekel, da ga bo še parkrat poklical ponoči, da bo s tem držal moosa čez noč v bližini in zjutraj ga bomo pa doli I pri jezeru zvabili k sebi. Jaz sem mu vse pritrdil, sam pri se-
..................................... hitro Jim. «toda tvoj 0Č6( Greg>
je ranjen!"
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA P0M0C!
Novele Grazia Deledda
iiiiiiimimmmimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
S profesorjem ustrelita oba kmalu, prav tedaj pa izstrelijo svoje pištole tudi Greg, Jim in Sam. Vsaj kakega pol tucata napadalcev obleži, ostali pa dirjajo dalje.
"Fuj, ves gozd jih je poln!" vzklikne Milliken in porine nov naboj v puško.
57. Ognjena reka Mrakovidce je bilo zdaj mogoče razločno videti in Jimu se nikoli niti sanjalo ni o takih bitjih. Vsled svojih ilovnatih obrazov in teles, svojih izbuljenih oči in dolgih, zmršenih las so bili videti kakor strašne pošasti iz Tisoč in ene noči. Streljal je in streljal pa se vendar niso ustavili. Oči je imel vprte v napadalce, vendar pa je napol zavedno opazil, da je Milliken vrgel puško proč in izginil. Ni pa vedel, kaj počenja in tudi časa ni imel na to misliti, kajti vse svoje sile je moral napeti, da zavrne krdelo divjakov, ki so hoteli udreti v ograjo. Vsa družba se je obupno borila. Zambo, ki ni imel puške, je zgrabil veliko gorjačo in je z njo podrl že dva teh gnusnih ljudi, ko sta se hotela zavihteti preko ograje.
"Gotovo jih je sto," sopiha Greg. "Veš kaj, Jim? Patrone so mi pošle! Ali jih imaš ti kaj odveč?"
"Pravkar streljam iz zadnjega magacina," mu pove Jim.
"Sam je pa že vse porabil," reče Greg v skrbeh. "Jim, mislim, da smo doigrali."
Jim ni odgovoril, saj kolikor je mogel videti, je Greg imel prav. Zdaj je Mrakovidce zadr-žavala le še profesorjeva lovska puška, in njeni mogočni streli so strašno mesarili. Vendar pa je divjakov bilo toliko, da je bilo le še vprašanje nekaj minut, kdaj bodo branilce zagrnili.
"že prihajajo!" krikne Greg. "Zdaj bo glavni naskok 1" in Jim zagleda kakih dobrih dvajset rumenih mož, ki so se z divjo besnostjo zagnali naprej. Vrže torej svojo prazno pištolo proč ter pobere dolg goreč kol ter se pripravi na zadnji boj. Sklenil je sam pri sebi, da se hoče do smrti boriti, ne pa se dati ujeti. Profesorjeva puška je bila prazna. Hlastno je sunil vanjo nove patrone, tu pa prileti kopje in ga zadene, da se zgrudi.
"Zdaj je končano," reče Jim sam pri sebi. Prav ko to izreče, pa brizgne iz vej velikega drevesa nad njimi velik curek plamena ter se vlije kakor hudournik tekočega ognja med napadajoče divjake. Tuleč in cvileč se razbežijo na vse strani, pa zdelo se je, kakor da jih plame ni lovijo, kajti tudi s tal so se divje vzpele plasti modrega ognja. Le nekaj trenutkov in vsa divja sovražna četa je pobegnila ter izginila v gozdnih globinah.
"Kaj pa je to bilo?" vpraša Greg presenečeno in kakor v odgovor na njegovo vprašanje zdrkne AndrewvMiliken z drevesa na tla.
"Mislim, da sem porabil dve galoni prav dobrega bencina, no pa ni bil zavržen."
"Vi ste nas vse rešili," reče
Ves nesrečen plane Greg k očetu in se spusti poleg njega na tla.
"Oh, očka, pa vas menda vendar niso ubili?"
"Ne," reče profesor hripavo, "samo sapo mi je zaprlo. K sreči me je kopje zadelo v usnjati pas in to me je rešilo."
"Andy, vi delate čudeže! Kako pa ste to stvar napravili, da ste nas rešili?" reče Jim.
"Mislim, da je bila bolj sreča nego spretnost," odvrne Andy in obraz se mu počasi razleze v smehljaj.
"Kaj*še!" reče profesor prisrčno. "Samo vam se imam zahvaliti, da smo prišli iz tega strašnega gozda in ušli Mrako-vidcem. Vsi smo vaši_ veliki dolžniki, Milliken."
"Jaz pa vaš," odgovori Andy. "Brez vaše puške in vašega bencina bi se stvar ne bila posrečila. Vendar pa mislim, da bo bolje, ako vse te poklone pustimo in jo mahnemo dol k reki. Seveda ne upam, da bi Bert še vedno name čakal, vendar pa si lahko stešemo balso ter se spustimo po reki. šlo bo precej lažje kot peš."
Vsa družba, ki je zdaj štela šest članov, pride skozi pas redkega grmičja ven na odprte travnike in zagleda pred seboj ogromno pobočje, poraslo s trdo travo, ob vznožju, kake tri ali štiri milje daleč, pa vijugasto progo modre vode; tam onstran nje pa so se dvigali hribi v neskončno daljavo proti zahodne-mu obzorju.
"Ta reka je Xingu," pripomni Milliken; "če pa ni Xingu, se pa vsaj vanj izliva. In jaz tudi mislim, da nismo tako slabo zadeli, kajti prav tukaj je tisti kraj, kjer sva jaz in Bert zapustila čoln." Pri teh besedah pokaže na skupino visokega lesa, ne več ko nekaj milj ob reki navzdol.
Celo minuto so kar stali in strmeli v očarljivi kos dežele pred seboj ter globoko vdihavali svežo, hladno sapico, ki je pihljala preko višin.
(Dalje prihodnji^.)
MALI OGLASI
_
Naznanilo
članicam podružnice št. 25 S. ž. Zveze se naznanja, da .smo zopet zgubile eno sestro in sicer Mary Eberwein. Vabljene ste, da se udeležite molitve 24. novembra ob 7:30 zvečer. Pogreb se vrši v torek, 25. novembra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na 5516 Carry Ave. — Tajnica.
vorni, akoravno ni bilo pri roki nobene take stvari, ki sicer razvozi j a jezik in privzdigne klobuk na glavi in ti zleze v no-
Stanovanje
se odda. Poceni, štiri sobe in kopališče. 1197 E. 61st St. (279)
Mlado dekle
bi rado dobilo delo v restavran-tu ali pa hišno opravilo. Vprašajte na 1089 E. 68th St. (279)
Stanovanje
se da v najem za malo družino. Tri sobe, kopališče. 5806 Pros-ser Ave.	(278)
V najem
se da pet sob spodaj, vse ugodnosti, nanovo papirano. $33.00 na mesec. 15206 lluntmere Ave.
(278)
Odda se
stanovanje, štiri sobe, gorka voda, zgorej. 1014 E. 63rd St., in stanovanje, hiša za sebe ,tri sobe, na 1020 E. 63rd St. (276)
Priporočilo
Lovska sezona je in priporočam se našim slovenskim lovcem
ge, da nisi za nikamor. Dolž-	. . bi pa nisem verjel, da je res Joe|nost vsakcga časnikarja je, da kl bod(J Pnnasali bogat lovski
Joe je položil ponev med dva slišal moosa in da je hotel samo jc na vse viže fjrbčen in da vtak-	|lle11 te dni domoy- Vd®. P|e"
debela polena, med katerima j< ; vzbuditi našo pozornost in na- ne svoJ nos v vsako stvar, pa	lahko Prlnesete ah pripeljete k
ogenj gorel in lepo obračal kose'petost, da ne bomo postali slabej naj bo to že komu prav> ne.	na™' da ga vam najjacimo ali
rib, da so se pekle počasi in s; volje in vrgli puške v koruzo. Ta časnikarski firbec se včasih	j "asopamo, da vam bo lep spo-povdarkom in duh po pečenih Vrnili smo se k ognju, ki je napačno tolmači in mora biti
Mi našopamo vse, kar lezo
ribah nas je dregal v nos in nas dajal prav prijetno toploto, ker; človek zelo previden, na kakšen111 gTe' od ™ul]e do slona' tak° držal pri polni zavesti.	noč je postajala vsak hip mrzlej- način vprašuje, da izve vse, kar Pravl Mr" *uul
Joe je rezal kruh in gledal, da sa. Vsedli smo se pod šotor, od . je hotel vetieti, pa da jo pri tem KeeWanee Ave
ne bi bil ta ali oni deležen pre- ognja je prihajala bodrilna to-več te pečene moke, ker vsako j plota in postali smo prav zgo-
ne dobi po glavi.
(Pride še)
Knaus, 19801 katerega rojakom priporočamo.
(Nov. 13. 15. 17. 19. 21. 24.)
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Ej, prijatelj, pridi no sem!" Mesto da bi se približal, se je Kmitic obrnil nazaj v gostilno, ker ga je nakrat pograbila jeza. Ni se še privadil sivi suknji, pa tudi temu ne, da bi mu kdo migal z rokavico. Vrnivši se, je sedel za mizo in začel vnovič jesti. Neznani gospod mu je sledil.
Ko je vstopil, je zamežiknil; v izbi je bilo namreč temno, ker je le na ognjišču gorel ne posebno velik ogenj.
"čemu pa ne pride nihče naproti, če prihajam?" je rekel tujec.
"Ker je šel krčmar v čumna-to," je odgovoril Kmitic, "mi smo pa potniki, kakor vi, gospod."
"Hyala za zaupnost. Kakšen potnik pa ste?"
"šlahčič, ki jezdi s konji." "In spremljevalci so tudi 'šlah-ta?"
"Ubogi so, toda tudi šlahčiči." "Torej klanjam se, klanjam se, moji gospodiči. Kam vas Bog vodi?"
"Iz semnja na semenj, da se le znebimo konj."
"če boste tu nočevali, si jih jutri podnevi tudi jaz ogledam; morda tudi jaz kaj izberem. Medtem pa dovolite, gospodiči, da prisedem k mizi."
Neznanec je res vprašal, če mu dovolijo, da prisede, toda s takim naglasom, kakor bi bil tega popolnoma gotov; in res se ni motil, ker mladi konjski trgovec mu je vljudno odgovoril:
"Prav vljudno prosimo vašo milost, dasi nimamo na kaj vabiti, ker lahko ponudimo samo klobaso z grahom."
Imam s seboj boljše slaščice od teh," je odgovoril mladi go-spodek ne brez neke ošabnosti, "toda jaz sem vojaške narave, in grah s klobaso imam nadvse rad, samo da je dobro zabeljen."
Po teh besedah (a govoril je zelo počasi, dasi je gledal bistro in previdno) je sedel na klop. Ko pa se mu je Kmitic nekoliko umaknil, da bi mu napravil ugodnejše mesto, je dodal ljubeznivo:
"Prosim, prosim, ne trudi se, gospod. Na potovanju človek ne gleda toliko na dostojanstvo, pa če me tudi suneš z lahtom, m' ne bo padla krona z glave."
Kmitic, ki je baš pomaknil pred neznanca skledo z grahom in se 'še ni bil privadil, kakor smo že omenili, takemu ravnanju, bi jo bil bržkone razbil na glavi tega nadutega mladeniča, če bi ne bilo v tej nadutosti nečesa, kar je zabavalo gospoda Andreja; torej ne le, da je takoj potlačil notranjo jezo, temveč se je celo nasmehnil in rekel:
"Taki so sedaj časi, vaša milost, da padajo krone tudi z najvišjih glav: exemplum naš kralj Jan Kazimir, kateri bi moral po pravici nositi dve, a nima nobene, izvzemši trnjevo . . ."
Nato je pa neznanec bistro pogledal Kmitica, potem je vzdihnil in rekel:
"Taki so sedaj časi, da je bolje ne govoriti o njih, kvečjemu z zaupnimi osebami."
črez hip pa je prpomnil: "Toda to si jo, gospod, izbor-no izpeljal. Moral si kje na dvorih pri izobraženih ljudeh služiti, zakaj govor kaže višjo izobraženost, nego kaže gospodova zunanjost."
"Kretajoč se med ljudmi, se je slišalo to in ono, toda služi) nisem."
"Kakšnega rodu si, gospod?" "Iz graščine iz vojvodstva trockega."
"Nič zato . . . četudi iz graščine, samo, da si šlahčič in to je glavno. Kaj je novega na Litvi?"
"Po starem, izdajic ne manj-
I Švedov še sploh ne poznajo, toda oni, ki so jih spoznali, prelivajo bridke solze. V Velikopolj-ski, dasi se jim je dobrovoljno ■ vdala, že pritiskajo šlahto in ropajo, s silo nabavljajo in odvajajo, kar morejo ... V tukajšnjem vojvodstvu tudi ni bilo |bolje njihovo ravnanje. General Stenbok je sicer razglasil, naj vsak mirno sedi v domu, da l<a >> .	, potem puste na miru njega in
"Izdajic, praviš gospod. Kak- :nJe£0V0 imetje, toda kaj poma-
šne izdajice, prosim, gospod?" vse to! General trdi SV0Je' a "Ti, ki so zapustili kralja in :mzjl P°velJ"iki svoje, tako da ni ljudovlado."	nihče jutri gotov, niti tega, kar
' "Kako še ima knez vojvoda jma-. Vsak se hoče veseliti vilenski?"	i ar Je	^ v miru užival
j in da bi mu dobro bilo. A tu pride kak pritepenec in 'daj'! če ne daš, že najdejo vzrok, da te
"Bolan je; pravijo, naduha ga muči."
"Eog mu daj zdravja! To je vrl gospod!"
spode s posestva, ali pa ne išče-
"Za Švede vrl, ker jim je od- jo vzroka in si ob £lavo' Mar"
sikdo toči bridke solze ob spo-
prl vrata na stežaj."
"Kakor vidim, gospod, nisi njegov pristaš?"
Kmitic je opazil, da ga neznanec ves čas opazuje, dasi ga navidezno le mirno izprašuje.
"Kaj mi je mar to!" je odgovoril, "naj o tem drugi razmišljajo . . . Jaz se samo bojim, da bi mi švedje ne pobrali konj.''
"Torej je treba, da se jih na mestu iznebite. Evo i na Pod-lesju stoje baje prapori, ki so se spuntali proti hetmanu in goto vo nimajo preveč konj."
"Tega jaz ne Vem, ker nisem bival med njimi, dasi mi je neki gospod, ki sem ga srečal, dal pismo za enega njihovih polkovnikov, da bi ga izročil pri prvi priliki."
"Kako ti je mogel dati oni gospod pismo, ko ne potuješ na Podlesje?"
"Ker stoji v ščučinu en zavezniški prapor, torej mi je de-
minu na bivšega gospoda, in vsi v svoji stiski venomer zro proti onim zaveznikom, če ne bi prišla od njih kaka rešitev za domovino in njene prebivalce. . ."
"Gospod," je rekel Kmitic, "kakor vidim, ne želi Švedom boljšega kakor jaz."
Tujec se je ozrl z nekakim strahom okoli, toda kmalu se jp pomiril in nadaljeval:
"želim jim, da bi jih kuga pomorila, in tega ne skrivam pred teboj, ker se mi zdi, da si pošten človek; pa tudi če ne bi bil pošten, bi me ne zvezal in odve-del k Švedom, ker se ne dam, saj imam oboroženo služabni-štvo in sabljo ob boku."
"Lahko si brez skrbi, da tega ne storim; nasprotno: všeč mi je tvoj pogum. Tudi to mi ugaja, da se nisi obotavljal zapustiti posestvo, nad katerim se bo sovražnik gotovo maščeval. Kaj
jal oni gospod: 'Oddaj ga sam,! hvalevredna je taka vdanost do ali pa se ti ponudi prilika, ko j domovine." boš šel mimo ščučina."	, Kmitic je začel nehote govo-
"In to se dobro ujema, ker jaz ! riti s pokroviteljskim glasom, potujem v ščučin."	kot načelnik k svojemu podlož-
"Gospod torej beži tudi pred ! niku, ne da bi bil pomislil, da bi Švedi?"	j se utegnile take besede čudno
Mesto odgovora je neznanec ' glasiti v ustih revnega konjske-pogledal Kmitica in ga vprašal j ga kupca. Toda mladi gospod flegmatično:	j se očividno ni zmenil za to, ker
čemu torej praviš tudi, ko Lie začel le lokavo migati z očmi,, vendar sam ne bežiš pred njimi, I in odgovoril: temveč potuješ med nje in jim : "Mar sem bedast? Moje prvo boš prodajal konje, če ti jih s : načelo je, da bi moje ne propad-silo ne vzamejo?"	i lo, zakaj kar je Bog dal, to je
Na to je Kmitic odmajal z ra- j treba čislati. Sedel sem tiho do meni.	| žetve in mlatve. šele ko sem v
"Rekel sem tudi, ker sem videl i Prusiji prodal ves pridelek, in-v Lengu polno šlahte, ki so be- ventar in orodje, sem si mislil: žali pred njimi, a kar se tiče čas je, da jo odkurim! Naj se moje osebe, sem tega mnenja, da 'torej sedaj maščujejo nad me-bi tu ne sedeli dolgo na gorkem, j noj, naj mi pobero, kar se jim če bi jim vsi tako služili, kolikor j poljubi."
jim nameravam služiti jaz. . ."
"In se ne bojiš tega povedati?" je vprašal neznanec.
"Ne bojim se, ker prvič nisem bojazljiv, drugič pa gospod potuje v ščučin, a tam govore vsi glasno to, kar mislijo; Bog daj, da bi čimprej prišlo od besed do dejanja."
"Vidim, da si, gospod, nenavadno prebrisan človek!" je ponovil neznanec. "Toda če Švedov nimaš rad, čemu se ogibaš onih praporov, ki so se spuntali proti hetmanu? Mar so se oni spuntali rad neizplačane mezde ali svojevoljno? Nfe, samo radi tega, ker niso hoteli služiti hetmanu in Švedom. Bolje bi bilo za te revne vojake, če bi bili ostali pri hetmanu, in vendar so rajši prevzeli nase ime vstajni-kov, se rajši izpostavili gladu, bedi in različnim nezgodam, nego da bi bili proti kralju. Da pride med njimi in Švedi do vojne, je gotovo, in morda bi bilo že prišlo, če bi bili švedje že prišli v ta kot . . . Počakaj, pridejo še sem, in takrat boš videl, gospod, kaj bo!"
"Tako mislim tudi jaz, da se bo tu naprej začela vojna!" je rekel Kmitic.
"Ba, če tako misliš in če imaš zares Švede v želodcu (kar ti iz oči gleda, da govoriš resnico, ker se na to spoznam), čemu torej ne pristopiš na stran teh vrlih vojakov? Mar ni čas za to, mar jim ni treba rok in sabelj? Dokaj vrlih ljudi služi tam, ki so rajši imeli svojega kralja nego tujega, in čimdalje več jih bo. Ti prihajaš iz onih krajev, kjer
"Vseeno si pustil zemljo in poslopja."
"Ba! Saj sem imel vansoškc starostvo le v najemu od mazov-skega vojvode in se je baš preneha la pogodba. Poslednjega obroka niti plačal nisem in tudi ne plačam, ker sem slišal, da tudi gospod vojvoda mazovski drži s Švedi. Naj radi tega izgubi obrok, ker tudi meni pride prav gotov denar."
Kmitic se je začel smejati.
"To je pa res dobro, gospod! Vidini, da si ne le hraber vitez, temveč tudi razsoden!"
"Kakopak!" je odgovoril tujec. "Razsodnost to je temelj! Toda jaz nisem govoril z gospodom o razsodnosti, čemu torej, če čutiš krivico, ki jo trpi domovina, milostivi gospod, ne greš k onim vrlim vojakom na Podlesju in ne vstopiš v kak prapor? S tem storiš uslugo i Bogu i lahko sam dosežeš srečo, zakaj že marsikak siromak je prišel kot gospod iz vojne. Vidi se, da si drzen in odločen človek, in ker ti tvoj stan ne stavi ovir, prideš lahko kmalu do precejšnjega bogastva, ako ti Bog nakloni plen. če se le ne zapravi, kar tu pa tam pade v roke, tedaj se tudi mošnja napolni. Ne vem, če imaš kako posestvo ali ne,, toda lahko bi ga dobil: z denarjem ni težko priti do zakupa, pa od zakupa do lastnega posestva z božjo pomočjo ni daleč. In tako začenši od bednega šlah-čiča umreš lahko kot tovariš ali pa v kakem deželnem uradu, samo da se ne poleniš, zakaj kdor
rano vstaja, temu kruha ostaja."
Kmitic si je grizel brke, ker ga je lomil smeh. Lice mu je drgetalo in se obenem krivilo ker ga je včasih zabolelo od posušene rane.
Tujec je nadaljeval: "Tam te drage volje sprejmejo, ker potrebujejo ljudi, sicer pa mi ugajaš in te vzamem pod svoje pokroviteljstvo, katero ti zagotavlja prihodnost."
Tu je mladenič ponosno dvignil svoj zabuhel obraz in se začel gladiti z roko po brkicah; naposled je rekel:
"Ali hočeš biti moj oproda? Nosil boš za. menoj sabljo in imel nadzorstvo nad služabni-štvom."
Kmitic se ni mogel več zdržati in je prasnil v odkritosrčen vesel smeh, da so se rnu zabliska-li vsi zobje.
"čemu se smeje3, gospod?" je vprašal tujec ter nagrbančil čelo.
"Iz veselja do tc službe." • Toda mladi dostojanstvenik se je zelo zavzel in rekel:
"Bedak, kdor te je naučil takega obnašanja, in pazi, s kom govoriš, da ne prekoračiš meje zaupljivosti."
"Gospod, oprosti," je deja Kmitic, "baš ne vem, pred kom stojim."
Mladi gospod se je podprl ob boke:
"Jaz sem gospod Rzedzian iz Vonsoše," je rek^l ponosno.
Kmitic je že odpiral usta, da bi povedal svoje izmišljeno ime ko je Bilous naglo stopil v sobo. "Gospod povelj . . ." ,Tu je vojak naenkrat umolknil prestrašen po groznem Kmi-tičevem pogledu, se zmešal, za jecljal in naposled izblebetal:
"Prosim, gospod, nekakšni ljudje prihajajo." "Odkod?" "Od ščučina." Tu se je gospod Kmitic nekoliko zmešal, toda kmalu prikril svojo zadrego in dejal:
"Pazite se! Ali jih gre mno go?"
"Bo kakih deset konj." "Imejte pripravljene samo krese. Pojdi!"
Ko je vojak odšel, se je obrnil h gospodu Rzedzianu iz Vonso še in rekel: ■
"Kaj, če niso švedje?" "Saj vendar jezdiš k njim, gospod," je .odgovoril gospod Rzedzian, ki je nekaj časa z začudenjem ogledoval mladega šlahčiča, "torej jih moraš prej ali slej srečati."
"Rajši bi imel Švede nego kake druge razbojnike, katerih je vse polno povsod . . . Kdor potuje s konji, mora potovati oborožen in mora biti oprezen, zakaj to je kaj kočljiva stvar."
"če je res, da stoji v ščučinu gospod Volodijovski," je odgovoril gospod Rzedzian, "bo to gotovo njegov oddelek. Preden se nastanijo, se hočejo prepričati, če je kraj varen, zakaj v švedski soseščini bi bilo težko mirno živeti."
Ko je gospod Andrej zaslišal te besede, se je zasukal in sedel v najtemnejši kot v izbi, kjer je okap ognj.'š?a metal veliko senco na konec mize; medtem pa je prihajal izpred veže to-pot in prskanje konj in črsz nekaj časa je stopilo v sobo nekoliko ljudi.
Na čelu j c Š2I ogromen kmet in trkal z leseno nogo po prhlih deskah, s katerimi je bila tlakovana izba. Kmitic je pogledal nanj in srce mu je zabilo v prsih.
Bil je Jozua Butrim, imenovan Breznogi.
Kje je gospodar?" je vprašal in se ustavil sredi izbe.
"Tu sem!" je odgovoril krčmar, "ter sem na uslugo vaši milosti." •"Konjem krme!" "Nimam je, kvečjemu če jo ti gospodje posodijo."
Po teh besedah je pokazal krčmar na Rzedziana in konjske trgovce.
čigavi ljudje so to?" je vprašal Rzedzian.
"A kdo si ti, gospod?" "Starosta iz Vonsoše."
Rzedziana so imenovali kot najemnika starostva navadno lastni ljudje starosto in on sam se je tako imenoval ob važnejših prilikah.
A Jozua Butrim se je zmešal, videč, s kako visoko osebo ima opraviti, zato se je odkril in rekel z vljudnim glasgm:
"Klanjam se, velmožni gospod ... V temi ni mogoče spoznati dostojanstva."
"čigavi ljudje ste?" je ponovil Rzedzian ter se podprl ob boke.
"Lavdanci smo izpod nekdanjega Bilevičevega prapora, ki pripada danes gospodu Volodi-jovskemu."
"Za Boga! Torej je gospod Volodijovski v Ščučinu?"
"Osebno in z drugimi polkovniki, ki so prišli iz Zmudže."
"Hvala Bogu, hvala Bogu!" je ponovil radostno gospod starosta. "A kateri polkovniki so z gospodom Volodijovskim?"
"Bil je gospod Mirski," je pravil Butrim, "a ga je zadela na poti kap, je tudi gospod Oskierka, gospod Kovalski, dva gospoda Skrzetuska. . ."
"Kakšna Skrzetuska?" je zakričal Rzedzian. "Ali ni eden izmed njiju gospod Skrzetuski iz Burca?"
"Tega ne vem odkod," je odgovoril Butrim, "vem le to, da je ta gospod Skrzetuski Zbara-žec."
"Za božjo voljo! Saj to je moj gospod!"
Tu je opazil Rzedzian, kako čudno se glasi ta vzklik v ustih gospoda staroste, in je dodal:
"Moj gospod kum, sem hotel reči." '
S temi besedami se gospod starosta ni zlagal, saj je res držal pri krstu prvega sina Skrze-tuskega, Jaremka.
Medtem se je podila Kmitica.. ki je sedel v temnem kotu izbe, misel za mislijo po glavi. Najprej se je razburila v njem duša ob pogledu na groznega pretepača in roka je nehote zagrabila za sabljo. Saj je Kmitic vedel, da je v glavnem pripomogel Jozua, da so pobili njegove tovariše in da je bil njegov naj-zagrizenejši sovražnik. Nekdanji gospod Kmitic bi ga bil dal v tem trenotku zgrabiti in vleči s konji, a sedanji gospod Babi-nič se je premagal. Nasprotno ga je vznemirjala misel, da bi lahko nastale različne nevarnosti za nadaljno pot in celo pod-
jetje, če bi ga šlahta spoznala. Sklenil je torej, da se ne da spoznati in se je čimdalje bolj pomikal v senco; naposled se je oprl z lakti ob mizo in se delal kakor bi spal.
Samo enkrat je zašepetal So-roki, ki je sedel poleg:
"Pojdi v stajo, da bodo konji pripravljeni. Proti noči odrinemo. "
Soroka je vstal in odšel.
Kmitic pa se je delal, da dremlje. Raznovrstni spomini so mu silili v glavo. Ljudje so ga sedaj spomnili Lavde, Vodokt in te kratke preteklosti, ki je izginila kakor sen. Ko je pred tre-notkom rekel Jozua, da spadajo k nekdanjemu Bilevičevemu praporu, je strepetalo gospodu Andreju srce v prsih že pri samem imenu. In spomnil se je, da je bil baš tak večer, ravno tako je gorel na ognjišču ogenj, ko je on kakor s snegom padel nepričakovano v Vodokte in prvikrat zagledal v družinski sobi Olenko med predicami.
Videl je stfdaij sko:ft zaprte trepalnice, kakor bi bilo v resnici to gospodično, jasno in mirno — spomnil se je vsega, kar je minilo, kako mu je hotela biti angel varuh, ga utrditi v dobrem, ga obvarovati zlega ter mu pokazati ravno pot v poštenost. če bi jo poslušal! Saj ona je vedela, kje je poštenost, pravica, dolžnost in kar prijela bi ga bila za roko in vodila, če bi jo hotel poslušati.
Tu je ljubezen, podžgana od takih spominov, tako vzplamtela v srcu gospoda Andreja, da je bil pripravljen preliti svojo kri, da bi le mogel pasti tej gospodični pod noge, in v tem hipu bi bil pripravljen objeti celo lav-danskega medveda, ki mu je bil pogubil njegove tovariše, le radi tega, ker je bil iz onih krajev, ker je omenil Bilevičeve, ker je videl mladenko.
(Dalje prihodnjič.)
Tudi na Kubi bodo dobili diktatorja
Havana, Kuba, 21. novembra. Senat kubanskega kongresa je danes z 46 glasovi proti 4 sprejel predlog, da se predsedniku kubanske republike da izvan-redna pravica, da suspendira ustavo in dobi predsednik diktatorske pravice. Medtem pa poroča policija, da se na Kubi pripravlja tajna revolucija.
NORWOOD sWaKe
6210 St. Clair Ave.
Pondeljek, torek in sredo, 24., 25. in 26. novembra
"COMMON CLAY"
A// en pregreseK. pofatari zensKp ?
Z Constance Bennett in Lew Ayers in mnogo drugega osobja.
_. 'viV«,. ft .
i* i tf-swsA
Dekletova nezlomljena volja se bori proti usodi neporočene matere. Žaloigra dekleta, ki ne ljubi pametno, pač pa iz srca.
Način moškega postopanja z dekletom, ko misli, da ne. bo plačal. Slika, ki vas bo pretresla z svojo vsebino in kjer boste dobili dober nauk.
Tudi komedija "SOUP TO NUTS"
Posebna
razprodaja
Vse najfinejše "Stear-ling" zimske suknje dobite sedaj pri nas po posebno znižanih cenah.
Žene in dekleta, katere kupujejo suknje pri nas so vedno zadovoljne, ker "Steading" suknje, katere dobite pri nas so moderne, fino izdelane, in kar je glavno, tudi najbolj trpežne,
STEARLING suknje dobite samo pri nas in v najboljših trgovinah v mestu, samo s to razliko, da morate plačati v mestu od $10 do $50 več za ravno tako blago kakor pri nas, in to plačate samo za ime. Ali je tisto ime vredno toliko več?
Pridite si ogledat kakšno blago imamo, če kupite kaj ali ne; primerjajte naše blago kakor tudi cene z blagom in cenami drugih trgovin in se boste lahko sami prepričali, da dobite pri nas veliko boljše blago po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam.
Benno B.Leustig
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slov. Nar. Doma
V četrtek na Zahvalni dan velika dvojna predstava
Bert Lytell
"LAST OF THE LONE WOLF"
tudi
Richard Arlen and IVfyiry Brian
"LIGHT OF WESTERN STARS"
Tudi popoldne
V petek in soboto druga velika dvojna predstava
Jack Mulhall—Sue Carol-El Brendel
"THE GOLDEN CALF" in
Bob Steele "LAND OF MISSING MAN"
I
GRDINA'S SHOPPE
Popolna aaloga oblak la vaa oprama la nava-ata la družica
Beauty Parlor
Vadao najModanaJil ia»»k! klokukl.
Trtevla« uprta vsaka srarfa •kill ■■!• lata.
6111 ST. CLAIR AVI.
HEndcrson 7112
(U. Tbu. B.)
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bids* Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
Pohištvo!
Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. I55 starega pohištva naredimo novo. Izdelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah.
Euler Upholstering Shoppe
12108 Chesterfield Ave. blizu Superior. Tie. ERdy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar, 5819 Bonna Ave.
(Mon. Wed. Fri., Dec. D