Leto LXXIL, št. 132 LiaUiana, torek 1$. fantja HM Cena Din 1*- Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelj« in praznike. // Inserati do 80 potil vrst d Din % do 100 vrst d Din 2-50, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno 9 Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— // Rokopis? se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Kncrffrvo ulico žov. S Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnicos MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.151. Razčiščeni pojmi: „Na vsako nasilje bomo odgovorili s silo vsega britanskega imperija in naših zaveznikov"! Ponovno pojasnilo lorda Halifaxa o angleški politiki — Odločna zavrnitev napačnega tolmačenja izjav angleških državnikov —■ Napad na Cd ansk pomeni vojno London, 13. junija, br. Zadnje dni je ves svetovni tisk razpravljal o izjavah, ki sta jih pretekli četrtek podala v angleški zbornici ministrski predsednik Chamber-lain in zunanji minister lord Halifax. Oba sta podčrtala pripravljenost Anglije vse-sti se za zeleno mizo in razpravljati o vseh mednarodnih spornih vprašanjih in o vseh upravičenih zahtevah v duhu spravljivosti. Potrebno pa je, da se poprej ustvari atmosfera zaupanja. Te izjave so naletele na najrazličnejše komentarje. Ponekod so jih tolmačili kot znak slabosti in oklevanja angleške vlade, drugi zopet so videli v tem možnost povratka k Cham-berlainovi monakovski politiki. Na nemški strani pa so te izjave tolmačili kot nov manever zapadnih demokracij, s katerim da hočejo zakriti neuspeh pogajani z Moskvo. Da bi presekal vse te nejasnosti, je podal zunanji minister lord Halifax snoči v gornji zbornici novo izjavo, v kateri je na nedvoumen način razčistil pojme. Predvsem je poudaril, da iskreno mišljeni izjavi, ki sta jih podala ministrski predsednik in on o pripravljenosti Anglije za miroljubno rešitev vseh obstoječih sporov, nikakor ne pomenita kake spremembe angleške politike. Angleška politika nikogar ne ogroža in ne prikriva nikakih tajnih ciljev. Toda oni. ki se poslužujejo metod nasilja za reševanje mednarodnih vprašanj, naj vedo, da bo vsako nasilje kjerkoli naletelo na strnjen odpor vega britanskega imperija. Tuja propaganda, ki skuša z vsemi sredstvi zbuditi dvom v , iskrenost angleške politike, pozablja omeniti, da Anglija ni še nikdar snedla dane besede in se ni še nikdar izneverila pre- vzetim obveznostim. Anglija bo zastavila ves svoj veliki vpliv, da pride do pravične rešitve vseh mednarodnih sporov. Enaka dobra volja na drugi strani pa je predpogoj za vsaka pogajanja. Anglija presoja mednarodni položaj po delih in izjavah onih, ki vodijo politiko drugih držav. Oni lahko izbirajo med dvema metodama: metodo nasilja in metodo miroljubnih pogajanj. Toda v dobi politike nasilja se mora vsak resen državnik vprašati: kakšen je cilj te politike? Za obrambo reda in pravičnosti je Anglija pripravljena odgovoriti na vsako nasilje s silo vsega britanskega imperija in svojih zaveznikov. Kar se tiče gdanskega problema, je Ha-lifax naglasil, da gre za težaven problem, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in previdnosti. Zagotovila, ki jih je dala An- glija Poljski, so jasna: Anglija želi, da bi se spor med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska rešil na miren način s pogajanji. Toda vsak poskus nasilne rešitve, ki bi ogrožal poljske interese, bo dovedel do svetovnega požara, v katerega bo Anglija takoj posegla na strani Poljske. Končno se je lord Halifax dotaknil tudi pogajanj z Rusijo in izjavil, da v tem trenutku, ko se bližajo kraju, ne smatra za primerno dajati kaka podrobnejša obvestila. Mirovne fronte, ki jo gradi Anglija, se ni treba nikomur bati, kdor ima miroljubne cilje in ne zasleduje kakih zahrbtnih namenov. Toda ta fronta bo takoj začela funkcionirati, kakor hitro bi se kjerkoli pojavil nov poskus nasilne spremembe državnih meja in ogrožanja neodvisnosti in samostojnosti drugih držav. Strang prispet v moskvo Spotoma se je ustavil v Berlinu in Varšavi široka pooblastila za pogajanja London, 13. junija, br. Vodja oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu William Strang je včeraj kmalu po 12. s posebnim letalom odpotoval v Moskvo. Spotoma se je ustavil najprvo v Berlinu, kjer ga je na letališču pričakoval svetnik angleškega poslaništva, s katerim je imel 20 minut trajajoč razgovor. Nato je nadaljeval pot v Varšavo, kjer je ostal preko noči. Takoj po prihodu se je sestal z zunanjim ministrom Bečkom, s katerim je imel daljši razgovor. Davi je nadaljeval polet v Moskvo, kamor je pri-sqael proti poldnevu. Na letališču so ga sprejeli pomočnik zunanjega komisarja Potemkin in angleški poslanik z osobjem poslaništva. Strang bo za časa svojega bivanja v Moskvi stanoval v angleškem poslaništvu. Prvi razgovori z ruskimi državniki bodo že danes popoldne. Kakor se doznava, je dobil Strang od angleške vlade pooblastilo, da pristane Se na nekatere spremembe kompromisnega predloga glede baltskih držav, če bi moskovska vlada to zahtevala. Angleško-francoski kompromisni predlog je sestavljen tako elastično, da na vsak način omogoča sporazum. Ministrski predsednik Chamberlain je danes dopoldne ponovno sprejel ruskega veleposlanika Majskega, Amerika solidarna z Anglijo Roosevelt o mednarodnem položaju — Važni dogovori med Anglijo, Francijo in Ameriko Washington, 13. junija, br. Prezident Roosevelt je prisostvoval včeraj razdelitvi diplom v vojni akademija ter je imel pri tej priliki govor, v katerem se je dotaknil tudi mednarodnega položaja. Naglasu je, da sedanji mednarodni položaj in možni razvoj dogodkov nujno narekuje, da mora biti Amerika močna. Opozoril je mlade oficirje na usodo, ki doleti slabotne države ter je navedel primere Avstrije, Albanije in Češkoslovaške. Nato je omenil obisk angleškega kralja in naglasil, da je ta obisk pred vsem svetom manifestiral tesno sodelovanje in prijateljstvo dveh velikih imperijev, ki sta trdno odločena zo-mmm slaviti se vsakemu nadaljnjemu nasilju In nastopiti v obrambo mednarodnega reda tn pravičnosti. Moč Amerike sloni ne samo na njenem orožju, nego še bolj na njenem razumnem in iskrenem sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi in državami. Washington, 13. junija, br. Semkaj je prispel ameriški poslanik v Parizu Bullit Jutri bo sprejet od zunanjega ministra, nato pa od Roosevelta. Obema bo poročal o položaju v Evropi. Novinarjem ie izjavil, da je položaj v Franciji odličen. Tam ni nobene mržnje do drugih narodov in nihče ne želi vojne. Toda sleherni Francoz je p'ripravljen seči po orožju, ako bo potrebno braniti francoske interese. Bullit ostane samo teden dni v Washingtonu, nakar se vrne v Pariz. V političnih krogih spravljajo njegov prihod v zvezo z važnimi dogovori, ki bodo sklenjeni med Ameriko, Anglijo in Francijo v zvezi z vojaško zvezo z Rusijo. Razgovori Gafenca v Ankari Balkanske države morajo spraviti svojo politiko v sklad s cilji Balkanske zveze Ankara, 13. junija, e. V zunanjem ministrstvu so bili včeraj prvi službeni razgovori med rumunskim zunanjim ministrom Gafencom in turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Razgovori so trajali več ur. Razpravljala sta v zvezi z mednarodnim položajem o vseh vprašanjih, ki zanimajo Balkansko zvezo glede na nove smernice svetovne politike. Prvi razgovori so bili zaključeni v popolnem soglasju. Ko sta oba ministra zapuščala poslopje zunanjega ministrstva, sta bila zelo optimistično razpoložena. Razgovori se nadaljujejo danes in se spet se staneta najprej oba zunanja ministra, nato na se bo Gafencu sestal s predsednikom turške vlade dr. Saj damom. Tudi temu sestanku bo prisostvoval Saradzoglu. O včerajšnjih razgovorih ni bilo izdano nobeno službeno obvestilo, pričakujejo pa, da bo dano po današnjih razgovorih. Ni izključeno, da bo turški zunanji minister Saradzoglu posredoval med Rumuni-jo in posameznimi balkanskimi državami, s katerim ima Rumunija še nekatera odprta vprašanja. Nič manjša važnost se ne pripisuje razgovorom, ki se vodilo o zu- nanje-politični orientaciji držav Balkanske zveze, od katerih so nekatere zaključile neke pakte z evropskimi državami brez predhodnega posvetovanja s članicami Balkanske zveze. Jasna je tendenca Turčije in Rumunije, da se na temelju teh sedanjih razgovorov še bolj ojači in stabilizira Balkanska zveza in da se odstranijo vsi dvomi. Atene, 13. junija, e. Rumunski zunanji minister Gafencu bo prišel v četrtek v Atene in ostal tu štiri dni kot gost grške vlade Nova napetost v Tiencinu Japonci skušajo popolnoma izolirati Tokio, 13. junija, br. Iz Tiencina prihajajo vesti, ki kažejo, da napetost med Japonci in Angleži vedno bolj narašča ter da se je položaj v Tiencinu znova zelo po-ostril Kakor poročajo listi, je japonska vlada sedaj odločena energično nastopiti v aaMtto japonskih interesov in bo popol-izolirala tako angleško, kakor so- koncesijo v Tiencinu. Japonski pionirji so začeli danes graditi okrog koncesij žične ovire, ki so urejene tako, da jih lahko vsak čas stavijo pod električni tok. Japonski trgovci so že začeli zapuščati koncesije in so se naselili v kitajskem delu mesta, kjer jim je japonski poveljnik odkazal poseben okraj. Možnost novih presenečenj? V Berlinu demantira jo vesti, da namerava Nemčija ukiniti protektorat in okupirati vso čeSko in SlovaSko London. 13. junija, br. Reuter poroča, da so vsi v Berlinu akreditirani diplomatski zastopniki obvestili svoje vlade, da namerava Nemčija 15. junija ukiniti protektorat nad Češko-Moravsko in Slovaško ter vse te pokrajine priključiti nemškemu rajhu. V zvezo s to namero spravljajo tudi posvetovanja, ki jih je imel Hitler zadnje dni na eni strani s protektor-jem Češke dr. Neurathom, na drugi strani pa s predstavniki slovaške vlade dr. Tisom in zunanjim ministrom Durčanskim na čelu, ki so v ta namen prišli na Dunaj. Po informacijah berlinskih diplomatskih krogov so bili zadnje dni poslani na Slovaško in Češko močni vojaški oddelki, ki bodo izvedli okupacijo. Varšava, 13. junija, br. Včeraj so v bližini Katovic pristala tri slovaška vojaška letala s tremi oficirji in 6 možmi posadke. Izjavili so, da so z letali vred pobegnili iz Slovaške, ker ne žele, da bi prišla v roke Nemcev, ki nameravajo v par dneh okupirati vso Slovaško. Zadnje dni so že v vsa večja mesta prišle nemške vojaške posadke. Poljske oblasti so letala zaplenile, slovaške begunce pa razorožile. Izjavili so, da bodo odpotovali v Francijo. Nemški demanti Berlin, 13. junija, br. DNB objavlja: V zadnjem času so se začele v inozemstvu širiti vesti, da namerava Nemčija ukiniti protektorat nad Češko in Slovaško ter obe pokrajini priključiti nemškemu rajhu. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti brez podlage in da ostane protektorat nad Češko in Slovaško neokrnjen. V zvezi s tem DNB tudi zavrača trditve, da izzivajo Nemci incidente v Gdansku, da bi tako odvrnili pozornost od svojih načrtov na Češkem in Slovaškem. Benešev brat pobegnil na Poljsko London, 13. juniia. AA. Reuter: Sem je prispela vest. da je brat bivšega predsednika čsl republike Vojteh Beneš pobegnil preko češkoslovaške meje na Poljsko. Cez mejo je prišel z ženo ter je že na poti v Varšavo. Varšavo, 13. junija, e. Semkaj je prispel Vojta Beneš. brat bivšega predsednika češkoslovaške republike, ki je z ženo in rodbino vred pobegnil iz Češke kljub temu. da je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Protest dr« Beneša v ženevi Bivši predsednik čsL republike zahteva od DN9 da zaščiti češkoslovaške interese Ženeva, 13. junija, o. Ruski poslanik v Londonu Majski je poslal tajništvu Društva narodov pismo, v katerem prosi v imenu svoje vlade, naj se protest dr. Beneša, ki je bil poslan v Ženevo, postavi na dnevni red septembrskega zasedanja skupščine Društva narodov. Dr. Beneš protestira v svoji spomenici proti temu, da je nemška vojska vkorakala v Češkoslovaško in da je nemška vlada postavila protektorat nad Češko in Moravsko ter prav tako nad Slovaško. Nadalje protestira, ker je madžarska vlada v nasprotju s svojimi svobodno prevzetimi prejšnjimi obveznostmi s silo napadla ozemlje Slovaške in Pod-karpatske Rusije ter si prisvojila vso Pod-karpatsko Rusijo in nekatere dele Slovaške. Dr. Beneš označuje to postopanje za kršenje temeljnih načel Društva narodov in splošnih načel mednarodnega prava. Zato mora skupščina DN o tem razpravljati. Kar se posebej tiče Podkarpatske Rusije, ji je Društvo narodov zajamčilo avtonomijo v okviru Češkoslovaške republike. S postopkom Madžarske pa ni bilo prekršeno samo pravo čsl. republike kot naroda v Pod-karpatski Rusiji in Slovaški, temveč so bile prekršene tudi pravice in dolžnosti Društva narodov. Zato prosi dr. Beneš kot bivši predsednik Češkoslovaške republike svet Društva narodov, naj predloži zadevo v razpravo skupščini Društva narodov, da bi podvzelo akcijo na podlagi določb pakta Društva narodov. Češkoslovaška po Bene-ševi trditvi še nadalje zakonito obstoja ter samo začasno ne more biti zastopana v Društvu narodov zaradi režima, ki je bil v njej uveden. Dr. Beneš pravi na koncu, da je 17 let sodeloval v Društvu narodov za ohranitev in konsolidiranje mednarodnega miru in da je bil večkrat predsednik skupščine in sveta Društva narodov, zaradi česar smatra za svojo dolžnost in pravico, prositi svet Društva narodov, naj sprejme njegov protest na znanje in ga postavi na dnevni red plenarne skupščine DN. Nov incident v Gdansku Nemci so aretirali poljskega carinskega inšpektorja, češ da je hotel ugrabiti dva hitlerjevca Gdansk, 13. junija. AA. Senat mesta Gdanska je poslal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku pismo, v katerem poskuša obtožiti poljskega carinskega inšpektorja Lipmskerra. češ da je imel namen ujeti v Gdansku dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvesti na poljsko ozemlje. Lipin-ski je baje hotel od omenjenih dveh na-cionalsocialistov izvedeti gotove podatke vojaškega značaja. Senat mesta Gdanska poskuša na ta način opravičiti aretacijo Lipinskega. Generalni komisar poljske republike je odgovoril senatu, da so okoliščine, pod katerimi je bila izvršena aretacija, tako kakor so navedene v pismu senata, neverjetne, ker je nerazumljivo, kako bi mogel Lipinski sam sredi mesta in pri belem dnevu prijeti dva uniformirana člana nacionalsocialistične stranke ter ju odvesti na Poljsko. Poljski komisar si je pridržal pravico nadaljnih ukrepov, zahteval pa je takoj, naj njegov predstavnik obišče aretiranega inšpektorja, ter ga zasliši, da se na ta način omogoči ugotoviti dejansko stanje. i* Ali som prispeval %m sokolski dam v Ti Potlticni otgernU Narodni poslanec Upokojenec, ki živi sedaj v celjakem okraju, nam je poslal zanimive pismo, ki mu ga je poslal bivši narodni poslanec, na katerega se je pred leti obrnil ? neko prošnjo. To pismo je tako originalno, da hi bila škoda, ako bi se z njim ne seznanila tudi širša naša javnost. Pismo se glasi: »Vaše blagorodje! Oprostite mi, da si dovoljujem Van danes vljudno prositi m opozoriti na Vašo obljubo, da mi boste vse stroške za intervencije in posredovanja pri raznih uradih in pri ministrstvih, vse kolke in znamke plačali, se skazali hvaležnega in meni materialne stroške pošteno povrnili S7e zahtevam ničesar za intervencije m i Antolna W*4*eae* »I^Indiffc^enU. Id jo vredno S do 4 mBm-jone frankov. T** jte k nm- zeja s o*v*jam vraa. Nawfajt» mneam mm adWa »Slovenski Narod«! Onih, 13. jontja. Beograd 10,—, 11.756. London 20,7775, Nev Torte Bruselj 75.50. IfiDan 23.335, 235.87, Berlin 17747, Praga 15. H), V< sava ao.es. Soft* 5.40, Stran 2 SUv. 132 Ljutomer potrebuje bolnico Važno Metalno vpMianfe ob nali severni meji — Za povzdlfo adravjn nelega podetelja Ljutomer. 12 junij« V zadnjem čašu #0 se začel« Mflljati pa Ljutomeru« Murskdm polju ln celo po Slov. goricah govoric«« da bo Ljutomer dobil bolnico. Bm^m je fleka osebnost o tem pro~ blemu dala fleke izjave. Murska Sobota j« dobila okrožno sodišče. Ljutomer pa naj bi dobil prepotiebno bolnico. Ljutomer o svojo Veliko okolico Murskim poljem in vse do Sv. Troitce potrebuj« nujno svojo bolnico. Bolnic« v Murski Soboti niti za Prekmurje ne zadostuje V Prekmurju razsaja predvsem t ranom, ki ga v ljutomerskem okolišu ni. Jetika pa je silno ra*Sirjen« po Murskem polju in Prekmurju in te bOlezfli polnijo vse prostore itak majhne murskosoboske bolnice, tako da morajo bolniki čakati večkrat dalje časa na bolniške postelje. Prekmurje samo ki je že po ovojem številu prebivalstva silno gosto naseljeno, potrebuje bolnico samo zase. Sedaj je dotok v tO bolnico »Ono ve lik s Murskega polja pa vsa tis notri do Sv. Jurija ob Ščavnici in Ivanje Od Sv. Trojice naprej hodijo ljudje ▼ mariborsku bolnico, ki je tudi stalno napolnjena Ni tofej čudno. ČS zaradi preobfemenje notfti in velikega števila bolnikov, ki imajo razne težke in nalezljive bolezni, v mur-skosoboški in mariborski bolnici ne more biti zdravljenje tako popolno kakor v drugih bolnicah z manjšim okolišem. Bolniki morajo večkrat mnogo prej zapuščati bol* nico, preden §o popolnomi okrevali Tudi zdravniki so v takih bolnicah s41no obremenjeni, kar sigurno ni v korist bolniku in zdravniku. Prav Iz teh socialnih vzrokov bi bilo nujno potrebno, da se zgradi v Ljutomeru bolnica, ki bi razbremenila ne samo mursko sobosko bolnico, ampak tudi mariborsko in ptujsko, kamor se zatekajo bolniki sedaj. Bolnici v Ljutomeru naj bi se odredil okoliš od Sv. Trojice za vse področje do Mure in državne meje. V tej bolnici naj bi se uredil obširen oddelek za jetične, da bi se lahko zdravili tam številni jetičnl bolniki, ki sedaj niso deležni zdravljenja. Poleg tega bi bila bolnica nekaka centrala, iz katere bi se vodila propaganda in borba proti jetiki. Tudi porodnice bi imele blizu zatočišče in bi jim ne bilo treba hoditi v Maribor ali v druge bolnice. Zdravstveno stanje tega velikega okoliša. Gibanje zaposlenosti v marcu To statistiki SUZOR-a je bilo v marcu pri krajevnih organih Osrednjega, urada za ravarovan je delavcev zavarovanih 703 tisoč 533 delavcev ln nameščencev, med njimi 601.754 moških ln 201.779 žensk, število zavarovancev je naraslo od februarja za 23.013. v primeri s številom zavarovancev istega meseca lani pa za 19.724 aH 2.8S«/* Po industrijskih skupinah, kaže največji absolutni porast zavarovancev v primeri z marcem lani delavstvo zaposleno v tekstilni industriji, to sicer ga je bilo leto« maroa 4738 več. Sledi gradnja prevoznih sredstev za 3799 delavcev več in delavstvo, zaposleno v tobačni industriji, za 2S03 več, V odstotkih kaže največji porast zaposleno delavstvo pri gradnji prevoznih sredstev tn sicer S8.4o°a> ter pri privatnih prometnih podjetjih za 18.33*/©. Zmanjšalo se je število zaposlenih v gozdni in lesni industriji za 7562 (13.29°/o), pri visokih gradnjafe. za 1637 (7.400/0). Slu-žinčada je bilo zapor leno 378 manj (0.58 odstotkov), v kmetijstvu 162 (4.63) in tako dalje. V primeru s številom zaposlenih delavcev v marcu predlanskim jih je bik) letos 62.402 več zavarovanih. Značilno je, da kaže največji absolutni porast zaposlenja okrožni urad v Beogradu in sicer 11.039 Več, nato sledi Niš s 6489 delavci veo. V odstotkih znaša največji porast zavarovancev pri okrožnem uradu v Nl*u in sicer 18X)1%> in (>ri Trgovački omladini v Beogradu 11.65%. Zmanjšanje Števila zavarovancev izkazujejo okrožni uradi: v Sarajevu (16-19%), v Banjalukl (22.07%), v Osijeku (3.88%), v Novem Sadu (1.53%) in v SUbotioi (0.&6%). Povprečna zavarovana mezda je znašala marca 23.72 din in je bila višja v primeri z marcem lani za 0.64 din, v primeri s februarjem pa za 0.10 din. Skupna zavarovana mezda je bila 417.25 milijona dinarjev proti 401.85 mili j. din februarja, ali 394.63 milijona din marca lani. Porast zavarovane mezde je torej proti lanskemu letu 5.73»/» Delavska kolonija za Bežigra •a* j 11 Mestna občina je pravkar razpisala, obr-tzneka dela za vsa tri poslopja, ki jih predvsem delavcem in drugim manj pre-motoim slojem sida aa Bežigradom na svojem zemljišču med Lavričevo, Kobarid-Sko, lanspilerjevo ulico in Bežigradom« Ključavničarska dela so preračun jena na prtbUftrjO 100.000 din. Peči in industrijske pktt&ce za obloga sten bodo veljale bližu 900.000 din. Za steklarska ur soboslikar-ska dela bo treba izdati po 40 tisoč din, • tagrrtntf^fi dela bodo stala blizu 18 tisoč dinarjev. Pičlih 120000 din bodo veljala tudi pleskarska dela. Odpiranje ponudb bo Se 26. t. m. V obeh poslopjih bo 46 stanovanj. Vsako bo imelo prostorno stanovanjsko kuhinjo, spalnico m druge pritikUne. v kleti bodo prostori aa kurivo In sivila, pralnice in sušilnice ter prhe. Vsako stanovanje bo teslo tudi svoj vrti«. Med obema poslopjem* stoji manjše poslopje otroškega aa-eetttfta, kjer bodo otroci stanovalcev pod skrbnim nadzorstvom, ko bodo njih starši ss deta in v službi. V zavetišču bo prostora 2S 64 otrok. ■tanovanjsid poslopji sta *Hm tete, da Je na istem stopnišču v istem nadstropju samo po dvoje stanovanj. Otroško zavetišče bo imelo prostorno igrišče. Vsa tri poslopja so Se pod streho in tudi m snotraj omtaašk Vsšdnvajo »e okna, tmmnmVui je vudOvud m V kratkem bo fo-tom ~kwteWja esektrUos. Tisk osntralna v otroflokn sBvetieou bo v krtt- kakor tudi PfskroUfja, bi SS bresdvomno silno popravilo mm bi se v Ljutomeru »gradita bolnica. Obenem bi lahko Os ts fiačin išpOšlili brezposelne fcdravnike, ki bi služiti V tSj bolnici napredku nsssgs podeželja v ždravstv. nem pogledu. Zšueva g>eKar hočete«, odlomke iz Rostandovega »Orlica« in znipancičeve »Veronike Pese niske«. Tretji del sporeda bo peto dejanje iz Wildgansove drame »Ljubezen«. Večer, na katerem bodo nastopili gojenci vseh treh letnikov, je pripravil prof. šest. »Velika skušnjava« je naslov Piskoreve veseloigre, ki jo bodo igrali zadnjič v sezoni jutri za red Sreda. Izredno zabavno dejanje, ki se suče okrog poneverjene dediščine, razkriva moralne kakovosti različnih ljudi. Spretno zgrajena igra. občinstvo odlično zabava. Zasedba bo običajna OPERA Začetek ob 20. url Torek, 13. junija: zaprto Sreda, 14. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije VVisiakove. Premiera. Premierski abonma Četrtek, 15. junija: Štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje B. Vi carja. Petek, 16. junija: zaprto Sobota, 17. junija: Plesni večer. Red A Nad vse zanimiv večer se nam obeta s premier o »Plesnega večera opernega baleta«, ki ga bodo izvajali na skladbe domačih komponistov in na katerem bo gostovala slovenska plesalka Lidija VVisia-kova. Pester spored, za katerega je spisal librete in zamislil koreografijo baletni mojster Golovin, bo nudil našemu baletu možnost, da znova pokaže vse svoje sposobnosti. Dirigent: D. Zebre. Izvajale se bodo kompozicije: Ipavca, Zebre ta, Osterca, Skr-janca, 6vare, Adamiča, in Bravni carja. Za red Četrtek se bo pela 15. t. m. VVolf -Ferrarijeva opera »Štirje grobijani« z g. Vičarjem kot gostom. Izvedba »VVerther-Ja« z Gos tičem v četrtek ni mogoča, ker g. Gostič ni prost in je nastala tudi v Zagrebu sprememba repertoarja »Štirje grobijani« se bodo peli sicer v običajni naši zasedbi: Kogejeva, Ribičeva, Hevbalova, Poličeva, Ramšakova ter gg. Bete t to, Primožič, Zupan, Lupša, Vičar kot gost in Marčec. Dirigent: dr. svara Režiser: Primožič. Neopravičena ura MadžAMka VMtltlgra 1# Mila avaje občlMtvo, ki |a režisart« te oaabf« ia«i#*al|ao ploskalo Ljubljana, 12. Junija »Neopravičena ura« madžarskega Židovskega avtorja je prišla neopravičeno na naš repertoar in nas je rmsocarala V pričakovanju. Ze Fodorjsva »Matura*, zabavnejše in v slikanju šolskega, profesorskega ln dijaškega okolja pristne j sa lil zanimivejša, ni mogla zamikati resne kritike, š* bolj nas Js pomiJa Bekeffljeva »Neopravičena ura« V slutnji, da js med sodobnimi madžarskimi komediografi edini Franc Mol-nar pisatelj, ki spada na repertoar prve slovenske scene. Režiser" in ftkratu dramaturg te igre in predstave, naš čudovito marljivi in produktivni prof. Seat nam je v Gledališkem listu zaupal, da je v prevodu 72 tipkanih strani črtal 26 strani, a Maša SI. nam je povedala v Slov. Narodu, da je Šestov rdeči svinčnik umoril tudi tri osebe, ki so nevažne za dejanje. Jasno je, da igra, v kateri je mogoče toliko črtati in moriti, tehnično ni vzgledna in vsebinsko ne tehtna. Tako pa so stranske osebe skoraj brez izjeme ostale v karakteristiki oskubljene epizodke, in marsikak dober domislek švigne mimo oči kot zarodek, ki bi izveden po originalu, morda učinkoval, fcestova nujno potrebna operacija, kruta in smela, se torej ni posrečila, a pacijent je ostal vendarle živ. Veseloigra ime. namreč dvoje glavnih ulog, t .ili jagTovo. gimnazistko in dr. Hurdtla, zdravnika in v se učil. profesorja, ki nosita vse dejanje. Zlasti Lili je izvrstna uloga, ki daje igralski mnogo efektnih., lirično toplih in zabavno dramatičnih prizorov, da polno uveljavi svojo ljubeznivost, komiko in žensko energijo. Pa ss lahko obenem izkaže tudi v različnih, prav zelo elegantnih toaletah. Prav zaradi te šarmantne in po situacijah nenavadne, originalne uloge je verjetno, da to veseloigro mnogo igrajo in rad: gledajo tam, kjer pač imajo za Lili primemo igraiko. Vseučiliski profesor in odličen, mnogo iskan kirurg pa je težje uporaben v veseloigri, saj je po svojem resnem, učenja-škem pokl.cu vzlic svoji mladosti vse prej kakor veseljak ali celo komik. Nego v igralec ima torej težko nalogo, ki jo mora delati verjetno z vso nobleso in moško izjemno toploto. Lilin oče to mati sta jedva simpatični skici epizod ista brez značilnih potez, zdrav nikov brat, odvetnik, bleda, smešna hipo-honderska figura, njegova žena neke vrate manekenka, ki razkazuje le svoje modne norosti, profesorji brez tipičnosti ali karakteristične duhovitosti z malo izjemo plemenitega razsodnika VVagnerja, ki pa prav takrat molči, ko bi moral odločilno ziniti. Dve dobri osebnosti sta judovska gimna-zistka Hoffmannova, poredna, a dobra kolegica in židovsko pridobitna prekupčeval-ka, pa ostro tipizirana stremuŠka gimna-zistka Kafka, guležka, Uzunka ln zlobnica. Za nesodobno naivnega in bedastega V nedeljo 18« junija FESTIVAL NARODNIH NOŠ IN ČEŠNJE V SEJEM V ČRNOMLJU if vstopnina ln kosilo 45 din Prijave pri „Putniku" do jutri zvečer Pevski koncert »Slavca« Pevsko društvo >siavecc se je na svojem petkovem koncertu predstavilo občinstvu po daljšem razdobju to zastoju v povsem novi, razveseljivi obliki in z novim zborovskim vodjo Fr. Venturtoijem. Ko je >Sla-vec« pred nekaj leti proslavljal 50-letnico svojega obstoja, je kazal resne znake pa-dajanja; glasovni materijal ni odgovarjal, tudi program in izvedba sta bila ponesrečena, ker sta bila v popolnem nesorazmerju z glasovnimi kvalitetami pevcev. To napako, ki je zapečatila življenje že marsikateremu povprečnemu zboru ln ki izvira iz nekakega snobizma ter nesposobnosti presojanja danih možnosti, je pri »Slavcu« spretno popravil sejanji vodja njegovega zbora Venturini. Izbral je primerne pesmi, ki odgovarjajo izvajalnim zmožnostim pevcev, hkratu pa jim je posredoval tudi primerni smisel za prednaJanje sporeda. Tako je zbor zvenel ubrano, intonativno Čisto in tudi po interpretaciji zadovoljivo. Razumljivo je, da se je mogel za tokrat ob-nesti dirigentov napor le s taksnim sporedom ln da se bo mogel zbor šele odtod dvigati k nekoliko težji izbiri; prav ta sistematična pot pa dokazuje, da je vodja zbora začrtal »Slavcu« pravilen razvoj, ki mu je prilagojen sedaj to mn bo v tej obliki tudi v bodoče. Spored je obsegal pesmi Z. Prelovca (»Pozdrav«), B. Adamiča (»Fantu«, »V gozdu«), V. Vodopivca (»Bo-tet polž«), X. Schvvaba (»Vasovalec«), F. Venturtalja (»Mornar«, »Ne bos me zabila nikdar«, »Temna noč«. Bodi zdrava ljubica«, »Nocoj«. »Tedaj pa zbogom), A. Medveda (»dospodov dan«), O. Deva (»Zdravica«), Ipavca (»Dolinca cvetoča«) m A. Andela (»Kolo«). Ze sestava sama kaže, da je bil program lahko izvedljiv, vendar pa je predpostavljal mnogo resnega prizadevanja, da je mogel v Izvedbi doseči tako ugodno visino. Ta način naj bo v Buren primer vsem tistim zborom, katerih sposobnosti so srednje ali celo majhne, pa si kljub temu izbirajo težek moderni program, ki ga ne morejo podati niti po tehnični, niti po interpretacijski strani in žanjejo seveda sijajni — neuspeh. Vsakdo naj a izbira spored po svoji zmogljivosti tn bo uspel« kakor je na svojem zadnjem koncertu »Slavec«; prt njem seveda ne moremo govoriti o kakšnih višjih glasbenih kvalitetah ln tudi sam ne zasleduje posebnega umetnostnega smotra. Njegov koncert pa belefiliuo kot zanimiv in uspel dogodek našega zborov sko^pevskega Življenja. Razen zbora je f. TornJfe-Poleaeeva zapela J. Fleiftmanovega »Metuljčka« in F. Venturmijevo »Po postotni noči«; na klavirja jo je spremljala K. Vek jatova. Celotni koncert bi od strani občinstva, ki se sicer mnima za taksne prireditve, zasluzil več^e poZbrnofltL ! Iz Celja —cVpi^ovanje novincev na drž. rj. des*) narodni ftoll v Celja bo v ponedeljek 19. in torek 20. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih šolah morajo biti novinci zdravniško pregledani. Starše šoloobveznih otrok odnosno njih namestnike poziva vodstvo šole, da pripeljejo navedena dneva dečke v drž. II. desko narodno šolo (Okoliško) k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zadevnih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlju bivše celjske okoliške občine, mora obiskovati drž, II* desko narodno šolo v Celju. —c V Mursko Soboto bo vozil na sokolski župni zlet v nedeljo 18. t. m. ob 5.30 zjutraj iz Celja avtobus, ki se bo vrnil okrog 23. Voznina 65 din. Prijavite se takoj v pisarni Sokolskega društva Celja-matice in to v večernih urah. —o Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 46 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 39 oseb, posredovanj je bilo troje, odpotovalo je 18, odpadlo pa 10 oseb Dne 10. tm. je ostalo v evidenci 514 brezposelnih (457 moških in 57 žensk) nasproti 409 (442 moškim in 57 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo po 4 urar ji in hlapci, po 1 zlatar čevljar ia Žagar 10 kuharic, 5 kmečkih dekel, 3 služkinje, 2 po-strežnici ter po l gospodinja, sobarica in orožniška kuharica. —c Napad v gostilni. V neki gostilni v Sp. Sečovem pri Rogaški Slatini je več moških v prepiru z noži napadlo 20letn3ga delavca Jožeta Bercka Iz Rogaške Slatine ter ga hudo poškodovalo po glavi in levi nogi. Bercka so oddali v celjsko bolnico. —c Žrtve ne*reč. V nedeljo dopoldne je padla 221etna delavka Marija Ribičeva od Sv. Jurija ob Taboru doma na cesti s kolesa ter si zlomila de?no nogo to si poškodovala tudi desno roko. V nedeljo se je peljal 711etni posestnik Martin Zorko od Sv. Štefana pri Šmarju z mestnim avtobusom V Petrovce. Ko je ob 13- v Petrovčah stopil iz avtobusa, je pri vozil mimo avtomobil in podrl Zorka na tla. Zorko je dobil hude poškodbe na glavi in rokah. V nedeljo ob 17. je padel 13letnl posestnikov sin Anton Lončar z Gomilskega pri telovadbi na GkmiiLskem in si zlomil levo roko v z -pest ju. Ko se je peljal 401etni p: motil monter ptefan Kumer s Polzele v r"daljo okrog 18. s kolesom iz Liboj pri Pet ovcah je pri vozila po cesti neka kočija. Kumer je padel pod Voz ter se težko poškodoval po glavi ln trebuhu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. ZAROČENEC »Malči, vi se hočete poročiti s tem santom, ki vas tako pogosto obiskuje?« »Da, milostljiva.« »Ah ga dobro poznate?« »O, seveda. Saj je bil tri leta, zaročen s mojo prijateljico.« Tri žrtve noža Brežice, 12. junija Na Telovo so »e vraćali iz svojih vinogradov v Sromljah proti domu Franc Vah-čiČ in njegova žena Neža ter Jože Novak. Med potjo so se oglasili ph Stanku Žab-karju v Volčjem, kjer so nsSli družbo razigranih fantov, okol? 1. po polnoči pa so so vračali proti domu. V Artičah sta jih dohitela dva neznana fanta, ki sta napadla Vahčiča in Novaka. Eden izmed neznancev je zabodel Vahčiča z žepnim nožem brez vsakršnega povoda v levo stran reber, da se je nezavesten zgrudil, drugi pa je udari) s kolom Novaka po hrbtu. Naslednji zamah s kolom je Novak prestregel i roko, nakar ga je napadalec sunil s žepnim nožem v levo roko. Vahčič je pri napadu dobil 10 cm dolgo zc\mj€>ćo rano na levi strani reber in so ga morali zaradi močnega krvavenja takoj odpeljati v brežiško bolnico. Le dobri zdravniški negi in »rečnemu naključju bo pripisovati, če bo ostal pri življenju. V petek 8. t. m. okoli 22. so se na občinski cesti v Bućerci pogovarjali Ivanka in Matilda Pleterski ter Anton Lapuh. Nenadoma je k družbi priskočil neznanec, ki je brez vsake besede in pojasnjevanja s žepnim nožem zabodel Lapuha v hrbet. Lapuh je pričel močno krvaveti in sta ga dekleti spravili v domačo hišo, mu obvezali za silo rano ter ga položili v posteljo. Drugo jutro je moral napadeni Lapuh iskati zdravniško pomoč. Rana na hrbtu je precej globoka, vendar Je upati, da bo napadenec skoro okreval. Vsekakor sta bila oba napada posledica vinjenosti in mladeniške pooivjanostl. Da se slični primeri ne bodo ponavljali šolstvo Sprejemni izpiti za I. razred drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani (Resijeva c). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kol-kovane z 10 dinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 21. in 22. junija od 9. do 12. Prošnji, ki naj bo pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem slugi, naj se priložita krstni list to izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole. Sprejemale se bodo učenke, rojene v letih 1926 do 1929. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka zvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti bodo 23. in 24. junija ob 8. v poslopju drž. učiteljske Soie na Reafljevi cesti št. 10. Sprejemni izpiti na I. dr. realni gimnaziji (Vegova ulica) bo 24. Junija. Prošnje (formular pri sol. Slugi) za pripustitev k Izpitu, ko&ovaae z 10 dinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 20. do 23. junija od 9. do 1*. Prilogi W prošnji sta krstni ta rojstni Ust in apriče-vaiu o dovršenem 4. razredu ljudske šote. Sprejemajo se učenci, ki so rojeni v letih 1996, 1907, akademika Olbricha pa n.mamo dovolj Zelenega igralce. Kje je dandanes vsaj približno mogoče Lako dejanje, ne vem. Prevodilec je pustil nemške židovske in češke priimke menda po izvirniku, a ker govori o »Poljanah* in polaga akademiku na jezik laskanje, da ima Lili od krasne m velike kakor ; otok bleski, kine nebeski . se zdi, kakor da bi Jejanje vendarle prestavil v Ljubljano. Ampak danes med nami ni takih pimna-zistk in akademikov; naša mladina js zrelejša, reenx>rmejša, Režiser Šest je veseloigro lepo opremil in poskrbel za oteusna lgrallSCa. Vobče bi si želel hitrejšega tempa, ker plitkosti je do skoraj enajste težko prenašati. Lili zahteva močnejše osebnosti in izrazitejša, zlasti jasnejVše govorice. Ančka Le-varjeva pa je osebno prikupna m kaže elegantno garderobo. Psihološko dober in bla-goroden univ. profesor je Kralj, prikupna oče to mati. Lipah m Nablocka. prav dobra Židovka Blavčeva ln štreberka Kafka Vida Juvanova, tipična plitka sodobnica manekenskih manir Lana M. Danilova, simpatičen razrednik Cesar. Veseloigre je našla svojo publiko, ki je vneto ploskala in Levarjeva je prejela mnogo cvetja. Gledališče je bilo menda razprodano. Fr. G. KOLEDAR Danes: Torek, 13. junija katoličani: Anton Padovanski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: CijranHko trnov*kr podružnice Družbe sv. Cirla in Metoda ob 20. v gostilni Rostohar na KarlovSki ceatl. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa ce«ta 6. Hočevar, CelovSka cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Iz policijske kronike Ljubljana, IZ. junija V mestu se je pojavila mlada sieparka, ki na prav originalen način izvablja denar od raznih služkinj. O oni. ki jo misli ogoljufati dobi popreje nekatere informacije, zlasti od kod je doma, nato pa se naenkrat pojavi pri njej in na stanovanju in pripoveduje, mega< ta zlato verižico. Pšeničnik je oškodovan za. &50 din. Žrtev žeparja je postal tudi upokojeni Želez, vratar Matija VVeithauser iz Ljubljane. V vlaku med vožnjo Iz Zagreba domov mu je miajži sopotnik ukradel rjavo listnico, v kateri je imel 500 din, železniško logitimaoijo in nekaj drugih dokumentov. Na Miklošičevi cesti je posegel drzen že-par v žep Želez, uradniku Jožetu Raj-nerju. Ukradel mu je lietnico a 3O0 din in raznimi dokumenti. Listnico je tat kasneje odvrgel in pobral iz nje samo denar. Postni uslužbenec France Petrič, stanujoč na Zaioeki ceeti št. 6, je imel obisk tatu v stanovanju. V času njegove odsotnosti je nekdo vlomil v stanovanje s pomočjo ponarejenega ključa in vse prebrskal. Vlomilec je vsekakor iskal denar, ki ga pa ni našel. Seveda ni maral oditi prazen in je odnesel novo terru^oanodro obleko, vredno 1150 din. Smolo je imel tudi železniški skladiščnik France Kolsek iz Laškega. Pred včerajšnjim je bil v LJubljani, med prestopom iz kamniškega v mariborski vlađe pa mu jo posegel v žep žepar, ki mu je izmaknil srebrno uro s verižico, vredno nad 400 din. SPORT 18. junij — olimpijski dan po vsej državi. Tudi nasa slovenska mesta ne žele zaostajati, proslaviti hočejo ta v roke sovražnikov. Zato imata oba topova veliko zgodovinsko vrednost kot spomin na osvobodilne boj« srbsk^ama naroda. 5»«v. 132 »SLOVENSKI NAROD«#torek, 13. junija 1939. Stran 3 estu 247.000 samo 4000 Težave z nabavami deviz za itvazalke Proti koncu lanskega leta je ljubljanski trgovec, mimogrede rečeno, glavni zastopnik francoske tovarne koles, zaprosil Narodno banko za dodelitev deviz, ki jih bo potreboval v 1. 1939. Pričel je z vlogo, opremljeno z vsemi podrobnostmi. Kmalu nato je prejel odgovor, češ, da je vsota mnogo previsoka in da bo treba znesek restringirati lz znanih razlogov. Narodna banka je zahtevala se nekaj podrobnih podatkov o tezi raznih delov koles. Ko so bili tudi ti podatki dostavljeni, je naenkrat nastal zastoj. Dodelitve potrebnih deviz, čeprav v skrčenem Obsegu, ni bilo. Tako se je nova pomladanska sezona že davno pričela, ko je trgovec naposled vendarle dobil devize in sicer namesto prvotnih 247.O0O fr. fran. kov samo 4.000. Z drugimi besedami, ta trgovec blaga letos sploh ne bo dobil. Obsojen je na životarenje. Njegovi podzastopniki po drugih krajih države, ki si jih je s težavo pridobil in Jih vzgojil, se bodo odvrnih od njega in iskali zaslužka pri drugih glavnih zastopnikih. Narodna banka mu je tudi sporočila, naj bi se preorien tiral in pričel rajši uva. teti kolesa iz klirinških držav, češ, od tam ne bo imel nobenih zaprek več. Tc. kar se je zgodilo s slovenskimi tekstilnimi tovarnami, ki so ostale letos spomladi brez potrebnih deviz za nakup su. rovin, se sedaj ponavlja pri trgovcih. Tovarne so morale odpustiti delavstvo ozir. močno omejiti obrate. Njihov združeni nastop je nekoliko zaiegel. Kam pa se naj obrne trgovec, ki se ne razpolaga s tolikšno avtoriteto in stvar nim vplivom, kakor naša industrija? Po. vsem drugačen je položaj osamljenega tr govca. Tu so nevarnosti mnogo večje. Trs nutno pomanjkanje deviz mu lahko prs- striže življenje, obrat usahne, ker nima posla, zastopstva usahnejo. Nobenega jamstva ni, da se prej ali slej ne pojavijo v državni centrali posamezniki, ki bodo naenkrat razpolagali s potrebnimi devizami In po tej poti prejeli zastopstva drugih Že vpeljanih predmetov in blaga. Na vsak način pa potrjujejo ta in podobni primeri, da bi kazalo oddelek v Narodni banki, ki rešuje prošnje o dodelitvi deviz, temeljito preurediti. V tem odboru bi morali biti zastopniki tudi s periferije oziroma vsaj z vseh važnejših gospodarskih področij. Mislimo, da je Slovenija v gospodarskem pogledu, (saj Je z davki na prvem mestu!) toliko važna 1 »a državno blagajno i za vse nase gospodarstvo sploh, da zasluži večje upoštevanje in sicer upoštevanje v sestavi tega odbora. Potem bi mogli marsikaj preprečiti, kar se je v poslednjem času zgodilo. In zlasti bi ne bili več mogoči primeri, ki se izražajo v številčnem razmerju 247.000 do 4.000! Ne gre kakor rečeno samo za devize, gre za mnogo več, gre za trgovske enote, ki so Se uveljavile in ki pomenijo vsaka zase klico, rastlino, ld je ne smemo uničevati, ker sicer na ta način uničimo gozd našega narodnega gospodarstva. DNEVNE VESTI — XIX. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine, bo v nedeljo 18. junija ob pol 8. zjutraj v dvorani grajskega kina v Murski Soboti. V soboto 17. junija bo ob 14. v istih prostorih predkonference- V primeru nesklepčnosti bo skupščina v smislu zvezinih pravil eno uro pozneje prav tam in z istim, dnevnim redom in bo veljavno sklepala o predmetih dnevnega reda, ne glede na število navzočih delegatov. Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava združenja (čl. 8 odst. 5 zvez. pravil). Udeležba delegatov je tudi na pred konferenci potrebna, ker bo na njej razprava o predlogih združenj. — Razstava bolgarske knjige v Beogradu. Bolgarsko-ju^oslovenska liga prireja razstavo bolgarske knjige v Beogradu. Razstava se bo začela v nedeljo, ko bo hkrati otvor jena razstava jugoelovenske knjige v Sofiji. Kakor znano, se razstave v Sofiji udeleže tudi Slovenci in bo razstavljenih okrog 1.000 slovenskih leposlovnih knjig. Na razstavi v Beogradu sodelujejo bolgarski založniki, v Sofiji pa rjaSi. — Licitacije na nove ceste. Gradbeno ministrstvo je zaprosilo pri Drž. hipotekami banki za posojilo 350 milijonov din, ki ga bo uporabilo za cestna dela pri mednarodni cesti Horgos—Caribrod in tudi za ceste v drugih banovinah. Ministrstvo je to posojilo Že dobilo in zato bo kmalu razpisanih več licitacij za cestna dela. Kredit bo razdeljen na vse banovine in delati bodo začeli hkrati povsod. Del tega kredita bodo porabili tudi za cesto Beograd—Zagreb. Delati bodo začeli na odseku med Zagrebom in Božjakovino in med Beogradom in VinkovcL — Slovesna proslava 5501etnlce kosov-ke bitke. Letos bo minilo 550 let od znamenite kosovske bitke in ta jubilej bodo pri nas zek> slovesno proslavili. V srezu ogulinskem so se že začele jubilejne slovesnosti. V Drežnici so se zgrnile v nede. ljo velike množice ljudstva na proslavo. Ob tej priliki je bilo tudi veliko narodno zborovanje. Druga proslava bo v nedeljo v Gornjih Dubravah, nakar slede slovesnosti še v mnogih drugih krajih. — Sava zopet narašča. Komaj so za. čele vode upadati po zadnjih katastrofalnih nalivih in povodnjih, se je vreme zopet pokvarilo in včeraj so nekatere reke začele ponovno naraščati. Sava še ni upadla na normalno višino na Hrvatskem in včeraj je pri Slavonskem Brodu narasla za nekaj centimetrov, med tem ko je prej. šnje dni bila konstantna ter je dosegla 730 cm nad normalo. — cehi in Slovaki kupujejo nas tobak. V nedeljo so prispeli v Split delegati slovaške režije tobaka. Ogledali so si naša skladišča tobaka in kupili večjo količino blaga za slovaški tobačni monopoL Nedavno so bili pri nas, in sicer v Dubrovniku in Splitu, tudi delegati češke režije tobaka. Nakupili so v Dubrovniku in Splitu večje količine tobaka za češko tobačno režijo. — Letoviška sezona na našem Jadranu. V začetku je kazalo, da bo letos slabši tujski promet ob našem morju, zadnje čase pa se je Že nad pričakovanje živahno razvil. Največ tujcev prihaja iz Nemčije znatno več kakor lani. Tujsko-prometne organizacije in ustanove so v živahnih stikih z nemškimi kraji, kjer se zelo zanimajo za naša jadranska letovišča. — Zato dober je bil obisk v Crikvenici v mesecu maju. Obiskalo jo je 2563 tujcev, nočnin je pa bilo 12.447. V primeri z majem lani je to lep porast, saj je bilo tedaj le 1759 tujcev in 8505 nočnin. Naših državljanov je bilo med gosti letos tudi več kakor lani. In sicer 694 (lani 448). Kako zelo je narasel dotok nemških gostov, sprevidi-mo po tem, da jih je letos obiskalo Cri-kvenico 1749, lani pa 877, pač pa je letos manj tujcev is drugih držav. Predvsem se seveda pozna skoraj popolna ustavitev do. toka Čehov, ki jih je lani obiskalo Crikve-Dico 151, letos pa samo 13. Madžarov je bUo lani 170, letos pa le 33. — M°nop°I9kl dohodki v aprilu. Monopolski dohodki so znašali skupno aprila Ift8.3i4.4i2 din Po proračunu je bilo določeno za april 186.92 000 din dohodkov, to se pravi^ da dohodki aprila niso dosegli proračunate vsote ter so bili za 17.6 milij. dinarjev nižji. Največ s° znašali dohodki tobačnega monopola in sicer 180,000.000, sa drugem mestu pa je monopol soli z 19 milijoni dinarjev dohodkov. — Odhod naših delavcev v Nemčijo. Letos je odpotovalo Se iz talnih krajev mnogo naših delavcev v Nemčijo. Večja Skupina, 117, je pa odpotovala zopet včeraj, m sicer m parnikom »Kralj Aleksander« rz Dubrovnika. — Nezgoda motornega vlaka. Včetaj se ja pripetila manjša prometna nesreča na tako zvani jadranski železniški prodrl, kjer vozijo naši prvi motorni vlaki med Beogradom in Jadranom. Med postajama Na-kučani in Kriva Rijeka je skočil s tira vagon motornega vlaka. Posebne škode ni bilo, popokalo je le nekaj šip, a zaradi nezgode je bil vendar promet ustavljen skoraj 2 uri. Laže ranjen je bil samo en pot. nik. — Naši ribiči kot Inštruktorji v Palestini. Nedavno je odpotoval v Palestino kot instruktor za palestinske ribiče eden izmed naših izkušenih ribičev. V svezi s tem je bila te dni podpisana pogodba med večjim palestinskim podjetjem in našimi ribiči, ki bodo prihodnje dni odpotovali v Palestino, da bodo tam poučevali palestinske ribiče. Ribolov v Palestini je še zelo slabo razvit, ribe pa se lahko prodajo. Za ribolov prihaja v poštev okrog 220 km dolga obala. Pričakujejo, da bo sčasoma odpotovalo v Palestino večje število naših ribičev. — Nesreča ne počiva. V bolnico so prepeljali 31etno hčerko posestnika O tili jo šraj z Blok, ki ji je gepelj zmečkal stopalo leve noge. — 211etnemu delavcu Juriju Ziherlu iz Stražišča pri Kranju je eksplodirala v roki petarda in mu razmesarila dlan desne roke. — Na delavca Mateja Pleska z Verda je padel težak hlod m ga poškodoval na trebuhu. — Delavka Tilka Kamnar, uslužbena v tovarni Satumus v Mostah je padla s kolesa in se potolkla po glavi. — Delavca Franca Pokov ca iz Litije je na cesti podrl avto. Zaradi padca se je Pokovec poškodoval po životu. — Na 151etno služkinjo Marijo Klander iz Dolskega se je zrušil mlaj in jo poškodoval na glavi. — Krznar j a Alojza Šuštarja ■ Črnuč je na črnuškem mostu podrl neznan avtomobilist in ga težje poškodoval po životu in na glavi. — Vlom v cerkev v Cmgrobu. Te dni je bil izvršen vlom v cerkev v Crngrobu pri škof ji Loki. Vlomilec je ukradel leseni nabiralnik, v katerem je bilo okrog 500 din drobiža. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri poslednjič DICK FORAN Banditi divjega zapada Smrtni jezdeci in — Prijeta potepuha. V hišo posestnika Janeza Berceta v Lajšah V Selški dolini sta pred par dnevi že v mraku stopila dvs mlada moška, ki sta prosila gospodinjo za večerjo. Gospodinja je skoro bila pripravljena, da jim nekaj da, takrat pa je nenadoma opazila tretjega potepuha, ki je skočil iz prvega nadstropja po stopnicah z velikim kosom prekajenega mesa pod pazduho. Za njim sta se pognala na prosto tudi prva dva moška. Vsi trije so zbežali proti gozdu, gospodinja pa je brž poklicala sosede, ki so jih začeli zasledovati. Kmetom je kmalu uspelo prijeti dva ubežnika, ki so ju izročili orožnikom v Železnikih, dočim je tretji odnesel pete, AretIranca sta znana potepuha doma iz kamniške okolice. — O plinskih napadih in obrambi pred njimi razpravlja prav poljudno v svoji brošurici dr. Mavridj Rus. Knjižica obsega 52 strani. Založil jo je podmladek Rde. čega križa, Gosposvetska cesta 2-II, kjer se tudi naroča za ceno 3 din izvod. Priporočamo jo zlasti učitelj stvu in šolam. — Zbirke samospevov Gojmira Kreka so izšli prvi trije sešitki z naslednjo vse. bino: Sešitek 1, op. 42. St. 1: V samotah, št. 2: Izkušnja. Sešitek 2, op. 48. št. 1: Zabučale gore, št. 2: Pesem nagajivka, št. 3: In sanjala sva sredi rož. št. 4: Oranža. Sešitek 3, op. 53. št. 1: Zato veruj..., št* 2: Besede ni, izraza ni, št. 3: In če sreča bi moja sam orel bila- — Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo muzikalije. — Druga knjiga Mlakarjevih izbranih spisov je izšla, Naročnllki prve knjige naj takoj naročijo tudi drugo knjigo, ako tega Že niso storili. Knjižnica vsakega planinca naj vsebuje prijetne, zabavne in obenem poučne spise našega planinskega pisatelja prof. Mlakarja, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vreme, od Časa do časa padavine. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 28, v Sarajevu 27« ▼ Splitu in Kumboru 26, v Ljubljani 25.2, v Zagrebu 25, v Dubrovniku in Vtou 24. v Mariboru 23.4, na Rabu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.8, temperatura js znašala 15.9. Proti sončarici uporabljajte Tschamba Fll. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORM, IfcjhlEfe !VH»r»M«n i, LJUBLJANČANU I VASNO ZA VAB! ZATO ČITAJTE TE VTUmCE, da bost« poučena, srn kaj gre pri filmski komediji Ore za Vašo enakopravnost napram možem, ki so glade pravic in svoboščin selo širokogrudni, če gre za njihovo svobodo in njihov* pravice, ki pa Ženam zamerijo vsak korak, če žene zahtevajo zase isto, kar si kot samoobsebi razumljivo lastilo moijet Ta komedija Je prejela prvo nagrado newyorise akademije: DRUGA POROČNA NOČ ki je od danes naprej na sporedu v kinu ITNIONU dnevno ob 16.. 10. in »1. uri Milijoni po vsem svetu so se imenitno zabavali pri tej odlični komediji in tudi Ljubljana se bo od srca smejala pri tem filmu! Iz LJubljane —lj Izlet v Belo Krajfao na festival belokrajinskih iger in češnjevo razstavo bo priredilo društvo »Bela Krajina« skupno z ljubljanskim »Putnikom« v nedeljo 18. t. m. Cena vožnje z vstopnino na prireditev in kosilom 45 din, brez kosila pa 33 din. Informacije in prijave v biletarnici »Putnika« do četrtka. —lj O slovenskih narodnih Igrah in ob. redJUk bo predaval dre vi ob 20. v Trgovskem domu znani strokovnjak g. France Marolt- Predavatelj bo obrazložil slovenske narodne igre s posebnim ozirom na nedeljski festival belokrajinskih narodnih iger v Črnomlju. —lj Nekak sklepni račun tekočega šolskega leta na drž. konservatoriju v Ljubljani bo podan na prihodnjih produkcijah, ki bodo dren ob 20. v dramskem gledališču, kjer bodo nastopili učenci oddelka za deklamacijo in dramatično igro, v soboto ob 18.15 v Hubadovi dvorani oddelka aa orgle, v sredo 21. junija komorne šole, zadnje 3 sklepne produkcije pa bodo 20., 22. in 26. t. m. vselej Ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Prav tam bo ob istem času tudi produkcija komorne šole. Podrobni sporedi bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Baska Matica v Ljubljani vabi na slavnostno prireditev, ki bo v petek 16. junija ob 18. v veliki dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul.) v počastitev spomina inž. M. Dohvo-Dobrovoljskega ob 501etnici ustvaritve strojev za Izmenični tok in prenosa električne energije na večje razdalje. Slavnostni govor bo imel g. univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar o pomenu dela ing. M. Dolivo-Dobrovoljskega za razvoj tehnike jakih tokov. Vstop prost. —lj Umetnoetno-zgodovtnako društvo bo priredilo v četrtek 15. junija izlet v Pod-brezje, Kropo in Kamno gorico (domovino slikarjev Potočnika, Langusa). Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 2. popoldne. Avtobus 30 din. Zgiasiti se je do četrtka ob 11. pri tvrdki Podkrajšek na Jurčičevem trgu, —lj Ali znajo vaM otroci plavati? Ako ne, vpišite jih v plavalno Šolo, ki se bo pričela 16. t. m. na kopališču Ilirije s plavalnim tečajem za mladino. Sola bo pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo in ima namen, razširiti znanje plavanja med vso šolsko mladino. Plavanje je najcenejši in mladini najlažje dostopen sport, ki pa nudi obenem mnogo zdravja otrokom prav vsled prostega gibanja na solncu. svežem zraku In v vodi. Prijavo izvršite s tem, da oddaste v kopališču Ilirije v pisemski nabiralnik šole dovoljenje staršev. —lj Najdba moškega kolesa. V Ipavče-vi ulici sa artiljerijsko vojašnico je bilo te dni najdeno črno pleskano moško kolo, ki ga je najditelj izročil policijski upravi. Kolo je brez evidenčne številke. Lastnik naj se zglasi na policiji. —lj Izsleden vlomilec, Včeraj je policijski agent izsledil v mestu znanega vlomil ca Franceta Tomšiča, ki so ga že več tednov zaman zasledovali orožniki is Škofljice. Tomšič je izvršil v okolici Škofljice več drznih vlomov in nagrabil v teku časa veliko plena, —lj Kako Je to mogoče? Prejeli smo: Pred nekaj dnevi sem povprašal pri »Put niku« v Ljubljani, koliko js povratna vozna cena sa tujce, ld potujejo v Italijo in ostanejo tam najmanj 6 dni. za vožnjo od Ljubljane do Florence Povedali so mi, da je vosnina sa bral vlak, tretji razred 485 din, za drogi razred pa 785 din. Pozneje sem se informirala še pri potniški blagajni postaje Ljubljane. Tam so mi povedali, da je direktna povratna vozna cena za vožnjo od Ljubljane do Florence v brzem vlaku, v tretjem razredu 3Z2 din, v dru- * gem razredu pa 534 din. Kako je mogoče, da so pri > Putniku« vozne karte za I ta. Ujo kar za 50°/0 dražje nego direktne vozne karte za Italijo, kupljene pri potniških blagajnah jugoalovenskih drž. železnic? R. —lj Namesto cvetja na grob pokojnemu g. Cvetku Bekšu je vplačala za narod-noobrambne potrebe društva »Bran_i-bo-ra« ga, Justina Prešeren. Tudi ta primer naj služi v zgledno posnemanje! —lj V počaščen je pok. gc. Aste dr. Ba-aajeve je za mestne reveže darovalo ravnateljstvo in uradništvo Vzajemne zavarovalnice 500 din, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice g. Avgust Novak 300 din, gdč. Slavica Vencajzova 100 din in notar g. Ivan TJslakar 100 din, mestna vrtnarija pa je na krsto položila preproste vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo Izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli. L L t > f n L 1 L t Iz Zagorja — Mladina na Pohorje, S podporo banske uprave je tudi letos poslalo Društvo za varstvo otrok 32 slabotnih, okrevanja potrebnih otrok na enomesečno letovanje na Pohorje, v postov so prišli otroci obeh ljudskih in meščanske Bole. v ponedeljek se je mala g ručica vriskajoč ih src pod nadzorstvom odpeljala proti zeleni Štajerski. Starši in naša javnost se nesebičnemu prizadevanju društva toplo zahvaljujejo. — "-Kil kino na počitnicah. Preteklo nedeljo je bila zadnja predstava v tej sezoni. Podjetnik kina, g. Valent Joako, bo med počitnicami sedanjemu poslopju, ki je služilo samo za predvajanje filmov, nadzidal stanovanjske prostore, v katere se bo vsem. — Op°z**j**no na dva prebrisane*, ki sta sicer elegantno oblečena, js pa njuna vest kosmata in Sta »slo posabljiva. Najrajši stopita v gostilno, se razšopirita in izposodita bodisi dežnik bodisi kakega kovača od gostilničarja aV gostov. Neka naša gostimičarka je tako prišla ob 140 dinarjev vreden dežnik. — »Los** gtas« ▼ radia. Preteklo nedeljo so naši vrli loški pevci nastopili v radiu s programom, ki so ga zadnjic peli t Sokolskem domu. Prav dobro »o se odrezali hi pripravili radSJrtdm poslušalcem na Lokali, kjer so namestiM ve« radijskih aparatov na okna, prijetno urico ulitka, j» vodii udtefi g. Korošec Dr*** N a j z a b a v n e j š i film o katerem se govori v LJubljani z velikim navdušenjem CIGANCEK IG l S 2 I * Vse] domoljubni javnosti! V nedeljo 18. t_ m bodo imele rudarske Trbovlje velik praznik. Sredi naše doline bo ta dan odkrit likovni spomenik našega velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kakor se je v oktobru 1934 vse trboveljsko prebivalstvo združilo v silni žalosti ob izgubi dobrega vladarja, tako se bo adružilo tudi ob odkritju njego, vega spomenika. Vabimo vse in vsakogar od blizu in daleč, naj pribite ta dan med nas, da s svojo navzočnostjo pove lica jo našo manifestacijo domovinske zvestobe in ljubezni do naših narodnih vladarjev. Za odkritje, ki bo ob vsakem vremenu, je ministrstvo za promet dovolUo polovi, čno voznino z uporabo izkaznice K 13, ki jo dobite na vsaki postaji Prihod v Trbovlje od mariborske in zagrebške strani z vlakom ob 7.54, od ljub. ljanske strani ob 8.59. Gosti, ki se bodo pripeljali od maribor- ske in zagrebške strani, naj as že na po-1 staji javijo v pisarni za pre hi a no in v pisarni za žigosanje legitimacij za polovično voarxi.no. Da ne bo navala v teh pisarnah, naj prevzame ureditev teh stvari za vsako društvo ali skupino po en član. Za goste od ljubljanske strani bosta poslovali obe pisarni v Sokolskem domu. Kosila bodo zagotovljena le onim. ki bodo poslali prijave do 15. t. m. Ob 9.15 bo krenila povorka do spomeni, ka, kjer bo ob 10.30 po sprejemu aaetopnika Nj. Vsi. kralja odkritje epomenika. Prosimo vse drage gosta, naj upoštevajo navodila rediteljev, da bo vsa »vecanost potekla v redu, kakor prtstoja taki manifestaciji. Odbor aa postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandra L Zedlnlteiju v Trbovljah Slovenski Javnosti, ki se zanima za umetnost že leta in leta opažamo, da se js po vsej Sloveniji razpaslo m ugiiczdilo kroš-njarjenje s slikami in kipi. Kazni ljudje od vseh vetrov, vseh mogočih zunanjosti (od fantastične zanemarjenosti do naj izbrane jse elegance) obletavajo hiše, obre-dejo vsa stanovanja, ponujajo in vsiljujejo manjvredno robo — kič. (Zgodilo se je celo, da je neki tak nepridiprav ponarejal podpis našega dobro znanega mojstra in potem — zelo uspešno seveda — prodajal te. s falsificira nim podpisom opremljene zmazke). Zlasti naše imovitejše podeželske kroge imajo ti >havzirarji« na piki. Svarimo vse zato pred krošnjarji! Pokažite jim vrata, kjerkoli se pojavijo! Kupujte umetnine direktno od umetnikov! s tem Dos te podprli našo umetnost in dokazali svojo kulturno stopnjo! Akl si hočete nabaviti kako umetnino, pa ste v dvomih, pišite na naslov DSLU, Ljubljana. Aškerčeva ul 9. Tam dobite naslove vseh naših umetnikov ter potrebne podatke in nasvete, će jih želite. Društvo slovanskih likovnih umetnikov v Ljubljani Iz Radeč — VPn *okoiske pripravljenosti sevnl-*k*ga okrožja v Šoštanju. V Boš tanj u js bil v nedeljo dne 4. junija zbor vseh pripadnikov sokolskih društev Sevnica, BoStanj, Radeče, Krško, Rajhenburg, Senovo. Loka pri Zidanem mostu in Kozje. Od teh društev je prišlo na zbor 978 Sokolov, Sokolić, naraščaja in dece ali 75-v<» vseh vpisanih pripadnikov. Zborno mesto je bilo pri graščini Boš tanj, povorka pa se je formirala na telovadišču v Boš tanju. Lep je bil pogled nm povorko, od starih sokolskih borcev, starejših članic, do najmlajših Sokoličic in Sokoličev — vse je korakalo, nihče se ni ustrašil velike pripeke, vse je pohitelo kar je le moglo. Br. društveni starosta Lojze Drmelj se je zboru zahvalil za veliko udeležbo, br. Do-bovšek, župan občine BoStanj je pozdravil navzoče v imenu občina, župni prosvetar br. Pahor pa je v lepih besedah orisal pomen sokolske pripravljenosti. Po zboru so bile skušnje vseh oddelkov, na to pa se je v istem vrstnem redu formirala povorka ter odkorakala na telovadiače, kjer se je pričel telovadni nastop, ki je v vsakem pogledu uspel. BoStanj še ni doživel, da bi se v njem zbralo toliko sokolskih pripadnikov. Prav bi bilo, da bi se bratje in sestre, ki so bili v Boštanju udeležili tudi društvenega nastopa v Rad-ečah, ki bo 2. julija zvezan z okrožnimi tekmami dece. —Občina Radeče razglaša* da se bo v smislu $ 19 fin. zakona za 1. 1939-40 pobiral od 1. julija nov davek izključno sa »narodno obrambo«. Ta davek bodo plačevali vsi davkoplačevalci. Ker vpliva pri odmeri tega davka znatno družinsko stanje davkoplačevalca, se pozivajo vsi, naj najkasneje do 15. junija prijavijo davčni upravi svojo družinsko stanje, predhodno pa mora vsakdo tako prijavo potrditi občina. Točni podatki se dobe v pisarni občine Radeče, Vsi ki še niso pri občinski upravi dvignili svojih orožnih listov in pro metnih knjižic, naj to store. Do 15. junija se imajo zgiasiti pri občinski upravi v Radečah vsi davkoplačevalci zemljari-ne, pridobnins, zgradarine in rentnine, ki so stan nad 30 let in niso poročeni, kakor tudi oženjeni ali vdovci brez otrok. Ne zamudite rokov, da ne bo sitnosti. — Slinavka in parkljevka. V areeu Laško eo ugotovili slinavko in parkljevko, in sicer v občinah Laško, Sv. Krištof, Hrastnik in Loka. Zato je prepovedan vsak promet s parkijasto živino v laskam srezu, Prepovedano je goniti ali voziti živino v laski srez ali pa iz sreza. Prestopki se bodo kaznovali po ČL 111 zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnio bolezni s globo do 900 din ali s zaporom do 30 dni. — Smrtan aesrena, v nedeljo so se Slovenski fantje peljali s tovornim avtomobilom v Rače na tabor. Nasproti ss je pripeljala na kolsslju Ana Zimova, hči kovača državnih železnic. Ko se je približal avto, se je konj »plašil in potegnil vos na rob ceste, kjer se je prevrnil ter poko pal Zimovo pod seboj. NearečnJca si je zlomila hrbtenico. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je ps danes ponoči podlegla po- POCENI ZABAVA rta promenadi se srečata prijatelja: — Tako, tt st M včeraj s Olgo v h To jemalo^anago, kaj? ^ — Tako malo? -»-■»SMS* Učinkovit nastop APZ Skoti j* Loiut, 11. junija V okviru prireditev krajevne protltuber-kulozne ligo smo doživeli v sredo zvečer v šolski telovadnici koncert akademskega pevskega zbora. Pevci so prispeli v Skoijo Loko s avtobusi in je bil slovesen sprejem pred mestno h~4o, s Katera js vihrala velika državna tro bojni ca. Sprejemu so prisostvovali predstavniki lige, dokaj meščanstva, pozdravne besede gottom pa je spregovoril mestni župan Matevž Ziherl, ki je naglasa! nad vse pomembno kulturno, pa Ludi narodno poslanstvo, ki ga opravlja APZ, eden naših najodiičnejših reprezentantov vokalne glasbe. Pevci so odgovorili z Adamičevo »Zdravico«. Telovadnica je bila bogato okrašena a cvetjem, zelenjem in trobojneami, na pročelju pa sta bili sliki Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vel. kraljice Marije. Koncertu so dali navzoči predstavniki škofjeloškega javnega življenja elitni značaj. Med prijatelji APZ smo opazili »reškega načelnika Mateja Kakla, poveljnika I. planinskega polka, polkovnika Ivana Mark ulja z majorjem Matovič Vučićem in številnimi oficirji, mestnega župnika Jerneja Podbevska z ostalo škofjeloško in starološko duhovščino, rektorja samostana Viktorijana Dem šerja, župana Matevža Ziherla, bivšega župana notarja Stevo cinka, starosto Sokola Rudolfa Horvata s sokolskima pevci in mnogoštevilnimi ostalimi brati in sestrami, predstojnika okrajnega sodišča Franja Ustarja, clirektorja drž. mlekarske šole inž. prof. Srečka šabca, polnoštevilno je bilo prisotno delavstvo JSZ s svojim predsednikom Polde tom Polencem, opazili smo med poslušalci gospodarske kroge, zlasti iz vrst industrije in trgovine, prispelo js izobraženstvo našega mesta, pa tudi ostalega meščanstva je bilo toliko, da je pozdravila pevce popolnoma zasedena dvo- Pevski zbor je izvajal program, ki naši javnosti ni neznan: pesem narodnega preporoda. Navdušeni poslušalci niso »tedili z zasluženim, viharnim odobravanjem, ki se je od pesmi do pesmi stopnjevalo. Izvajanje samo je bilo na višini, kakršno premore le pevska družina, kakor je APZ. Pesmi so ljudi navdušile in ni ostalo prikrito, da segajo domače narodne pesmi ljudem do srca. V odmoru je pozdravil pevce predsednik PTBC, ravnatelj meščanske šole, Karel So vre, ki je sporočil pozdrave škofjeloških društev in naglasu kot pomembno, da prehaja delo APZ tudi na socialna tla, ker Je priredil koncert v korist škofjeloškega pro-tituberkuloznega dispanzerja. Liga ne poklanja vencev ne cvetja, pevci pa naj po-neso s seboj zavest, da so stopili v službo humanosti in da jih spremlja iskrena, globoka hvaležnost. Kakor prvi del programa, je bil tudi drugi sprejet z odobravanjem. Pevci so morali dodati Hajdrihovo >liearcegov*ko-c. Izbrana družba se je zbrala po konoertu v hotel »Krom«, kjer so bile izrečene mnoge zarnislice in napitnice. Gostovanja je doseglo kar najaijajnejti uspeh, APZ js vodil njegov preizkušeni pevovodja g. France Marolt. Takih lepih večerov si želimo še mnogo. Hlapca priklenil k jaslim Brežice, 12. junija Pred približno 6 leti je prišel k nekemu posestniku v v Jereskavcih pri Kapelah v službo za hlapca Ludvik Lepej, star okrog 25 let. Z gospodarjem »ta se dogovorila, da mu bo pomagal pri gospodarskih delih le za hrano, stanovanje in obleko. Sredi preteklega meseca pa so vaSčani pričeli govoriti, da gospodar ne daje hlapcu dovolj hrane in da ga privezuje vsak večer s verigo k jaslim. Javno zgražanje zaradi takega postopanja je prišlo tudi na uho do bovškim orožnikom. Takoj so pričeli poizvedovati. Pri zasliševanju je gospodar priznal, da je tjvojega hlapca letos skozi 5 mesecev privezoval vsak večer s pasjo verigo okoli vratu k jaslim v živinskem hlevu. Zaradi sigurnosti je nato verigo zaklenil m ključavnico. Ko se je zdanilo, je ključavnico odklenil, snel s hlapcevega vrata verigo ter 0» spustil da mu je lahko pomagal pri gospodarstvu. Gospodar je pojasnjeval orožnikom, da je bil povod njegovemu početju dejbtvo, da je hlapec Lepej precej velik duševni revček, ki js mnogokrat radi sredi noči hodil po vasi ter brce povoda budil In strašil vasčane. v Trtmtrvmmt »kolski Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«* torek. 13. junija 1939. SNpv. 132 Golovinov plesni večer z desetimi originalnimi libreti in z glasbo domačih skladateljev ■ Kot gost bo nastopila Lidija Wisiakova Ljubljana, 13. junija Bolj kakor druge panoge umetnosti potrebuje plesna obsežno in kakovostno kulturno zaledje za svoj nastanek in posebno se za svoj uspešen razvoj. Slovenski narod se je po osvobojenju izpod tujega jarma razmahnil na vseh kulturnih področjih, z nenavadnim zaletom .-c je slovenska delavnost uveljavila v literaturi, v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, glasbi in gledališki umetnosti. Tvorna sila slovenskega duha ni na prav nobenem področju ostala neopazna, na vseh umetniških področjih se žal doslej ni mogla v taki meri uveljaviti ka kor bi se lahko uveljavila glede na svoj tvorni potencial. Zato smo v hudih letih zash v »književno krizo«, ki smo jo srečno premagali, ker ima slovenska knjiga svoje zaledje, zato preživljamo »gledališko krizo«, ki jo zaman skušamo premagati, ker je kulturno zaledje našega gledališča mnogo manjše kakor je kulturno zaledje naše knjige. Na glasbenem kulturnem področju smo od povojne dobe napredovali z nenavadnim elanom, a tudi na tem področju nismo uspeli v taki meri, kakor bi uspeli, če bi glasbena umetnost imela širše kulturno zaledje. Na velika glasbena dela še čakamo, prepričani pa smo, da ne bomo čakali *brez upa zmage*. Kako pa je s slovensko plesno umetnostjo? Najslabše se je odrezala ta panoga umetnosti v primeri z drugimi, odkar živino svoje kulturno življenje, kar pa je razumljivo, če pomislimo, da potrebuje plesna umetnost za svoj nastanek in razvoj, kakor smo v začetku ugotovili, zelo obsežno, duhovno in gmotno močno kulturno zaledje. Koreografu naše opere g. Fetru Golovi-nu moramo zato biti hvaležni, ker je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo pripravil končno naši umetnost ljubeči publiki veselo presenečenje za jutrišnji večer. V operi bo premiera Golovinovega »Baletnega večera«. Nastopil bo ves baletni ansambel, ki šteje okrog 20 plesalk in plesalcev. Po dolgem času bo nastopila kot gost gdč. Lidija \Vi-siakova, ki jc še nismo pozabili, saj nam je pred odhodom v Pariz nudila s svojimi nastopi v Ljubljani umetniški užitek, ka-kršne^ za ple>.no umetnost zavzeto občinstvo nc more zlepa pozabiti. Sodelovale bodo seveda najodličnejše plesalke baletnega ancamb!a v glavnih vlogah, in sicer Oizela Bravničarjeva. Silva Japljeva. Er-na Moharjeva. Marta Rcmškarjeva ter pole^ mojstra Golovina še plesalec Franc Car-man. V razgovoru mi je koreograf g. Peter Golovin prikazal problematiko plesne umet nosti. kakršna je možna in primerna za naše razmere. — Prvotna moja misel je bila. je dejal g. Golovin, da bi pripravil velik plesni večer kot proslavo 201etnice našega gledališča, a tega načrta ni bilo mogoče uresničiti. V velikem svetu je tako, da plesni mojstri ustvarijo sami librete za svoje plesne nastope ter si poiščejo za svoje librete primerne skladbe. Tako postopanje je postalo nekakšno pravilo. Razlogi za to izviralo iz tega, ker v večini starih in novejših baletov ni dramatičnih elementov, v njih prevladuje plesna bajka ali zgolj zabavni element. Plesne produkcije zaradi tega ne nudijo popolne umetniške celote. Zastavil sem si nalogo, da ustvarim svoj libreto in uporabim zanj izključno primerno domačo glasbo. Prva točka programa bo na primer plesna kompozicija »Usoda doktorja Bardole« z glasbo Ipavčevega »Mo* žička«. Druga bo »Vizija«, za katero je napisal glasbo naš mladi nadarjeni komponist dirigent Demetri j Zebre. »Vizijo« bo plesala gdč. \Visiakova. Glasba je namenoma komponirana za njen ples. Sledila bo plesna kompozicija »Hudič se zabava«, za katero je napisal glasbo dr. Svara. Gre za vValse interrompu« z zmešnjavami, ki jih v svoji objestnosti povzroči peklenšček, ko se poigra z lahkoživko. Slučajno peklenšček m imel pametnejšega opravka, pa jo je zagodel na izprehodu. Kompozicija Slavka Osterca »Trije plesi« bo uporabljena v plesu »Močnejše od ljubezni«, kjer zmaga ljubezen nad smrtjo v pretresljivi zgodbi o kralju, ki se dolgočasi in od dolgega časa umira. Celotna zgodba je prikazana v obliki groteske. Prvo polovico programa bo zaključil »Plesni motiv«- z glasbo L M. Sker-janca. Gre za koreografsko kompozicijo, v kateri prevladuje plastični element. Druga polovica programa se pričenja z liričnim orientalskim prizorom, iz katerega diha poezija brezmejne azijske planote. To je »Snubitev« z glasbo Emila Adamiča »Tatarska suita«, ki jo je komponiral v Ta-škentu, ko je bil vojni ujetnik. Naslednja kompozicija je po vsebini vzeta iz panoge socialne umetnosti, imenuje se »Na cesti«: z glasbo Demetrija Žebreta Sledile bodo kompozicije »Praznik Terpsihore« s psihološkim motivom po glasbi Matije Bravni-čarja »Divertissement«, »Arabski ples»« po glasbi L. M. škerjanca :n zaključna »Na nabor« po znani burleski komponista Matije Bravničarja. Fantje gredo na nabor, harmonika svira in fantje nosijo pušeljce, po vasi se razlega mila domača pesem. Pomenek s skladateljem Osfercem Pravkar dogotovljena simfonija bo njegovo največje glasbeno delo — Revija slovenskih skladateljev na plesnem večeru v operi Ljubljana, 12. junija V zadnjem času je okrog skladatelja Osterca dokaj utihnilo. Prijatelji so se že vpraševali, kaj je ž njim. kako, da se v javnosti ne oglaša več, ki je prejšnje čase tako pogosto segal po peresu? Lahko jih pomirimo, tu ni nikake skrivnosti. Osterc s£ je pač poglobil v svoje delo. za peresne boje svojih dni nima več nekdanjega smisla. Kar za malo se mu zdi, da bi izgubljal čas z minljivimi osebnimi pre_ piri (kakršni so v bistvu vse načelne kritike). Vse preveč ga vleče k intenzivnemu skladateljevanju in v kratkem bo nada Javnost morda še kaj več čula o njem. r>a. ga ima zastran molka na vesti tudi nas šah, je obiskovalcem kavarne »Zve. zde« že davno znano. Ce pa ne sedi za togo šahovnico in ne premika tistih obliz-njenih figur s tiho ihto Ljubljanskega šahovskega kluba (sedaj že izstopivšega in aecesioniranega kroga), ga opaziš v osamljenem kotu, kako brska po pismih, piše in popravlja po notnem papirju. V tako notno pisarijo sem moral poseči da sem se mu približal z nekaterimi vpra- šanji za našo javnost. V operi pripravljajo baletni večer, pa sem mu kar o tem zastavil prvo vprašanje. — Pripo\eduj*e mi o slovenskem balet, nem večeru; kaj pa je t njim? — 2e pred pol letom (prične Osterc epično) me je ravnatelj Polič naprosil, naj mu dam kako primerno orkestralno skladbo za nameravani baletni večer v operi, kjer bi bila glavna točka Savinova »Plesna legendica«. Načrt se je realiziral šele zadnji teden, vendar so dali namestil Savina na spored Ipavčevo pantomino iMožiček«, pri tem pa s koreografijo opremljeno. V ostalem bodo na koncertnem sporedu Bravničar, škerjanc, Švara, Zebre, Adamič in moja skladba v treh delih »Plesi«. O vseh drugih skladbah vam težko kaj povem. Opera je bila pred par tedni na gostovanju, ko pa se je vrnila, sem bil sredi letnih izpitov, tako da sem zvedel za generalko šele predvčerajšnjim. Drugače bi seveda vse te stvari hodil poslušat in bi vam mogel kaj povedati. Pre. pričan sem, da bo s temi imeni slovenska orkestralna glasba zelo dobro zastopana, čeprav ne popolnoma, ker manjkajo La-jovic, Savin, Arnič, Tome in ae kdo. — Kaj lahko poveste o »voji skladbi? — Ima tri dele. Prvi je fox-koračnica. drugi valček, tretji nekako kolo. Pisana je za mali orkester, ker je bila tako naročena. Naročil jo je za svojo edicijo >Ars viva« v Bruslju dr. Herman Scherchen o priliki praškega festivala l. 1935. — Torej je že »tiri leta stara? — Edina izvedba doslej je bila v Var. šavi pod vodstvom Gregorja Fitelberga. Pisana je kolikor toliko v folklornem tonu, po formi je zelo preprosta (plesne obiike!), vendar po zvoku ekstremna. V tretjem plesu uporabljam hrvaško narodno »Mara ima cme oči«. Sicer bo vsa suita zaradi pogoste uporabe orientalskih melodij (zvečane sekunde, zvečane kvar. te) zvenela dokaj eksotično. — Kakšen pa ji je libreto? — Koreografijo je oskrbel inž. Peter Golovin. Moram vam priznati, da vem le toliko, da je sa podlago vzel vsebino neke Andersenove pravljice. Ne vem, katero! Radoveden sem, kako se bo stvar obnesla na odru. Upam. da ustreza moji glasbi. V valčku bo nastopila kot solistka primabalerina Eraa Mohorjeva. Ves baletni večer je naštudiral dirigent Zebre, ki je bil svoj čas moj učenec in se nekako v moj slog z lahkoto vživi, tembolj, ker sva skupaj pred dvema letoma poslušala prenos iz Varšave. — Kaj pa sedaj delate, vprašam, da preidem k svojemu glavnemu namenu: odstraniti nekoliko zaveso molka, Id si ga je 0»tere naložil v zadnjem času, nekako proti svojemu dobremu običaju. — Končujem simfonijo. Mislim, da bo v skici danes gotova. Delal sem na njej poldrugo leto. Prva izvedba bo bržkone v Varšavi. — Ali lahko povejte še kaj voo s tem svojem najnovejšem delu? Pravijo.