223 štev.
Pavšalni /rčnko!
V Ljubljani, nedelja 14 septembra 1818.	E.	leto.
*» fintu nnll* kr« )(iU]itre (nuji w »orejso »ilntl,
IMetalki sij p*i!lj*J« ■Metalne MT fe ubiilil,‘f f
p© pouitii saž* leta ... K M— ^®S Safa ... . 4*~ b4*n«ta. . . . 21'—' 5» ssme < . . »- T—
«a i&m&flouBtvo:
Adalahtouvni IBS—
ta Hi fiods * p 50— ta Is-rt leta ,	. »■*-
ta sases	„ 3’~
OglMi a« računajo po porabljene* prostoru in sV ser i mm viaok tar 45 aa Sirek prostor m tokrat «0 via, za večkrat popast.
je as starem trgra Štev., 19. Selefea aiev« JSS3. — PftnvaBtve Ja as Mm#!*«* trg* 5a—Stav, S, — Tstefon Slev. €4.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezsi Stvrilka velja 40 vinarjev.
?ie*?.saje8« 8<eSe žuserstov I. ur. »o naj pri-MS w» *%<?¥«■.< iopiaalou ali sasatkiu ~~ OojiisJ nej a« fEzafeSr«. o. — Rokopisi «© ne rrstajo.
Vlada demisijonirala.
(izvirno poročilo.)
Bel grad, 18. sept. DailCS Je ministrski predsednik Lj. Davidovih podal regentu Aleksandra demisijo celokupne vlade. Regent Aleksander je demisijo vlade sprejel.
Dr. Planinski.
Sestava vlad.
Koma) smo si ustanovili svojo državo po stoletjih suženjstva, že jo trga strankarska strast v kose. V Pa-liiu Se barantajo za naSo kožo, okrniti nam hočejo naSo suverenost, v Belgradu pa se gredo parlamentarne stranke mance in uganjajo otročarije,
« so jih zmožni le absolutni stran-Mrji, ki jim je narodna in državna korist deveta briga, korist svoje stranice pa vse.
AH nima srbska ustava, ki mora veljati začasno za celo državo, nobenega paragrifa, da bi poslala ta prečudni parlament domov, državne vajeti pa prevzela neodvisna vlada, da teši v tem za nas odločilnem trenutku, kar se Se rešiti da?l Sedanja težka državna kriza je pripeljala parlamentarizem centralne vlade in pokrajinskih vlad ad absurdum. Pri reševanju sedanje ministrske krize ni prišlo namreč te v poštev, kdo naj bo minister, *mpak tudi, kdo naj prevzame to in ono poverjeniško mesto pri raznih Pokrajinskih vladah. Na ta način ne V Pademo naprej. Vrhutega se uganja 1 v4 Pokrajinskih vladah veliko strankarstvo. Te bi ,bilo čimpreje spremeniti v uradniške, ki bi vodile svoje por le fes objektivno in brez ozira na razne franke. Politikarji v pokrajinskih vladah megli le takrat sedeti, ako bi bili P°d stalno kontrolo pokrajinskih zborov, toda tudi v tem slučaju bi se jim ne smel* poveriti vsa poverjeništva oriroma upravne sekcije, ampak bi mora* ostati del rezerviran uradnikom.
Ravnctako je absolutna državna potreba, da se sestavi v času, ko se v ?volih prepirih za ministrske moKiole*enH,8,V,anMri*ke interese ne ministrstvo w začasno uradniško
dtSavne poaleJ a™
Dobro bi mogoče bilo ceff dfStaS; tudi nekaj ministrskih resortov stalno rezervirano preizkušenim uradnikom, ker sedanja usodepolna ministrska kriza ni piva in ne zadnja.
Samega sebe in druge bi varal, kdor bi trdil, da bi si s tem kratilo ljudstvu pravice ali kršili demokratični Principi Saj ne živimo več v avstrijski državi, da bi uradništvo sploh moglo komu drugemu služiti kakor našemu narodu In državi, ki potrebujeta že enkrat miru in resnega dela. Stranke P* imajo najprej v mislih — in Če to *tokrat taje — najprej svoje strankarske koristi in interese ter šele potem državne.
Varihi države in samostojnosti jugoslovanskega na-r°d a, ukrenite takoj potreb no 1
%ah1*vqjfa »Jugoslavijo" po vna/i VosiUrtah, kavarnah in brivnicah> Pridobivajta novih naročnikov t
Ministrska kriza.
Zunanja politika.
Ldu. Belgrad, 12. sept. Danes dopoldne in popoldne je imel ministrski svet seje, ki so trajale dalj časa. Na sejah se fe razpravljalo o sedanjem
položaju.
Ldu. Belgrad, 12. septembra. Vprašanje zunanje politike je potisnilo trcnoino v ozadje notranje politične dogodbe. Opaža se, da danes ni več važno ali bo mogla vlada v ponedeljkovi seji narodnega predstavništva dobiti kvorum za septembersko dvanajstino in ali pa bo morda z javno deklaracijo ugotovila, da viada nima kvoruma, ker se veliko število njenih pristašev nahaja v inozemstvu. Trdi se, da ima na hitro reševanje vladnih poslov dalekosežen vpliv dejstvo, da je naša delegacija v Parizu za sedaj odklonila podpis mirovne pogodbe. To se je baje dogodilo v takih okoliščinah, ki dajejo vladi polne roke dela, da se spravi stvar na čisto. Govori se o tem, da je dala vlada delegaciji navodila, v zmislu katerih je bilo treba odklonitev podpisa mirovne pogodbe motivirati samo za načelnimi razlogi. Po teh je bilo treba z vsemi sredstvi do zadnjega trenotka odstraniti zapreke, ki bi ae brez posebnih težko č mogle odstraniti.
Žalibog pa se dozdeva, da je predsednik naše mirovne delegacije kljub vladnim navodilom dal vsej stvari drugo smer, in utemeljil odklonitev podpisa z razlogi, ki ne dajejo stvari nobene važnosti. Sliši se celo, da vladne stvarne zahteve ni vpošteval in da je tem stališče države, katero so odobrili v skupnih posvetovanjih tudi zastopniki opozicije, spravil v zelo dvomljivo luč, državo pa v skrajno neprijeten položaj. Sedanja vlada mora v svojem domoljubnem stremljenju skleniti zelo važne ukrepe, kako naj proti izigravanju državnih interesov nastopi dovolj krepko, da ne bo trpela država in njene življenske koristi.
Ldu. Zagreb, 12. sept. Današnja »Riječ, Srba, Hrvata in Slovenaca«, prinaša komunike o zunanji politiki, v katerem pravi, da stoji vlada pred daieko8ežniml odredba mi in da se je snoči v parlamentarnih krogih o pred-stoječih presenečen jih govorilo.
Franjo 8.:
Za svobodno trgovino.
Kmalu po izbruhu svetovne vojne, ko so se v Nemčiji pričele uvajati maksimalne cene in razne omejitve svobodne trgovine, kateremu zgledu je seveda v kratkem sledila Avstrija, sera čital v nekem nemškem listu (ime mi je izpadlo iz spomina) članek o minimalnih cenah, ki jih je uvedla Anglija. Angleži praktični trgovci, v tem oziru zgled celemu svetu, so stvar takoj zgrabili na pravem koncu. Napravili pa so tako. Odredili so, da se vsi parki in drugače neobdelana zemlja pod kaznijo obdela. Obenem so uvedli maksimalne cene ra poljske pridelke. Ustanovili so po vseh mestih skladišča za poljske pridelke. ki so bila pod državno kontrolo, in iz katerih so se oddajali poljski pridelki po gotovih cenah ^ malim dobičkom. Vsak kmet in sploh vsak poljedelec je mogel svoje polj-
ske pridelke prodati tem skadlščem za oblastveno določene minimalne cene, na prosto voljo pa mu je bilo prodati jih na trgu ali kjerkoli dražje.
Posledica teh odredb je bila, da je vsak poljedelec najprej poskusil prodati blago na trgu, s tem je prišlo na trg veliko blaga, množina blaga je pritiskala na cene, in draginja je bila preprečena. Na drugi strani pa je bila zopet dana možnost, da so poljedelci tisto blago ki bi bilo na tgu vsled preobilice dovoza padlo pod minimalne cene, mogli prodati državnim skladiščem za minimalne cene. Ce tudi niso bili dosegli velikrga dobička, vsaj najmanjši dobiček jim je bil garantiran. Tako so bila državna skladišča tudi vedno polna, in država je bila v položaju, tu ali tam podpreti potrebne ljudi.
Z eno besedo: cene so bile nekako Stabilizirane in so bile omejene navzgor in tudi navzdol. Tako sta priša na svoj račun pridelovalec in konsument, in ko smo pri nas že davno imeli vse racijonirano, ter se za karte že sploh ni več dobilo, so na Angleškem šele pričeli razmišljati, ali bi ne bilo morda potrebno uvesti za en ali drug predmet karte.
Pri policijski državi Nemčiji so imele sicer maksimalne cene nekaj uspeha, v Avstriji pa so doživeli popoln fijasko.
Maksimalne cene in razne omejitve trgovine v Avstriji so samo podprle verižništvo in korupcijo.
Ali naj mi sedaj te izjemne odredbe še naprej vzdržujemo ? N kakor nel Proč z vsemi hlapčevskimi omejitvami trgovine 1 Trgovina naj bo prostal
Da pa se omeje in odpravijo izrodki, je potreba nastopnih odredb:
1. Kjer se pokaže potreba, naj vlada ustanovi za ta ali oni predmet (predvsem za živila, oblačilno blago in čevlje) državna skladišča, ki jih naj vodi ta ali ona zadruga (n. pr. v Ljubljani .Gospodar ska Zveza*), vsi uslužbenci te zadruge se podržavijo, uradno se določijo nakupne in prodajne cene: sa’ država lahko poceni nakupi blago \ inozemstvu. Na drugi strani pa se naj trgovcem dajo uvozna dovoljenja v naj večjem obsegu, v kolikor to ni v škodo države. Tako bi nastala državna konkurenca, kakor je bilo na Angleškem, ko so bile uvedene minimalne cene, in videli bi, kako hitro bi se n. pr. vsi manufakturlsti — brez izjemnie odredb in brez maksimalnih cen — zopet zadovoljili engros = prodaji z 10% na drobno pa z 20 do 30 % dobičkom I Ali če bi se uvedla državna skladišča moke, kjer bi se n. pr. prodajala bela moka po 3 in črna po 2 K? Ali bi šli hitro nazaj vsi trgovci in mlinarji 1 Sedaj pa je bela moka že po 6 K, (čeprav se nam obeta bogata žetev): to so sadovi avstrijske politike maksimalnih cen in Izjemnih odredbi
Proč z izjemnimi odredbami I Na njih mesto naj stopi državna ali mestna konkurenca, pa le tam, kjer je treba.
N. pr. Ce bi mesto otvorilo svojo mesnico, bi šli mesarji hitro s cenami nazaj 1
2.	Prometna sredstva morajo vzorno funkcijonirati. Uporni in pod-
kupljivi železničarji (n. pr. madžaron!) naj pridejo pred vojno sodišče.
3. Izvažati naj bo dovoljeno le predmete, ki jih imamo v izobilici, in samo proti dobri valuti (fran-com, iivušteriingom itd.). Če ne, naj )lago rajši ostane v domovini, ker se bodo tako vsaj cene znižale, in bomo imeli vsaj nekaj koiisti od nadpro-dukcije.
4. Catlnska politika mora biti zdrava in pametna.
5. Vse trgovske koncesije, izdane med vojno, naj se revidirajo. Brez pardona naj se vzamejo koncesije za agenture vsem ljudem, ki niso bili pred vojno sploh nikaki trgovci, ali vsa) trgovski sotrudniki, nadalje vsem 2idom, brez ozira na njih pristojnost, ako nimajo koncesije vsaj 10 let, potem brezpogojno vsem ljudem ki so I. 1914 pridobili pristojnost v naše kraje. S tem se bode občutno udarilo verižnike.
6. Od časa do časa naj se napravljajo policijske racije po kavarnah in gostilnah, nastavijo naj se detektivi in prijeti verižniki naj pridejo pred vojno sodišče.
Tako bomo prišli-zopet do reelne trgovine, tej pa naj se da prosta pot. Kam pa piidemo, če bomo vsako trgovino postavili pod nadzorstvo birokratov, ji diktirali nakupne in prodajne cene? Taka sredstva so malenkostna, nimajo pa nikdar zaželjenega uspeha.
Trgovina se ne srte omejevat), sicer propade. Toplo pa priporočamo sredstva pod 1.) do 6.), ki bodo v kratkem dovedla do normalnih razmer, in odpravila draginjo, ped katero vsi ječimo. __________________
Quo vadiš, Italia?
(Konec.)
Že vnaprej bodi povedano, da Jugoslavija živi lahko brez Italije, kajti vse ono, kar bi dobivala iz Italije, bi dobivala lahko tudi od drugod. Italija ne nudi Jugoslaviji nobenega zaslužka in niti ene ugodnosti, brez katere bi Jugoslavija ne mogla napredovati.
Vse drugače pa je z Italijo. Ta državi je aicoraj sama zase ter izolirana od celega sveta, katerega pa nujno potrebuje za lasten razvoj. S Francijo ni v prisrčnih razmerah in Francija lahko obstoja brez italijanskih produktov. Na Angleški izvoz ni računati, še manj pa na amerikanskl. Z Albanijo se Italija ne gleda lepo, z Grčijo je v slabem prijateljstvu, a s Turčijo je v direktnem sovraštvu, — v Afriki pa tudi ne kaže mnogo kruha.
Edina zemlja, ki bi jo mnogo potrebovala, bi bila Jugoslavija. Ta nova država ima malo proizvajalnih virov ter bo potrebovala vsega 1 Ko bi Italija tako krvavo ne žalila jugoslovanskih interesov, bi 8 to novo državo že danes imela krasne zveze, ki bi jej bile na veliko korist Žaljena Jugoslavija )e bila potemtakem siljena poiskati si dobavnih izvorov pri Francozih, Angležih in Amerikancih. Stvar je sicer bol) začasna — in ko bi se Italija streznila, — dalo bi se še vse popraviti, — a prej bi morala'Italija pošteno revidirati svoje stališče nasproti nam te r prepustiti Jugoslovanom vse, kar jim pripada po naravnem pravu In to brez vsakih pridržkov in vsakih drugih zvijačarskih mahinaciji
Pa pojdimo še korak naprej! Kakor so v Jugoslaviji Slovenci oni vezajočl element med Srbi in Hrvati, — tako so Jugoslovani spajajoči živelj med Cehoslo/aki, Poljaki in Rusijo, ki v doglednem času vstane prerojena In prenovljena in mnogo mogočneja nego je bila prej! Panslavizem ni zamrli Ta se pojavi v pomlajeni svoji moči ter pojde svojo pot neustrašeno naprej 1 Danes ni več na potu Škodoželjnih Nemcev in tudi ne strupenega madžarskega kremplja, ki se je tako Živo zajedal v slovansko meso!
Blagor tistemu, ki bo s Slovani v dobrih odnošajih!
Ne apelujemo na zapeljano, vrtoglavo današnjo italijansko publiko, — pač pa apelujemo na tiste pametne, trezne, objektivne in pravične pa merodajne italijanske elemente, da sprevidijo naše pošteno stališče, naše svete, nepobitne argumente ter da zapustijo našo sveto grudo, ki od pamtlveka pripada Slovanom I Pustijo naj nas v zlati svobodi s svojimi brati Jugoslovani ter naj rešpektujejo naše svetinje 1 Kjer je mogoče, naj si svoje ljudi le uzamejo, kjer pa ni mogoče deliti, naj puste, da si ljudstvo samo odloči svoj nevtralni pas alt pa kakšno drugo obliko, ki mu bo najbolj ugajala. Samo ne tiščati ljudi v jarem, v katerem nočejo biti l To prinaša gotovo nesrečo!
Kakor bi bilo krivično, da bi n. pr. Jugoslavija hotela zase kako čisto laško provinco, tako je tudi krivično, da hoče Imeti Italija naše jugoslovansko ljudstvo I Bodimo si dobri, sosedni državi na temelju paritete! To smo Jugoslovani vedno želeli ter smo bili preverjeni, da bo tudi Italija na temelju modernega naziranja tako milila in tako hotela 1 Stvar je vendar tako jednostavnal Zapadna polovica j Jadrana bodi italijanska, vzhodna pa j ostani slovenska 1 To zahteva najprl- j raitivnejši čut pravice, to zahteva na- i ravno -.pravo in veleogromna večina S živega prebivalstva!	-i
Med Jugoslavijo in Italijo naj se j sklene vojaški pakt, ki bi imel nalogo, ! za vedno braniti vsak napad na Italijo od severa. Potem se bo Italija mirno i razvijala ter se jej ne bo treba bati \ prav nobenih sovražnikov 1 Slovani bi j dano besedo držali, ker ti niso šleve, j pač pa možje! Taka vojaška kon- I vencija bi storila na vzhodni meji j Italije zanesljivega zaveznika, poleg i tega bi dajala tudi kruha fn zaslužka j v neizmerni obilnosti in to v taki mno- I žfni, da bi Italija postala lahko velika j in srečna zemlja I
Vse to bi bolj vzdrževalo in garantiralo mir in varnost italijanske države kakor deset takšnih strategičnih mej, katere so si plitvi možgani v svoji naivnosti tako nesrečno konštruirali ob premimi črti.
Zasedeno ozemlje Italiji ni potrebno, — dokaz temu je, da je Italija do sedaj 1 brez teh zemelj srečno živela. Narobe! Zasedeno ozemlje bi bilo za Italijo grozen balast, ljudstvo bi se čutilo neizmerno nesrečno ter bi s svojim neizprosnim irredentlzraom bilo kot strup v želodcu, katerega ne bi mogla Italija nikdar prenašati! To bi jej napravljalo večne težave, dokler bi je ne privedlo do neizbežne katastrofe!
Vse te besede so pošteno mišljene in lahko rečemo, da v neprimerno večjo korist Italije nego Jugoslavije!
Intransingentnim, nepremišljenim in trmaijtlm imperijalistom, ki nočejo poznati človeka kot človeka, ki ne znajo ceniti vrednosti človeške duše •n njene svobode, — povemo pa tole:
Naj ne mislijo, da so naši Goričani nezavedni Rezljani, katere je Italija vzgojila v temi iz nezavednosti! Ne, j- naše gorlško ljudstvo je naj-zavednejše In najkuiturnejše jugoslovansko ljudstvo, Ima manj analffbetov nego avstrijski Italijani ter je glede gospodarske in politične naobrazbe daleč pred italijanskim elementom. Vedite drugi Italijani, da vse to, kar je tii pisano, je posneto po živem ln gorečem prepričanju prosvitljene duše soriških Slovencev! Verujte, da bi tako ljudstvo pod Italijo bilo Italiji živa žerjavica na glavi ter najitrupe-
nejši gad na prsih! Vse to ljudstvo od otroka do sivega starčka je vneto in skoz in skoz prepričano za Jugoslavijo. Goričani so Benjamini Jugoslavije in ta se ponaša z najslavnejšimi bojevniki na svetu: s Srbi, Hrvati In Slovenci 1 Srbi so pač vendar tisti, ki so dal! povod k propasti štirim državam, to je: Turčiji, Bolgariji, Avstriji in Nemčiji. In vse te države so pač od-vagale najmanj 50 Italij, — a danes ni jih več na nogah! In ne pozabimo: Že danes je Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska skupaj, to je 55 milijonov ljudi! K tem se pridruži ustajajoča Rusija!
Italija, kot pošteni jugoslovanski sosedje ti nudimo prijateljsko roko ter ti kličemo: Edini prijatelj bi ti bili mi, zato strezni se, preudari in sprevidi naše demokratično, moderno na-ziranje na temelju svetega naravnega prava! Varuj svoje, — a naše spoštuj, živi sama v sreči, — a pusti tudi drugim to, kar je tebi drago! Na sedanjem preopasnem tvojem potu ti skrbipolno zakličemo: „Qoo vadiš, Italia?“ ter ti s slavnim Rimljanom nudimo dve tuničnl gubi. V prvi je mir in življenje, v drugi je vojna In smrt! — Soseda, — odloči se za prvo!	Goričan.
Svoj čas naznanjeni, a vsied nastalih ovir odpovedani
veliki ljudski tabor
v Ločah blizu Baškega jezera
se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, 28. septembra 1919.
Sloviti govorniki, rned njimi gg.: . preds. dež. vlade dr. J. Brejc, generalu Maister, prelat Kalan, posl. Orafenauer, * so zagotovljeni. Razna društva so prijavila svoje sodelovanje. — Poseben vlak iz Ljubljane do Baškega jezera in nazaj. — Svira vojaška godba. — Vse priprave so v teku.
Narodni odbor v Ločah.
05 skrajni, nam krivično začrtani meji na rajskih bregovih sinjega Baškega jezera hočemo dati duška našim čustvom ob prisotnosti bratov iz cele Slovenije in daljnega juga in veličastno proglasiti svojo kremenito voljo za združitev z Jugoslavijo.
Poživljamo vse narodne odbore po Koroškem, posebno one v Rožu, da ta dan opustijo vsakoršne prireditve in storijo svojo dolžnost s tem, da zberejo in dovedejo vse, ki čutijo narodno, vse, ki potrebujejo poduka in moralične opore 28. septembra v Loče. Vsakovrstna društva, bodite pripravljena, da svečano nastopite na taboru, kakoršnega že dolgo ni videl Roži Vsa Slovenija, posebno vsi Ro-žani, na plan! Zgor. Rož! Ti pa se ogrni s prazničnim plaščem, okrasi se z narodnimi zastavami za veličastni sprejem obiskovalcev, osobito gostov z onostran Karavank!
Od Jepe do Dobrača, daleko čez Dravo in tjakaj do zadnjih slovenskih koč v Ziljski dolini, naj se ta dan razlega in odmeva kot vselej koroška pesem; naj doni naš krepki glas, da smo mi Siovenci v Korotanu edino* pravi Prakorošci, ki imamo tisočletne predpravice, odločati usodo svoje zemlje. Vsemu svetu hočemo zakričati naš klic: Po tisočletni trnjevi poti ne zaslužimo hlapčevstva in novega biča, temveč svobodo, prostost bratov med brati. Z Gregorčičem kličemo:
Pridi zvezda naša, pridi, jasne v nas
upri oči;
naj naš dom te zopet vidi, zlata zvezda
srečnih dnil
Stanovanjska komisija v Ljubljani.
Pisarna komisije posluje za stranke že od početka nepretrgoma od 8.
B!,e!wel*°va cesta 22/11, vrata 13. Komisija sama Je zaposlena po komisijoneinih pregledovanjih in po sejah, ki se vršijo po možnosti
vsak dopoldan fn popoldan z ozirom na predležeči materijal, o kojem se ima sklepati. S sprejemanjem drug h, kot povabljenih strank, se komisija sama ne more ukvarjati, ker bi bilo drugače njeno glavno delovanje onemogočeno.
Komisija prosi tem potom vse one, ki hočejo resno pomagati, da se stanovnnjska beda zmanjša, naj komisiji naznanijo konkretna stanovanja v policijskem rajonu ljubljanskem, po katerih bi se lahko poseglo. Razlog, zakaj naj se stanovanje oziroma del stanovanja, zaseže, je jasno navesti. V poštev pridejo po stanovanjski naredbi št. 600, Ur. list Št. 125: a) rodbinska stanovanja samcev, če niso hišni gospodarji, ali če nimajo lastnega gospodinjstva, b) stanovanja in drugi prostori trgovcev-nedomaČirtov, ki niso HlŠhi posestniki, c) stanovanja upokojencev, vdov, zasebnikov, zasebnic, odslovljenih uradnikov, ako vsied odpovedi niso ogroženi eksistenčni pogoji dotične rodbine (n. pr. šoloobvezni o!roc!), ali če ne stanujejo v lastnih hišah; dalje stanovanja tujih podanikov. Za vse osebe, navedene pod točko c), se odpovedna pravica komisije ne nanaša na tiste, ki imajo v Ljubljani lastninsko pravico, ako le-ta ne izvira iz določbe § 10 zakona z dne 6. dec. 1898, drž. zak. št. 222 (uradniki).
Razume se, da ostane ime na-znanitelja strogo tajno, ker se bo njegov podpis takoj uničil.
Ker je naloga stanovanjske komisije v omenjeni naredbi točno opisana, ne spadajo splošni nasveti in predlogi za olajšavo stanovanjske bede v njen delokrog. Pri tej priliki opozarja stanovanjska komisija še enkrat, da mora vsak, ki reflektira na stanovanjc, izpolniti in izročiti takoj vprašalno polo, katero se dobi na vsaki policijski stražnici.
Ponižno vprašanje na naslov Deželne vlade.
Z naredbo Narodne vlade v Ljubljani, razglašeno v Uradnem listu št 25, z dne 19, decembra 1918, oziroma z novelo k tej naredbi, objavljeno v Uradnem listu št. LVI. z dne 23, februarja t. 1., je bil repatri-iranitn državnim nameščencem, vpo-števaje okolnost, da jim pomanjkanje stanovanj zlasti v raznih me3tih Slovenije, ni omogočalo takojšnjo preselitev z njihovimi družinam! in tudi ne lastnega gospodinjstva, priznan mesečni državni prispevek za ločeno gospodinjstvo, to pa najdalje do 30. avg. t. 1. To je bilo pravično. Ta rok pa je sedaj potekel in vendar se nič ne sliši, da bi nameravala vlada or.lm državnim uslužbencem, ki so še za nedogieden čas v žalostnem položaju, da nimajo lastnega stanovanja in so torej po večini navezani na hrano izven doma, tudi zanaprej Izplačevati omenieni prispevek. Ali ni dovolj gorja za te ljudi, da se zdaj že tričetrt leta morajo potikati po tujih brlogih in živeti s svojimi večkrat številnimi družinami v skrajno bednih in nezdravih okoliščinah in duha morečih razmerah? Ali jih namerava vlada sedaj še za ta itak revno odmerjeni prispevek brez vsakega pravnega razloga prikrajšati? Jih puščati v dvojnem zlu: prvem, da sploh nimajo stanovanja in svojega gospodinjstva In drugem, da jim celo ono majhno vsotico, ki jim je bila doslej priznana v ohjšanje njihovega bednega stanja, hočejo odtrgati? Kako naj bo vendar uradnik čil In sposoben za delo, ko ga morajo trajno moriti skrbi njegovega zasebnega življenj^? In kako naj bi imel veselje do dela, ko vidi, da se mu na krivičen način še bolj skuša zagreniti obstanek, ko ga vendar že razmere dovolj tlačijo?!
Merodajne kroge opozarjamo na to kričečo krivico in jim polagamo na srce, da še pravočasno odpravijo za vse prizadete vsak dvom glede njihovih nadaljnih eksistenčnih možnosti.
Mirovni posvet
Rok za podpis mir. pogodbe ne bo podaljšan. — Mirovne pogodbe ne podpišemo.
Ldu Pariz, 12. sept. (DunKU). Vrhovni zavezniški svet bo imel svojo prihodnjo sejo v torek. Vsied tega se bo Izročitev mirovne pogodbe Bolgariji odgodila. »Intransigeant« poroča, da rok, dovoljen Romunom in Jugoslovanom za podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, ne bo podaljšan. Romuni in Jugoslovani so baje odločeni, da sploh ne podpišejo.
Jadransko vprašanje bo tekom oktobra rešeno?
Ldu Trst, 12. sept. Posebni dopisnik tržaškega lista »Era Nuov*« javlja iz Pariza: Po podpisu avstrijske mirovna pogodbe bo tudi jadransko vprašanje tekom meseca oktobra rešeno.
Amerikanska delegacija se bavi ž mislijo zapustiti mir. konferenco.
Ldu Veliki BeČkerek, 12 septembra. Kakor javlja romunski list „!ndrepadrea‘‘, se vsied prevelikih tež-koč, ki jih povzroča reševanje madžarskega, bolgarskega in sploh srednjeevropskega problema, amerikanska delegacija bavi z mislijo, da bi zapustila mirovno konferenco.
Razprava o mirovni pogodbi odločuje o vojni In o miru.
Ldu Haag, 12. sept. (DunKU). »Nleuvve Rotterdamsche Courant« poroča: Predsednik Wi!son je Imel govor, kjer je dejal, da razprava o mirovni pogodbi odločuje o vojni in o miru, Izjalovijenje mirovne pogodba bi ustvarilo obupen položaj in veliko zmedo. Zadržanje Amerike je zato naravnost sramotno.
Vprašanje Dobrudže*
Ldu Veliki Bečkerek, 12. septembra. List »Universat« posnema iz MTerRpsa“ članek o vprašanju Do-brudže, kjer pravi med drugim: Kakor se zdi, je ameriška mirovna delegacija odločno zahtevala, da se vrne Bolgariji tudi del romunske Dobrudže. Vsied tega je romunsko javno mnenje zelo ogorčeno. Bolgariji bi se imelo namreč vrniti okrožje Dobrič, ki je svojčas pripadlo Romuniji na podlagi mirovne pogodbe z leta 1913, Ameriška delegacija se naslanja na trditev, da je tamošnje prebivalstvo po pretežni večini bolgarsko in turško. Mnenje romunskih krogov je, da bi bilo zelo krivično, izpremeniti meje zavezniške države, kakršne je imela pred vojno, in to v korist sovražni državi.
Mir. pogodba z Bolgarijo se podpiše šele v 2 mesecih.
Ldu Ctlrich, 12. sept. (Čtu) Te-legraphen Information javlja iz Pariza: Vsied slabih prometnih zvez se mirovna pogodba z Bolgarijo podpiše šele v dveh mesecih.
Sedaj pride turški problem na vrsto.
Ldu Haag, 12. sept. (Ctu) Hol-landsch Nieuwj Bureau poroča iz Pariza, da se bo mirovna konferenca sedaj bavila s turškim problemom.
ml pregled
p Preki sod, proglašen dne 13. maja t. I. s št. 3913/pr. v pol. okrajih Celje, Maribor, Radovljica, Slovenji gradeč In v avtonomnih mestih Celje in Maribor se je ukinil.
p V Starem Szegedinu nadomestili Francoze Srbi. Ldu. Veliki Bečkerek, 12. septembra. Stari Szegedin ste zasedli dve srbski stotniji. Francozi, ki so se nahajali do sedaj v Szegedinu, so preko Romunije odpotovali v svojo domovino. Srbi so. dovolili* da madžarske vojaške formacije obstajajo še nadalje in vrše redarsiveno službo.
p Seja odbora za ugotovitev konfidentov za časa vojne se vrši 20. t. m. v Belgradu,
p Krščansko društvo mladih Jugoslovanov so osnovali srbski,
223. is#*.
Stru 3.
hrvatskl in slovenski dijaki v Švici po vzoru enakih društev v Ameriki in Angliji.
p Vseučiliška radikalna omla-
Wna na belgrajskem vseučilišču je zopet začela z med vojno prekinjenim delovanjem dijaškega radikalnega kluba »Slovanski Jug“.	_
p Državni kancler dr. Renner Se je v spremstvu s podkanclerja Finka pripeljal na Dunaj.
p Oeneral Franchet d’ Esperay je dospel v Pariz.
p Italija pripravlja demobilizacijo letnikov 1895, 1896 in 1897, italijanska vojna mornarica je pa začela odpuščati častnike letnikov 189i-92 na njihovo lastno prošnjo.
p Monarhistično gibanje. na Dunaju. Ldu, Dunaj, 12 sept. (Ctu) Ljudski brambovci in vojaški sveti so priredili ogromno zborovanje, kjer so ljuto napadali naraščanje monarhističnega gibanja na Dunaju. Neki govornik jc dejal, da je za 24. sept. napovedan velik monarhistični puč. Ljudski brambovci so soglasno izjavili, da bodo pobijali vsak tak poizkus.
e .A,01"#1}1 80<*<SČI v Murski Soboti in Dol. Lendovi sta biti dne * Vnosno 10. t. m. prevzeti v upravo
Ijanf 3 23 Pravosoc*ie v M1**5'
p V Durov aru so bile aretirane štiri osebe, ki so z letaki bolj-ševiške vsebine skušale zasejati tned kmetsko prebivalstvo državi sovražno gibanje. Vodja agitatorjev, brezposelni Josip Simon iz Daruvara je bil izročen vojaškemu 'sodišču. w P Naš poslanik v Haagu, dr. m Milojevič je dospel v Belgrad pa enomesečni dopust. V njegovi odsot Ce SJč V0C^ P°s*aniŠke posle g. Vuki-
p Dela za premestitev nemške narodne Skupščine iz Weimeija v Berlin so končana. Palača bivšega nemškega Reichstaga je popolnoma obnovljena.
p Nameravan atentat na Wii-sona? Ldu. Lugano, 12 sept. (Ctu.) jWriere della Sera* javlja: V St. {•ouisu je bil aretkan bivši letalski kapetan-poročnik Vioka. češ da je nameraval umoriti predsednika Wilsona.
p Kitajska se oborožuje. Ldu. Bern, 12. septembra. (Ctu.) »Vossische *eitung“ javlja iz Kodanja: V zvezi s Pretečim šantunškim vprašanjem se ie začela sedaj tudi Kitajska obero-^ev«ti. _Beilirgske Tidende* poroča, i*“ je neka ameriška tvrdka dobila od JNske naročilo, naj ji dobav ja 0ifonme množine vojnega materiala.
a . dn Pozabljeni umetnik. Te dni ,.1® VTnil v ttomovino naš. sfcoro poljem umetnik, kipar Ivan Zajc. ždiie v Hsdijo, da v de-
‘e,i umetnosti »popolni svoje študije.
intenzivnega* dela pa ga je ob izbruhu vojne z Italijo zgrabila laška ofnntrQt^a 8* internirala v Sar-duše\mo^fi ?J* ***'«■•*»* pretrpel
le nreživel	ve 88tno oni» ki
je prezsvei sam leta Ujetništva Vroče
podnebje lakota m HSSJgg; so povečali trpljenje na malariji, bolnega umetnika. Toda obupal ni, štur-diral je, kolikor mu je bilo megoče Pri strogem nadzorstvu in omenjeni svobodi Posrečilo so mu je konečno bežati: in po dolgih letih trpljenja vrniti se v domovino.
Dreginjske doklade in nepre-"krhljem otroci. Beigrajska vlada, °«nosno nje finančni minister- je: na-“Jzaltrovo draginjsko doklado za ženo 5,0 K in za vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 Ki mesečno. Pamet sema P°ve. da je smatrati slehern otrok, P* «aj si bo star 10 ali 20 let, če si 8am nič ne zasluži in je od staršev vzdrževan, šteti med nepreskrbljene.
Pa gospodje, ki hočejo biti atre-".erH in juristi ob enem, tako pri viadi, višjem šolskem svetu (in seveda •adi, drugod I) in ki trde, da obok, ki •* £8, 20 ali 22 let star, pa nima *♦« ai* thugega posla, vse jedno 'teti med »preskrbljene.« Taki nazori 80 seveda enostavno neumni, a ker
so jih pri odmerjenju nove draginj ske doklade hoteli nekateri ljudje uveljaviti, a so se osmešili, svetujemo slehernemu, tako prikrajšanemu upravi-vičencu, da nastopi pri višji instanci.
V Jugoslaviji ne bomo trpeli' avstrijskih »štreberjev!«	x x
dn Poštni uslužbenci v Sloveniji In nove draginjske doklade. Zzeza poštnih organizacij je naznanila dne 3. t. m., da je poštno mini-storstvo brzojavno odredilo, da se imajo vsem poštnim uslužbencem izplačati nove draginjske doklade in. to baje takoj. Akoravno je že danes skoro polovica mesca, še vendar o draginjskih dokladah poštnih uslužbencev ni duha ne sluha od poštnega ravnateljstva tako, kakor da poštni uslužbenec lahko živi samo od obljub in pa od zraka.
dn V železniških zadevah so na Slovenskem merodajni sledeči uradi: za državne železnice ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani, me3tni licej, ki je
Podrejeno naravnost ministru aaobra-aja v Belgradu. Za privatne železnice pa komisarijat ministra saobračaja Ljubljana, Krajnska hranilnica, oziroma vodstvo dotičnih privatnih železnic. Poverjeništvo za promet ne obstoja več. Interesente se opozarja, da pri vlogah v žel. zadevah vpoštevajo kompetenco zgoraj navedenih žel. uradov in na ta način pripomorejo preprečiti nepotrebno zavlačevanje rešitev.
• dn Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Z teženjem ministrskega sveta z dne 29. aprila
1.1.	ustanovil se je pri deželni vladi v Ljuoijani kot zasebna ustanovo Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro, v kojega delokrog spadajo vsi posli sanitetske stroke. Vsi zdravstveni organi, ki so bili dosedaj podrejeni poverjeništvu za notranje zadeve in predaedništvu deželne vlade v Ljubljani, pripadejo odsihdob Zdravstvenemu odseku, ki stoji v strokovnem in administrativnem pogledu neposredno pod upravo ministrstva narodnega zdravja in ki tudi neposredno z njun občuje. — Odsihdob je toraj vsa t zdravstvena • vprašanja in vse dopise snnttetske stroke nasloviti na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, kojega vodja je g. Bleivveis.
dn Glasom navedbe dež. vlade št. 259 z dne 9. jan. t 1. gostilničar ali kavarnar ni več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač dve uri prtd policijsko uro. Sploh gostilničar ali kavarnar ni dolžan'enemu gostu dati več kakor pol lttra vina aii 1 liter piva. — Gostilničar ne sme odrekati hrane radi tega, ker-gost, ne pije.
dn Mladostne* osebe, ki še niso dopolnile 17. leto svoje starosti, smejo glasom odredbe dež. vlade št. 259 z dne 9. jan. 1.1. hoditi v. gostilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev ali drugih nad zorovalnih oseb. — Dovoljeno pa Je mladoletnikom hoditi v gostilne In ka varne na potovanju v. ta namen, da se nasitijo in zahajati v stalno jedilnico, kjer redno obedujejo vsak dan.
dn Potril listi za Francijo. Francoska misija v Ljubljani, Bethov neva ulica št 9 javlja, da ni pooblaščena za vidiranje potnih listov za Francijo. Samo francoska le gači ja v Belgradu je v to poklicana. Potni listi ™<wajo razen tega biti vidirani od velikega glavnega stana SHS v Belgradu m od tamkajšnje francoske varnostne „ J Pa 81 osebe, ki žele potovati Lr?"cii° Penijo nepotrebna pota, naj se za potne liste pravočasno obrnejo na navedeno legacljo.
dn Vse vlsokošolee iz zasedenega ozemlja poživljamo, da javijo tako v svojem skupnem interesu pisarni za zasedeno ozemlje, šolski odsek, Preža kova ulica 3, svoj naslov, kaj študirajo ali nameravajo in kje. Tudiviso-kcšolci vojaki naj se javijo, odsotne naj zglase svojci.
Dobrodelni zavodi n« Kranjskem v državni upravi. Deželna vlada je v seji dne 4. avgusta 1919 sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi izroče s 1. avgustom 1919 v državno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica glede vsega pre-
mičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi ter da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hiralnice) na Štajerskem upravlja od K avgusta t. 1. dalje tudi dobrodelne zavode na Kranjskem — deželno bolnišnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu in deželno blaznice-hiralnico v Ljubljani — Ždravatveni odsek za Slovenijo in Istra.
dn Ambulatoriji za odvračanje veneričnih in bakteriološke pre-Iskovalnice. Ministrstvo narodnega zdravja namerava v področju cele države ustanoviti večje število imenovanih zavodov. Zdravniki, ki bi se zanimali za službovanje na teh zavodih, naj se priglasijo do 1.: oktobra
1.1.	pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani ter naj javijo: 1. kje sedaj služijo in v katerem kraju države bi hoteli služiti; 2. kje so Študirali venerologijo ali bakteri-jologijo in kako dolgo?; 3. kie so praktično delovali in kako dolgo?;
4.	izprieevala o svojem delovanju; 5. znanstveno delovanje. Služba bo do definitivne zakonite ureditve honorarna aii pogodbena; plača bo znašala do 1000 dinarjev na mesec.
dn Priporočamo »Jugoslovanski kreditni zzvod« v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1, vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vir ge na tercoči račun obrestuje po 4% ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Opozarjamo na oglas.
dn Kolporterje (prodajalce in prodajalke) nad 14 let stare sprejme upravništvo »Juguslavije« v Ljubljani in Mariboru. S prodajanjem »Jugoslavije« po ulicah se nudi dober in stalen zaslužek. Zglasite se v upravništvu v Ljubljani in na Marijinem trgu 8, v Mariboru pa v podružnici našega upravništva.
dn Danes kolesarska dirka Vransko—-Ljubljana, od pol 2. do pol 4 u>e. Automobibstfiinrvoznikii pozor! KSK Ilirija prosi vse one automobl-liSte, kolesarje in voznike, ki bi vozili v nedeljo med pol 2 in pol 4 uro popoldne na cesti cel je—Ljubljana, da vozijo strogo po levi strani esste In pazijo na dirkače, ter po možnosti obsioje, da ne ovirajo dirkačem poti.
dn Pošlljatve iz Amerike. Opozarjamo na poziv Jugoslovanske po-pomožne akcije iz Amerike. Dobro bi bilo, ako bi imena adresatov ponatisnile tudi. drugi listi.	V
dn Župnika umorili. V Lukaču je bil 5. t. m. umorjen tamkajšnji župnik in dekan Osvaldo Sajko. Neznani zlikovci so prišli po noči pred župnikova vrata in ga klfcaii, češ da mu prinašajo brzojavko iz Zagreba. Komaj jim je odpri vrata, je dobil strel iz puške v glavo, da je ostal na mestu mrtev.
_ dn Dolžnik usmrtil upnika.
Cestar Peter Odrčlč v Veliki Gorici je šel k tamošnjemu nadcestarju Por poviču po svojo plačo, pa se ni i več vrnil. Ko ga tudi drugi dan ni bilo domu, je naprosila/ njegova žena sosede, da so ga šli iskat. Našli so *ga kakšnih 200 korakov od Popovičeve hiše mrtvega zakopanega v koruzi. Zločinec je Popovič, ki je bil pokoj •nemu dolžen 3000 K, pa mu jih ni ■hotel,' ozir; megel vrniti.
dn A-rtev, prestrašen ja. Vdova Agneza Ljubič je: skočila s. tramvaja v Zagrebu tako nesrečno, da je za<-dobila težke rane na glavi in se tudi notranje poškodovala ter tekom enega dneva podlegla ranam, zapustivši četvero male- dece. Vdova je skočila s tramvaja v trenotku, ko se jena prvem vagonu vžgal motor In je neki »Ženska sedeča poleg nje Izzvala s svojim bedastim krikom paniko potnikov.
dn Zalotena < tatinska družba
V Vrbovškem na Hrvatskem je/zalotila žandarmerlja tatinsko družbo, ki je kradla vsakovrstno blago na tamfcaj-šnem kolodvoru;. Med njimi se nahajajo tudi železniški uslužbenci.
Ljubljanske vesti
1 XXX. glavna skupščina CMD so vrši danes ob 10. uri dopoldne v Nar. domu. Udeležite seje mno-gobrojno, Ljubljančani I Pozdravljeni narodni borci Iz yseh strani Slovenije!
1II. Kino-teden v korist našim invalidom na Koslerjevem vrtu v Sp. Šiški, predvaja v nedeljo in pondeljek zvečer ob pol 8. in 9. uri veliko zgodovinsko dramo »Matija Gubec*, v kateri sodelujejo naši igralci g Borštnik, ga. Polakova itd. Omenjeni film je bil v stari Avstriji zabranjen ter se je zadnji čas v vseh hrvatskih kinih z velikimi uspehi predvajal. Film je posnet v Zagrebu in njega okolici na licu mesta, kjer se je omenjena zgod. drama odigrala, enako na prostoru v Zagrebu, kjer je bil Matija Gubec kronan z razbeljeno železno krono, pod katero se je poslovil za vedno ob zvenenju vseh zagrebških zvonov. Za mnogobrojni obisk v korist našim invalidom prosi odbor. — Prvo slov. društvo kino-nastavljencev za Slovenijo v Ljubjani, je sklenilo prirediti po vsej Sloveniji enake predstave v korist našim invalidom. Vsied tega uljudno naprošamo vsa društva in lastnike dvoran ali večjih lokalov, naj blagovolijo omenjenemu društvu naznaniti pismeno prostore, katere bi mogli odstopiti v ta namen za par dni.
i Po Ljubljani se je zopet razpasla navada, da stranke iztepajo prah in mečejo razne odpadke kratko-malo skozi okno na ulico. Sl. policijo opozarjamo, da take stranke primerno pouči, da vendar še nismo v kulturni Italiji, kjer se tudi nočne posode lz-praznujejo na ulico!
1 Nevednost ali pa izzivanje. Na sv. Petra cesti je izobesil trgovec usnja, Marchtotti tablo v kričeč h italijanskih barvah. Kaj bi se temeljna zelena barva ne dala spremeniti v modro? Več Ljubljančanov svetu e g. trgovcu, naj taolo prebarva — ali pa .odstranil
1 Prodajalci premoga, ki hočejo tudi to »mu,prodajati piemogma izkaznice,.naj se takoj oglase na mestnem magistratu Galetova hiša, pritličje levo.
1 Zgubil se Je včeraj opoldne ob pol 12. uri, na poti od Narodnega doma proti železniškemu prehodu v Tivoliju en prost bankovec za 1000 K. Pošten najditelj naj ga odda pri poročniku Mavroviču, v Gospodarskem uradu povezne skupine v Tivoli, kjer dobi primemo nagrado.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
V nedeljo 14. sept. ob 3. uri popold. Snegulčica in škratje« Izven abom.
V nedeljo 14. sept. ob pol 8, uri zvečer Faust. Izven abom.
V pondeljek 15. sept. Faun. Abom. A.
V torek 16. sept. zaprto.
V sredo 17. sept Faun. Abom. B.
V četrtek 18, sept. Dnevi« našega življenja. Abonoment A.
Opera.
V torek 16. sept. Pikova dama. Abonoment E.
V sredo 17. sept: Madame Butteifl?. Abonoment D.
V četrtek 18. sept. Pikova dama. Abonoment C.
Narodno-soeijal. stranka.
Krajem« organizacije N.S.S. so bile dosiej ustanovljene na Bledu, v Ribnici, Kočevju*in Litiji. V Ljubljani obstoje v vseh »okrajih pripravljalni odbori, tako tudi v Šiški.
Politično šolo otvori v prihodnjih, dneh pnp. odbor N.S.S. Priglasi se sprejemajo v> strankini pisarni, Narodni dom.
Seja pripravljalnega odbora N.S.S, se vrši v sredo, dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer v strankini* pisarni.
Shodi N.S.S. se vrše danes vŽi-reh in v Hrastniku.
Pokrajinske vesti.
kr Dramatično drnStvo v Celju je priredilo svobodomiselnim dijakom, ki so zborovali v Celju, v pondeljek 1.1 m. v mestnem gledališču slavno* stno predstavo »VolkaSIn*. Režišerje bil g. Povhe; opazilo se je pri vsakem koraku in pri vsaki kretnji igralcev, da so imeli izvrstnega, pa tudi potrpežljivega učitelja. Volkašin svoje vloge ni razumel; bil je vse prediv]! in besen. Ta vloga zahteva veliko mehkega srca; srce, ki joče za ženo izgubljeno, srce izdanega In umirajočega. Glasben del igre je bil tokrat še slabši kot pri prvi predstavi. Zato tudi o tem nekaj stavkov 1 O. Pregelj je mogoče dober pevovodja, a kot gledališki dirigent se dosedaj še ni izkazal. Oder je vse kaj drugega, kakor pa koncertna dvorana. Komponist Adamič je napisal celo stvar bolj za koncert, kakor za gledališki oder; g.Pregelj tega ni razumel in se je držal točno predpisov glede tempa ter tako mučno zavlačeval muzikalično življenje na odru. Svatba, kakoršna je v .Volkašinu", bi se v koncertni dvorani slišala drugače, ker tam vrše pevci stoje svoj pevski part — na odru pa se mora istega tudi izigrati. To zahteva naravno kmečko svatbeno življenje. — Dramatično društvo je s to igro pravzaprav zaključilo svojo sezono in se pripravlja na občni zbor. Upamo, da se bo tam radikalno pometlo z vsemi brez ozira, ki danes ovirajo zdrav razvoj kulturnega dela le zato, ker oni niso sredotočje, okoli katerega se vse ponižno vrti. Ljudje, ki jim je le njih oseba cilj in smoter, niso ljudje našega časa in med staro šaro z njimi 1 Tistim, ki hočejo resno delati, naj se ne meče polen pod noge in to brez-častno delo naj se z vsemi sredstvi prepreči.
kr »Glasbena Matica Maribor" v Mariboru ustanovi na podlagi sklepa cdborove seje mešan zbor. Vpisovanje pevk v zbor „Glasbene Matice* se vrši v pondeljek, dne 15. t. m. od pol 5. ure pop. do 7. ure zv. na meščanski šoli, Kaiserstrasse št. 1, I. nadstr. Odborova želja je, da se ustanovi poleg lepoštevilnega in izza zadnjega koncerta poznanega izbornega moškega zbora enakovisoko stoječ ženski, oziroma mešan zbor; radi tega vljudno vabimo vse, za lepo slovensko in slovansko pesem vnete gospe in gospodične, da se temu pozivu polnoštevilno odzovejo. Zadržane naj zglase svoj pristop z gorenjimi podatki po dopisnici na naslov koncertnega vodje g. sodnega svetnika Oskarja Deva, Maribor, okrožno sodišče. — Odbor.
kr Garje. S Koroškega se nam poroča: Ko je zasedlo pozimi vojaštvo Koroško, so se začele širiti garje. Ker nihče ne ukrene kaj proti njim in ker niti ni dobiti tu potrebnega sredstva, se i3te vedno bolj širijo, tako, da so že cele vasi, da celi kraji okuženi. Seveda imajo iste tudi šolarji. Potrebno je, da da na razpolago vlada potrebna razkuževalna sredstva, ker drugače se bodo garje potom šole vseobče razširile. Na Koroškem se dobi kot edino sredstvo zoper garje naftolovo, ali pa žvepleno mazilo, ki pa ne pomaga. Mazilo zoper garje razpošilja tudi neka lekarna. To mazilo pa je pretirano drago. Škatljica, ki je veljala aprila meseca štiri krone, velja od maja sem kar sedem kron. Informiral sem se pri zvedencih in sem izvedel, da bi bila primerna cena za škatljo 2 kroni. Pri taki ceni (se mi je rekio) bi lekarna še dosti zaslužila. Mislimo, da ni lepo, Če se izrabi šibo (kakor se morajo Imeno vati) v ta namen, da si nakopiči itak že dosti premožni še večje vsote I
izvirna telefonska In brzojavna poročila Jugoslaviji*.
Nove demonstracije v Trstu.
Trst, 13. septembra. Snoči je italijanska drhal zopet demonstrirala proti jugoslovanskemu življu v Trštu. Okoli 11. ure zvečer sejevsled vesti, ki so dospele z Reke, zbralo precejšnje števiio tržaških mladičev — cenijo jih na več sto — ki so krenili proti Narodnemu domu. Na čelu sprevoda so korakali Štirje italijanski častniki in Šest vojakov-arditov. Z vzkliki: »Abbasso la Jugoslavia! Abbasso i sciavil« so prihrumeli v kavarno Balkan, prevrnili nekaj miz in stolov, vendar pa niso napravili posebne škode, ker je kamnar še pravočasno zaprl kavarno z železnimi roloji. Nad kavarno je visela velika italijanska trobojnica. Nekdo iz množice je zavpii, naj se sname, ker je menda ni razlikoval od jugoslovanske. Drugi so ga pa poučili, da so barve pristno italijanske. Zastava je na to smela ostati na svojem mestu., Zatem je množica odšla pred kavarno >C>mmercio« in zahtevala, naj se odstranijo Slovenci. Isto se je zgodilo tudi pred kavarno »Fabrls«. Druge škode drhal ni povzročila. Zvečer je pred Palače Hotel Excelsior (sedaj Hotel Savoia) italijanski častnik napadel francoskega častnika ter ga oklofutal. Ta je razburjeno opozoril Italijan i, da je vendar francoski častnik, nakar ga je pa napadalec ponovno udaril. Francoski častnik je zaradi tega nečuvenega ravnanja pozval Laha na dvoboj. Pod noč so po vsem mestu zvonili zvonovi. Prebivalstvo se je začudeno izpraševalo, kaj naj to pomeni. Splošno pa se je govorilo, da je to zvonenje bil alarm. Raznesle so se tudi razne razburljive govorice o Reki: da mesto
gori in da so ga zažgali Italijani, ker ne bo pripadalo Italiji, nadalje, da so odpotovale francoska, angleška in ame-rikanska misija z Reke, in da so Italijani angleške vojake pobili itd. Po ulicah se je začela zopet zbirati mladina, ki je potem skupno odkorakala na Opčine in se formirala v nekak bataljon prostovoljcev, ki namerava oditi baje na pomoč ogroženi Reki. Prostovoljci štejejo več sto mladih ljudi.
D’Annuazfo proglasil aneksijo Reke.
Reka, 13. septembra. Danes je dospel na Reko D’Annunzlo, ki je prevzel upravo mesta v svoje roke in proglasil aneksijo Reke k Italiji.
Skupščina hrv. časnikarskega društva.
Zagreb, 13.septembra. Danes pop. se je vršila skupščina hrvatskega časnikarskega društva. Na skupščini se je izvoiil nov odbor z nalogo, da ustanovi jedinstveno časnikarsko društvo. Na skupščini je biia sprejeta resolucija, v kateri se zahteva odprava cenzure in svoboda tiska.
D' Annunzio Izvršil vstajo na Reki.
Ldu. Reka, 13. sept. Na Rek! je v imenu in s podporo oblasti prevzel D’ Annunzio upravo v svoje roke. Izvršil je vstajo v sporazumu z reškim Consigllo Nazionaie ter poveljnikom reške legije. Došel je v gubernijalno palačo ter zapovedal generalu Peta-lugu, naj preda oblast v njegove roke, General Petalupa je interniran v gu* bernijalnl palači. D’Annunzio Je pro* glasil aneksijo Reke v imenu Italije. Arditi, italijanski vojaki in obrožefli reški prostovoljci podpirajo d’Anufl* zija.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Pesek..
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Poziv
Jugoslov. pomožne akcije iz Amerike. V skladišču Balkan v Ljubljani se nahajajo naslednje pošiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom 14 dni:
1. Andrej Onstišai, Dolenji Logatec h. St. 19 ima zabo.1 It 693, ki mu ga pošilja Joe Mihovc 1134 E 60 St. Cleveland OUSA.
2. Jožef Srebot, Neverke 12, p. Št. Peter—Košana na Krasu ima zaboj št. 700, ki mu ga pošilja Jožef Srebot 643 E 160 Str. Cleveland OUSA.
3. Ivan Tomažič 14, Sinje, Obrov, Primorsko.
4. Ivan Bracati, st. Maria Magdalena Spodnja 401, Servata (Servola?), Trat ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Lon, Menort 917, Ala Ane Sheboygan Wia.
5. Franc Rotar, Kal 92, p. Št. Peter na Kraau ima zaboj št. 760, ki mu ga pošilja Ant. Botar 648 E 160 St. Cleveland OUSA.
6. Anton Žakel, Kalce 30, Logatice, Gorenji Logatec ima zaboj št. 954, ki ga pošilja Franc Ven. S. Malino Žakel 7430 Rigge Ave Chicago Acl.
7. Pavla Vidmar, Logatec 162 pri Ajdovščini ima zaboj št. 705, ki ga pošilja Iv. Vidmar, Is 706, Saranac Ro Cleveland OUSA.
8. Marija Seljak, Planina pri Rakeku 99 ima zaboj št. 689, pošilja ca Franc Seljak 6813 St. Clair Ave Cleveiand O.
8. CIČ Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto ima zaboj št. 690, pošilja ga Martin Chich, boz 64 Berlin Pa.
10. Marija Slejko, Hrenovice 68, Postojna ima zaboj št. 798, ki ga pošilja Franc Slejko 6107 St. Clair Ave Cleveland OUSA.
11. Ivan KOS, Markč Kosi, Ročinj, ima zaboj št. 645, ki ga pošilja A. Kos 16301 Waterlov Rd Cleveland OUSA.
12. Ana Berginc, Dreinica št. 21, p. Kobarid, ima zaboj št. 411, ki ga pošilja From Jakob Berginc 489 Park St. m. Ivankec Uis USA.
18. Županstvo občine Tolmin ima zaboj št. 313, ki ga Pošilja Zveza Jugoslovanskih žen in deklet 1062 E 62 St. Cleveland OUSA.
14. Frančiika Kos, Trtnik št. 18, p. Dobrdo (Podbrdo?) pri Tolminu ima zaboj št. 706, ki ga pošilja John Rutar, 722 E 163 St. Cleveland OUSA.
16. Marija Pivk, p. Rovte pri Logatcu ima zaboj št 75, ki ga pošiija George Pivk, Kock Springs Wyo 5.
16. Terezija Gorjanc, Loka, p. Kanal, ima zaboj št. 736, ki ga pošilja Ivan Gorjanc, 386 E 161 Str. Cleveland OUSA.
17. Berginc Ana, Drežnica 21 pri Kobaridu ima zaboj St 404, pošilja ga Jack Berginc 489 Park St. USA.
n18- Matko Josip, Tominje 11, p. II. Bistrica ima zaboj ^žilJa *a j08,P Matko, 116 Moen Dv Rockdbile Ul. Terezija KrapS, Podgora 241, p. Idrija, ima zaboj » ?? Pošilja M. Lapajne, 6614 Schater Ave Cleveland O.
s,,?' JRočinj 21, ima zaboj št. 312, ki ga pošilja P. Križnič, 1289 E 176 St Cleveland OU8A.
, 21. Simčič Amalija, Njivice 38, p. Kojsko pri Gorici, ima zaboj Št. 768, ki ga pošilja Mihael Simčič, 8107 St. Clair Ave Cleveland OUSA.
22. Lipovž (Ifipuš) Jožefa, Batuje 24, p. Črniče pri Gorici, ima zaboj št, 712, ki ga pošilja Franc Lipovž (Lipuš) 901 Al-hambra Rd.
23. Karolina Furlan, Svino 47, p. Šmarje pri Ajdovščini, ima zaboj št. 725, ki ga pošilja John Furlan, 1806 E 66 St Cleveland OUSA.
24. Bavčer Frančiška, Gradišče 226, p. Ajdovščina, ima zaboj št. 649, hi ga pošilja Anton Bavčer 16929 Saranac Rd Cleveland O.
26. Jugoslav Relief Fond Ljubljana ima zaboj št 1026, ki ga pošilia Anton Hočevar, Bridgeport ohio 1025.
26. Brožtna Marija, 22 Jelgane, Primorje, ima zaboj št. 286, ki ga pošilja Jos. BrOžina, 6725 Baiterp. Ave Cleveland OUSA.
27. Pošta (župnija) Višnjagora, Dolenjsko, ima zaboj št. 86, ki ga pošilja From Sloveninn Red Cvoss ot st Josip Church, Joliet 111.
28. Margareta Maurln, p. Nemška loka 17, Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin, 618 Da 9 Eveleth Miun.
29. Jakob Erlab, Spodnje Doblje, p. Loče pri Beljaku ima zaboj št. 215, ki ga pošilja From Kruneseo, 823 Kansas. St. San Francisco Calif.
80. Neža Jernej, Mokliče, p. Galicija, Koroško, ima zaboj št. 309, ki ga pošilja Marij Vičič, 1106 E 64 St Cleveland OUSA.
31. Anton Sgerm, p. Vuhred (Wucbern), Sp. Štajersko ima zaboj St. 637, ki pa pošilja Josip Peruch, 1137Nikovy St. Joliet Ul.
32. Franc Wa1burga, Erlach, Sv. Osvvald, p. Ivniua, Štajersko, ima zaboj št. 816, ki ga pošilja Fr. Walburga Kohler, Wit. USA.
33. Marija Kregar, Ilirska BiBtrica 128, ima zaboj št. 674, ki ga pošilja Josip Kregar, 1081 Addison Rd Cleveland OUSA.
34. Ivan Lilavačič, Mala Bukovica 16, pri Ilirski Bistrici, ima zaboj št. 969,'ki ga pošilja Franc Štefančič, Ore Hill.
36. Mihael Vičič, vas Sovze 1, Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 232, ki ga pošilja John Vičič, 1654 Dayton, St. Chicago 111.
36. Andrej Perše, Št Florjan—Grojna pri Gorici ima zaboj št. 792, ki ga pošilja John Perše, 919 Addison Rd Cleveland O.
37. Koštansk Mar., Gradiše 21 pri Ljubljani, ima zaboj št. 447, ki ga pošilja Mato Koštansk, Virgin Milva.
38. Kristina Beučer (Bavčar), Kosi 106, Ročinj, ima zaboj št. 766, ki ga pošilja Ana Beučar (Bavčar), Saranac Rd Cleveland OUSA.
39. Županstvo Ilirska Bistrica ima zaboj št. 256, kii ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62, St. Cle-
land OUSA Stefančič, Trnovo 73, Notranjsko, ima zaboj št 634, ki ga pošilia Joe Princ, 815 Penn. Ave 8heboygan Wis
41. Mariia Kovač, Lokavec 24, Ajdovščina, ima zaboj št 908, ki ga pošilja Angust Kovač, 1146 E 55 St. Cleveland
OUSA.	.	,	v. „
42. Blažetič Jos., Kneža, Podmelec 16, ™a zaboj št. 6, ki ga pošilja Anton Rojc, 4321 Acom St. Calumet Mich.
43. Matija Molk, Gornja Planina pri Rakeku imai zaboj št. 856, ki ga pošilja Matija Molk, 1161 Norvvood Rd. Cleveland OUSA.	„	„	«	•
44. Marijana Černetič -Škur, p. Piat^če-Prosemco 80, Udine, ima zaboj št. 714, ki ga pošilja Josip Škur, 16519 Hohnes Ave Cleveland Ohio USA.	,	,	,	,
46. Černe Tereza, Stenice, Kranjsko, ima zaboj št. 973, ki ga pošilja Joe Černe Ore Hill Pa.
46. Boltar Terezija, Ročinj 18 pri Kanalu ima zaboj št 314, ki ga pošilja John Boltar, 1096 Addison O Cleveland USA.
47. Županstvo občine Divača ima zaboj št. 301, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih Žen in deklet, 1052 E 62 St. Cleveland OUSA.
48. Bizjak Marija, p. Lokavice (Lokavec) pri Ajdovščini, ima zaboj št. 727, ki ga pošilia Josip Bizjak, 719 E K 60 St Cleveland O.	,	„ , ,	.
49. Elizabeta Udovič, Planina 68 pri Rakeku, ima zaboj št. 803, ki ga pošilja Matevž Udovič 1086 Addison Ro Cleve land O.
60.	Luka Sterklinko (Šterlinko ?), Ajba 21. p. Kanal, ima zaboj št. 868, ki mu ga pošilja Jos. Pikš, 6717 Edna Ave Cleveland OUSA.
51. Marija Jug, člginj 6, Goliči, Tolmin, pošta Volče, ima zaboj št. 627, ki ga pošilja Mato Ulemak, 726 Hotmes Ave In dianopolis Ind.
62.	Josip Vuga, Ročinj, p. Kanal, ima zaboj št. 795, ki ga pošilja Sidon. Vuga 919 Addison Bo Cleveland O.
63. Ivana Balant, Spodnja Idrija, ima zaboj št 129, ki ga pošilja Anton Balant, Ely Mimi.
64. Marija PodbrSček, št. Martin 76, p. Kojsko, izaboj št. 896, ki ga pošilia Miha Podbrlček, 6107 St. Clair, Ave Cleveland OUSA.
65. Pahor Anton, Miren pri Gorici 22, ima zaboj št. 356, ki ga pošilja Gabrijel Pahor, 258 First Ave Miltvankee Wis USA,
66. Ivan Tomiič, Ilirska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780, ki ga pošilja Louis Levar, 1018 Ivankee Rd Cleveland OUSA.
57. Marija Uršič, Kobarid 84, ima zaboj št. 628, ki g> pošilja Marija Dugar, 66 Holmes Ave Indianopolis.
68. Katarina Kosovel, Osek, p. Šempas pri Gorici, im* zaboj št. 610, ki ga pošilja Ciril Badalič, 2622 W 21 Plač* Chicago IH.
59. Anton Zigoy (Cigoj?), Sv. Križ—Cesta pri Ajdovščina ima zaboj št. 372, ki ga pošilja Albert Zigoy (Cigoj) 460 Nat 8 Ave MUvankee Wis USA.
60. Ivan Petrič, Jurkovac, Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 186, ki ga pošilja Peter Mahek (Mašek) Geljert Minn.
61.	Ivan	Mejak, Landol, Hraše	pri Postojni, ima zaboj
št, 589,	ki ga	pošilja Jakob	Mejak,	205	Ruhy St. Joliet Ul.
62.	Antonija žetko,	Laze	16,	p. Senožeče, ima zaboj
št. 629,	ki ga	pošilja Anton	Žetko,	200	Jack 60 St. Joliet.
83. Franc Kljun, Zagorje 36, Št. Peter na Pivki, ima zaboj št. 668, ki ga pošilja Jos. Sabec, 200 Jackson St. Joliet.
64. Cerkvenik Ivana, Kačiče 19, Lokev—Divača, ima zaboj št. 274, ki ga pošilja Rudolf Cerkvenik, 1115 Narwood Rd Cleveland OUSA.
65. Poita (Župnija) Logatec, ima zaboj št. 87, ki ga pošilja Slovenian Red ctobs of St. Joseph Chuveh Joliett Ul.
66- Županstvo občine Kanal ima zaboj št. 724, ki ga pošiija Zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1062 E 62 St. Cleveland OUSA.
67. Alojzija Urlič, Kobarid, ima zaboj št 629, ki ga po šilja Marija Vesekat, 2823 W Mishigan St. Indianopolis.
68. Leban Marija, Pulubioi 28 pri Tolminu, ima zaboj št. 641, ki ga pošilja Andrej Kavčič, 510 Westernon Peotia 111.
69. Fornazarič Rozalija, Osek 81, Šempas pri Gorici, ima zaboj št. 329, ki ga pošilja Angust Toplikar, 131 Ohio Ave Kansas City Kans USA.
70. Franc Potapac, Mala Bnkoviea 11, Uirska Bistrica, ima zaboj št. 986, ki ga pošilja Jože Fotapan, Ore Hill.
71. Ivan Tomiič, Knežak 30, Trnovo, Kranjsko, ima zaboj št 605, ki ga pošilja Marija Tomšič, Boz 3 Waldez Colorado.
72. Marija Škerl, Vas Dolne, Zornon 7, p. Uirska Bistrica, ima zaboj št. 866, ki ga pošilja Josip Škerl, 8560 East 82 nd St. Cleveland Ohio.
73. Turkovič Jožefa, Brce 4, Jelšane, Notranjsko, im* zaboj št. 912, ki ga pošilja Job. Turkovič, 1084 E 64 St. Cleveland OUSA.
74. Frančiška Nerngar, vas Leze 54, Planina, Rakek, im* zaboj št. 494, ki ga pošilja Frane Nemgar, 117 Joues 6 E Eolle* Miun.	,
76. Ivana Urba6, 182 pri Pickcovih, Spodnja Planina pri Rakeku, ima zaboj št, 816, ki ga pošilja Lonis Urbas, 1415 E 62 Cleveland O.	,	.
76. Marija Cucek, Kol 8, St Peter na Krasu, ima zabrt št. 787, ki ga pošilja Janez Cucek, 702 E 156 St CoHinvvoo OUSA.
77. Franc Simčič, Vedrian 88, p. Kojsko, ima zaboj št. 81L ki ga pošilja Louis Urbas, 1416 E 52 Cleveland O.
78. Bara (3) Drganc, p. Jesenice, ima zaboj št 966, ** ga pošilja Johan Požgaj, Mgnityri.	.
79. Županstvo občine Jesenice, Kranjsko, ima za°m 5tv. 761, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet, 10°* E 62 St. Cleveland OUŠA.
Upravičenci dobe na njih naslovljeno pošlliatev proll prejema in nedvomnem dokazu identitete■
223 itei.
,jUGD3LAVIj£* ds« 14 stptemfei* \m
St«*'-- 5
oda"
.Kolesarji{ Prodam zračnice la znamke Washington Po K 70, pri ve?jem odjemu Popust. Naročila pod„kole-*arji“ na upravo lista. 1865
Proda se dekoracljski divan z žimnico, popolnoma nov. Vpraša se Prisojna ul.
pritličje, levo.	1362
Priporočam Boo kavo, tokolado, kremo za čevlje, pravo angleško milo, razpošiljam tudi v poštnih zavitkih po povzetju in po nizki ceni. Fran Bergant, Ljubljana, Sv Jakoba trg.	1361
En vagon plohov, razne dimenzije prodam. Plohl so orehovi, hrastovi, jesenovi In črešnjevi. L. Rebolj, Kranj.
___________________ 1369
Ognja In vl»m& varne Vvertheim- blagajne v vsaki velikosti, kako.r tudi blagajne *a vzidati ln vsakovrstne Werthclm-blagajnice izdeluje lu. i vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schcll, umetni ,n blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31.	1026
Ove moški in ena ženska eknjn ter ženska obleka ln - - §k0.
lIlUsHi 1U
snknjn ter ženska oble ®rngo naprodaj. Pred iljo 19/1, od 10—«
H
m
Sapajein smrekov les, lelka, hrastov ln bukov.bodi *l okrogel ali rezan. Cene za 1*3 naložen v vaeois sc naj hiizr-snijo 11» V. SCAONET1, psi na j.8ga zb drž. kolodvo-v Ljsibljcni.
Rezan ln okrogel les, ?8*je, tramove, drva, kupujem vsako množino. Kupujem tudi jedilne gobe, prazne Vfeče, hrastove žice in laneno seme. L. Rebolj, Kranj.
Lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni, Fran Kraš-
kovic, St. Jur ob Taboru.
1366
t ' ‘	.
:. iv :-r? :>••• * >	•y4S
Popolno penzijo s klavirjem, se išče, za 20 letno
Sojenko, pri spoštljivi dami. Ponudbe z navedbo cen se Prosijo takoj na „Thcirry“, Hotel Union št- 39.	1368
.Dijak išče sobo s hrano Pn boljši družini. Cenjene Ponudbe na upravo lista Sgg ,.lredenta“.	1354
t’rancuski tečaj otvorl Pmmit ana učiteljica. Meseč-,, honorar 24 K. Prašakova ui-10/111 desno.	1343
:p5oj£i
suvanje Lit jtouudbe
oglje, smrekov les, deske ln trame kupuje „CROATIA“, gozdna fnd. delniška družba v Ljubjani, Marije Terezije cesta 2.
ERDAL
čistilo za čevlje, rujavo in črno, štev. 1, ima v zalogi vsako množino, in pošilja po pošti
tvrdka Matija Trcbar Ljubljana Sv, Petro cesta St. 6,
Proda se
v okolici Celja.
Gospodarsko poslopje v lepem | stanu, njive in travniki v lepi j ravnini. Zraven je tudi lep gozd. j Eventuclno se lahko prevzame, j vsa živina in vsa gospodarska ; oprava in oprema. Več se po- j izve pri Konradu Gorenjaku, j Kralja Tetra cesta 43, Celje. |
Filip Pečenko, Ljubljenk, Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
manuitakturnega blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevine, nogavic, rob-cev, sukanca, črne In bele svile, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih Izdelkov čeških tvornlc, katere zastopa.
Cel poperSingaporc kisova kislina 80%
sveče Stcariuke rozine žebicc cele plavilo Tesna žlgice, % orig. zaboje
4 w
nz
in drugo blago, kakor tudi
| bukovo oglje
nudi tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš oče, stari oče in stric
Frane Slejko
mizarski mojster Zgornja Šiška 82
v 70. letu svoje starosti, danes ob 9. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega bode 15. t. m. ob 7<4uri popoldne iz hiše žalosti Zgornja Šiška 82 na Draveljsko pokopališče.
Zgornja Šiška, 13. septembra 1919.
Marije, Frančiška,	Jožef,
hčere.	sin.
Marija,
soproga.
Kupujemo vsako množino lesa
okroglega,rezanega,desk, bukovih in hrastovih šve-lerjev, ter oglja in kurilnih drv.
Natančne ponudbe pod „Export lesa“ na upravništvo lista.
Učenca
poštenih staršev, povsem zdravega, s potrebno j šolsko izobrazbo in ka- ! terl ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ■ ugodnimi pogoji trgovska firma J. KUŠLAN, ; Kranj, Gorenjsko.
V bližini Celja
se kupi
zemljiško posestvo (najrajše vilo) ali brez nje.
Ponudbe na upravništvo „Jugoslavije“ pod hiša.
Kolinska
cikorija
v zavitkih po >/2 kg se dobi na debelo.
Rudolf Zore & Ko. Ljubiji"«.
-..^hltua ponudba. Morna-8«i podčastnik se želi seliti z gospodično, ki bi niela nekaj premoženja, Do-je s sliko poslati: Mornar, št 100. iv na upravništvo Jugoslavije. Tajnost zajamčena.	1367
p. n. trgovcem in slavnemu občlnstvuse priporoča kot posredovalec v kup-Čijskih zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica
ŠTERN A. Benjamin Ipavetvd c. št. 12. Celje.
P ro da'
se posestvo, obstoječe iz prenovljenega hišnega poslopja z gostilno, novega gospodarskega poslopja, vse z opeko krito, njiv, gozda, vinograda in sadonosmka, leži v kotu dveh okrajnih cest in meri okrog pet oralov; toraj je pripravno za vsakega obrtnika, tudi umi-rovljenca. Do cerkve, je četrt ure. Proda se tudi s premičnino. Cena se
Kolobarji
iz suhega, mehkega lesa za podkuriti, v vsaki množini dobavlja
F.&ft,«Uher
Pisarna: Šelenburg. r»l, 4. Skladišče; Slomškove ui. 12.
Svarilo!
Opozarjatiio, da se v zadnji dobt v Ča30pi3ih ponuja ,Kolinska cikorija1 katera pa ni naše biago. Prava kolinska cikorija je le tedaj, ako so zavitki opremljeni z našimi etiketami in varstvene znamke.
Kolinska tovarna kavnih primesi trgovsko delniško podjetje v Ljubljani.
amaterji!
Razpošiljamo po poštnem povzetju, sort. zavitke z fotografičnimi potrebščinami in sicer, papir in kartone v velikosti 6/9, 9/12, ter večje, po tovar. ceni. Poštni sortir. zavitek ca. K 50-—
Rudolf Zorč&Komp.
Ljubljana.
pod Mariborom.
Išče se za takoj in za dalj časa več izurjenih
betonskih zidarjev in tesarjev
irS,# “sv! b*K jkakor tudi betonski polir.
 	Stavbeno	vodstvo	tovarne za usnje
C. Pollak v Kranju.
naznani 1,0.
Otvoril sem v Pliberku, nasproti sodnije
z me^nii tilaiom ii deželnimi pridelki
Razpošiljam tudi brusnice, črnice in maline, kakor tudi vse drugo sadje. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojni obisk in naročila
P. KONČAR, trgovin« * mešanim blagom.
Prvovrstna sveža slanina
(Špeh) od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan na Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg naprej I. vrste (riba) po K 30-—, II. vrste po K 28 — za kg.
IBER'«SSSaWS!»M
elo dobro ohranjena „antika“ temnorudefa (vložena*^ bisernicami) kompletna oprava
WT za salon
se proda. Pojasnila daje »Anoncna ekspedicija*4, Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
tlim 2
Slivovko
prvovrstno pristno blago ima v zalogi
^eissov, večje vrste v do -breni stanju kupim. Po Rudbe pod „A. 0“ na upravništvo lista.____
Niopso darilo mladini
|e Pavest slovenskega dečka ,a pretekle svetovne vojsko
»DORE".
Nni%a je lepo ilustrirana ter v mestu .in na deželi ^zbudila veliko zanimanje.
vezani knjigi je K 4 -Uoblva se v knjigarnah ka-*°r tudi v Zresni knjigarni * bJshJJunl, Martin trg 8.
Ljubljana.
I
se prično 1. oktobra 11)19 novi tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni sestavki, računstvo V zvezi H. temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12, ure dopoldne Ztisebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. nadstropje. — Prospekti brezplačno.
Podružnico v Mariboru
Gosposka ulica št. 38 je ustanovila tovarna za
barvanje In kemično čiščenje svetlolikanje
Jos. Reich
Ljubljana Novo mesto Maribor
oblek In vse-vrstnega blaga
/sake vrste In v vsaki množin! kupuje vedno te plačuje najbolje trg. firm:
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko)
L3tlBt-3Sj<8 5CLej<BtiVioy8 ul. ?TCU.
modni salon za dame in gospode naznanja, da so iz Francije došli modni zvezki za september in oktober (jesenska sezija). Prosim vpogleda in naročil. Precizno krojaško delo. Naročila z dežele se izvršujejo brez poiz-kušnje. — Sl. občinstvo opozarjam, da se moja delavnica nahaja v /. nadstropju in ne v parterju.
Naznanilo otvoritve obrti.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da začnem z današnjim dnem izvrševati
obrt izdelovanja glasbil
v Ptuju Mestni drevored št. 1. (Teutschmanov stolp.) Potrudil se bodem vedno vsa v to stroko spadajoča dela kakor Izdelovanje plehastih glasbil (trobil) pihala, lesenih godal itd. S solidnim delom vestno in ceno izpeljati. Prevzamem proti promptni izvršitvi tudi vsa popravila, če še tako komplicirana.
S spoštovanjem
L. Pleischacker
izdelovalec glasbil v Ptuju*. Mestni drevored 1.
Strm 6.
« JUGOSLAVIJA* dna 14. septembra 1919.
223- SUv.
BF
„CROATIA“
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884
»prejema
v elementarnem in življenskem oddelku
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tariji.
Zahtevajte prospekte = ,
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena ustmena pojasnila
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Ljubljana, Stari trg štev. 11.
Sprejemano sposobne potnike in zastopnike, Merim se nudi prilika velikega zaslužka.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v IJubJjanl, Marijin trg 8, VVolfova ulica 1
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
P 4
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
==: Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. -—
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Vizitnice T.nak priona
v Ljubljani, Stari trg štev. <&.
Prodam dvoje hiš
št 2 in 2 a, v Spodnji Šiški
Gosposvefska cesta, z vsemi pritklinami, prostori so pripravni za vsako trgovino in se nahaja v hiši št. 2 pekarija; gostilna in špecerijska trgovina. Hiše se poleg cerkve.
Ker se ne maram prerekati z neko stranko in mi je sodišče razveljavilo odpoved, naj se ponudbe stavijo osebno meni, ali pa pismeno na naslov Josip Seidl, Ljubljana VII.
ISSeeeseeiSSE^^I^^E^^
Priporočamo edino toyarniško zalogo
$ii>alnil? $trojci>
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebš&ne za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno blago.
JOS. P ETE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
„IMPEX“ in škatljico.
dobi v naj kraj' šem času družba jih bo oddajala po 30 vinarjev za
KO^ce^T
s« vrši danes v nedoljo, 11. t. in. v restavraciji „ZIutoroga v Oosposki ulici 3, poleg „Narodins kavarne". Svira „1. jugoslovanski tamburaški klub Ljubljana". Vstop prost. Za obilen obisk so najtopleje priporočata udana
Ivan in Nežika Kočevar.
Advokat
Dr. mtlan Dan. Drelj,
BEOGRAD,
zastopnik pri vseh sodiščih in oblastih, korespon-dira srbsko, nemško, ogrsko. Pisarna Kneginje Ljubice ulica št. 2. Stanovanje Mišarska ulica št. 4.
Dr. E. KrojBr-Ji
zopet redno ordinira Miklošičeva ulica 6, II. n.
Dr.	j\nton
prej primarij v Gorici, strokovnjak Za notranje in otroška bolehni, zdaj v Ljubljani, na ijregu št- 10 sprejema od 10 do 12 in od 3 do 4.
Fotograf
JOSIP PELIKAN
uljudno naznanja cen. občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelje MARTIN LENZ, v Razlagovi ulici pri hotelu „ UNION* blizu kolodvora.
Atelje za moderno In umetno fotografijo.
m
S. Ohler & Gomp. nasl.
TRST, Corso 16.
ZA IZVOZ:
Ravnokar so nam došle velike množine bombažastega in volnenega blaga za obleke, barhenta in flanel,
glavnih rut, perila, nogavic, v vseh vrstah in cenah.
Vsi, ki se zanimajo za to, so povabljeni, da obiščejo naša skladišča.
Kupljeno blago prepeljemo na željo takoj z lastnimi avtomobili na dom.
Naročila prevzame; Ludvik Petrovič & Ko. začasno hotel „Slon“ Ljubljana.
»M