iT
fcošlo <20,,VHM93!'
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1931. --Štev. 4.--P Lefrtik LXX1I. (Šol. leto 1931.132.)
Učiteljski Tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. t/. — sekcije sza Dravsko banovino v Ljubljani
m	nl*il/m/I .. UUredniSivo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
Mesečna pruogu	= 60Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, cmvek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon31J2
Učiteljstvo svojemu kralju
Ko se raduje ves jugo-slovenski narod, ko vsi stanovi iskreno pozdravljajo desetletni vladarski jubilej prvega kralja Jugoslavije, se učiteljstvo z globokim spoštovanjem in nacionalnim ponosom pridružuje čestitkam in pozdravlja svojega kralja — zaščitnika prosvetnega dela.
Naš kralj, velik naslednik svojega očeta, kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, je sprejel kraljevsko čast potem, ko je izvrševal že skoraj celo desetletje vladarske posle. Že v zgodnji mladosti se je moral oprijeti težavnega dela, a pokazal je z dejanji, kako velike sposobnosti ga dičijo za ta vzvišeni poklic. Pod Njegovim osebnim vodstvom je naša junaška armada osvobodila ves jugoslovenski narod izpod tujega jarma in tudi po Njegovi visoki iniciativnosti in pod Njegovo zaščito bo ves ta narod prevzgojen k novi miselnosti — jugo-slovenstvu.
Naš kralj ni samo junaški vodja svoje junaške armade, marveč je tudi prvi učitelj in prosvetitelj svojega naroda.
Spoznal je, kako važno in velikega pomena je za državo ravno šolstvo in zato ne zamudi niti najmanjše prilike, da se informira po vsej državi, kamorkoli pride, o stanju šolstva in narodne prosvete. Neštetokrat je dal tudi sam pobudo za zgraditev nove šole, in mnoge prosvetne ustanove so bile deležne Njegove gmotne pomoči.
Narod je spoznal to veliko skrb Nj. Vel. kralja za šolstvo in narodno prosveto, zato krasi mnoga šolska poslopja širom naše domovine napis: „Šola Nj. Vel. kralja Aleksandra I." — in tudi naša največja pridobitev na polju šolstva in prosvete, slovenska univerza, ki smo jo dobili v dobi vladanja našega priljubljenega kralja, nosi z Njegovim privoljenjem ponosni napis: „Universitas Alexandrina Labacensis".
Velika je skrb Nj. Vel. kralja za šoloobiskujočo mladino. V teku svojega desetletnega vladanja je z neštetimi primeri pokazal, kako dobro zna skrbeti za mladino, ki je bodočnost našega naroda. Največkrat smo vsi spregledali kratke vesti: Nj. Vel. kralj je zvedel za izreden talent tega in tega siromašnega otroka, ga pozval v Beograd, kjer bo študiral na Njegove stroške.
Ni pa ostalo pri posameznih slučajih! Naš narodni kralj je dal pobudo za postavitev več domov širom cele Jugoslavije, ki se naj
zidajo na Njegove stroške in prvi med temi je dijaški dom v Beogradu, v katerem je prostora za 500 dijakov. Dom, ki je bil postavljen na pobudo in na stroške Nj. V. kralja, ima namen omogočiti siromašni, a nadarjeni mladini, da se usposobi za bodoče delo, ki naj bo posvečeno domovini, ki jo ravno naš kralj tako silno ljubi.
Ta velika ljubezen in skrb za šolstvo, šolsko mladino in za vse prosvetne ustanove, je bila vedno in ostane tudi v bodoče vodnica našega učiteljskega dela med mladino in narodom.
v
Ze od ujedinjenja vzgaja slovensko učiteljstvo šolsko mladino v jugoslovenskem duhu — v duhu narodnega in državnega edinstva. Vsemu temu našemu delu je dal sankcijo Nj. V. kralj s svojim manifestom z dne 6. januarja 1929. in z zakonom z dne 3. oktobra 1929. — Ti modri odloki pa so dali sankcijo tudi naši deklaraciji iz leta 1926., ko je slovensko učiteljstvo uvidelo kvarni vpliv strankarstva na organizacijo.
Za vse svoje delo med mladino in narodom v zmi-slu želja Nj. Vel. kralja je dobilo učiteljstvo priznanje z najvišjega mesta na lanski državni skupščini, ko je odposlanec Njegovega Veličanstva ponovil kraljeve besede: „Učitelji so moii najboljši sodelavci".
Ob desetletnici vladanja svojega priljubljenega kralja, voditelja in prvega učitelja jugoslovenskega naroda, poudarjamo, da se bomo tudi v bodočnosti izkazali vredne tega priznanja, vzgajali mladino in narod v duhu Njegovega manifesta in s tem vzgojili jugoslovenski narod enoten in edin v delu in stremljenjih, ki bo hodil krepko po stopinjah prvega Jugoslovena — našega kralja.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje
hoče čuvati idejno smer, ki jo je Nj. Vel. kralj Aleksander I. začrtal s svojim manifestom, ker je trdno prepričano, da le ta načela prinesejo lahko popolno konsolidacijo na znotraj in zunanjo zmago Jugoslovenom ter da so to načela, ki jih ne bo mogel ovreči noben bodoči režim, ako bo iskreno prožet ljubezni in skrbi za močno in konsolidirano Jugoslavijo.
Naš
stanovsko-gospodarski problem.
Potreba bo več gospodarske vzgoje in propagande med učitelj-stvom. — Število naših gospodarskih zadrug ni majhno. — Učitelji naj pristopajo v večji meri k stanovskim zadrugam. — Zavedajmo se moči močne gospodarske organizacije.
Referat Antona Hrena na letošnji banovinski skupščini.
Stanovska organizacija slovenskega uči« teljstva je na zelo visoki stopnji. Tako vi« soke stopnje ni doseglo niti srbsko, še manj pa hrvatsko učiteljstvo. Zlasti, odkar se je preje na dva tabora razcepljeno slovensko učiteljstvo združilo v eno samo mogočno fa« lango, je naša stanovska organizacija prido« bila na ugledu in moči ne samo pri drugih stanovih, ampak — kar je še več vredno — med vsem jugoslovanskim učiteljstvom. Za karakterizacijo visokega nivoja čiste stanov« ske zavednosti slovenskega učiteljstva naj omenim, da je imelo toliko etične sile in morale v sebi, da je v dobi najhujših politično strankarskih bojev iztrgalo svojo sta« novsko organizacijo iz teh škodljivih vplivov in jo postavilo docela na stanovsko strokovno podlago Razvoj poznejših dogodkov je pokazal, da je slovensko učiteljstvo že takrat krenilo v tem pogledu na edino pravo pot. — Dasi smo najmanjši po številu, vendar smo po idejah, po delu in vztrajnosti za uresničenje teh idej prvi med vsem jugoslovanskim učiteljstvom. — To so nam Slovencem že cesto odkrito priznali naši srb« ski in hrvatski tovariši kakor tudi visoki predstavniki naše uprave. — Saj je ravno slovensko učiteljstvo s svojim jasnim pogle« dom na različne probleme bodisi glede šolstva, bodisi glede stanovske organizacije kot take, mnogo doprineslo, da so se še kolikor toliko pozitivno rešili v teh težkih časih in razmerah. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi bila vsa ta vprašanja deloma še danes nerešena, ali pa bi bila rešena na mnogo manj zadovoljiv način, ako bi ne bilo pri njih so« delovalo v tako odlični meri ravno sloven« sko učiteljstvo po svojih predstavnikih.
Tako visoko stopnjo razvoja svoje sta« novske organizacije pa je doseglo slovensko učiteljstvo le v idejnem oziru. Docela dru« gačna in mnogo manj zadovoljiva pa je njena gospodarska stran.
Dasi tudi v tem pogledu ni držalo slo« vensko učiteljstvo križem rok in se je ustvarilo tekom časa marsikaj — morda celo preveč — vendar ne more priti na zeleno vejo, do pravega razmaha in do tistega ugleda in moči, katerega daje vsakemu posamezniku kakor tudi celemu stanu močna gospodarska pozicija. In vendar se tudi v tem oziru mnogi posamezniki, kakor tudi nekatera naša društva, trudijo. Pa vkljub temu ni pravega uspeha tako, da moramo še danes prav resno razmišljati o stanovskem gospodarskem pro« blemu slovenskega učiteljstva in zastaviti vse svoje sile, da ta problem, katerega tu pa tam omenjamo le mimogrede, rešimo.
Kje so vzroki, da v tem oziru kljub po^ znani in priznani žilavosti in vztrajnosti slovenskega učiteljstva ne pridemo naprej, oziroma vsaj ne napredujemo tako, kakor bi bilo pričakovati pri znanih vrlinah našega članstva?
1. Naše članstvo nima prave gospodar« ske vzgoje. Zato se tudi ne more zavedati v polnem obsegu besede velikanskega po« mena trdnega gospodarskega temelja, ki je in ostane absoluten predpogoj za vsako uspešno idejno borbo. Če se pa tega dejstva ne zaveda v polnem pomenu besede, je docela naravno, da se pri stanovsko gospodar« skih ustanovah ne udejstvuje v tistem obsegu in s tisto vnemo, ki sta potrebna, da bi prišle naše stanovsko gospodarske institucije do onega razmaha in do tiste veljave in moči, ki dejansko odgovarja razmeroma velikemu številu članstva in pravemu soraz« merju naši stanovski idejni borbi ter gospo« darski in socialni potrebi stanu.
V tem je prvi in glavni vzrok, pri katerem bomo morali postaviti najmočnejši vzvod, ako hočemo sedanje v tem oziru ne« povoljne razmere izboljšati.
Res je, da imamo v naših vrstah precej dobrih privatnih gospodarjev, nekaj celo vzornih društvenih in zadružnih delavcev. A ti gospodarski talenti so delali že od nek« daj deloma zase, še več pa za druge, ker jih nismo znali pritegniti ob pravem času na prava mesta, kjer bi bili lahko svoj gospo« darski talent še bolj izpopolnili in razvili ter svoje sile in zmožnosti posvetili našim sta« novsko«gospodarskim ustanovam, ki so bile in so deloma še danes ravno zbog tega upravljane nestrokovnjaško.
Seveda korenini tudi ta vzrok v pretek« losti našega stanu. Masa slovenskega učitelj« stva je bila od nekdaj prepojena z idealizmom, ki jo je kakor bič gonil, da se je pehala in trošila 9/io svoje energije za idejnimi cilji, pri tem pa izgubljala smisel za realnost. V kolikor pa je bil ta pogon v nas samih še premajhen in preslaboten, so pa še pripomogli razni drugi, politično strankarski, kul« turni in gospodarski faktorji, da učiteljstvo ni prišlo do oddiha in notranje zavesti o važ« nosti lastnega stanovsko gospodarskega dela.
Tako je bilo v preteklosti in danes tudi ni mnogo bolje v tem pogledu. In tudi še danes lahko trdimo docela upravičeno, da žrtvuje naše učiteljstvo °/io svojega prostega časa, svojih duševnih in fizičnih sil, pa tudi svojih materijalnih izdatkov v prid drugim in morda le dobro desetino svojim skupnim stanovskim interesom, pa še med temi najmanj gospodarskim.
Iz vsega tega sledi, da nosijo vse naše gospodarske ustanove več ali manj že danes
pečat malih razmer, v katerih smo rastli in ki so bile kolikor toliko morda še na mestu v preteklosti, ki pa danes nikakor več ne odgovarjajo današnjim življenjskim razme« ram in potrebam tako velike in močne idej« ne stanovske organizacije kakor je naša.
Pa da vidimo na konkretnih primerih!
1.	Naše največje gospodarsko podjetje je gotovo Učiteljska tiskarna, ki predstavlja milijonsko premoženje in je prekoračila ravno te dni svoj četrtstoletni obstoj. S po« močjo in podpiranjem učiteljstva se je zlasti v povojnih letih nepričakovano razmahnila in povzpela na odlično mesto. Ona sama bi bila že lahko postavila oba Učiteljska doma v Ljubljani in v Mariboru. Čez 3000 znaša število slovenskega učiteljstva. Tiskarna pa ima nad 200 zadružnikov, to je reci in piši 5%\ Med nami ne more biti nobenega za« vednega učitelja(ice), ki bi mogel trditi, da je to razmerje — zdravo in pravilno. Zakaj moč vsake zadruge, ki jo predstavlja na zu« naj, je v številu zadružnih članov. Čirn več jih ima, tem večji je ne samo njen kredit, ampak — kar je pri sličnih zavodih še važ« nejše — tem večji je njen krog onih, ki so interesirani na tem, da zadruga prospeva in se razcveta — Naravna posledica je dejstvo, da je v naših vrstah še mnogo uičteljev(ic), ki ne podpirajo s svojimi naročili lastne za« druge, katera je poklicana delati v prid na« šemu stanu, oziroma njegovim gospodarskim in socialnim ustanovam.
2.	Še starejša učiteljska gospodarska institucija je Hranilnica in posojilnica učitelj« skega konvikta v Ljubljani, ki ima namen po« magati učiteljstvu, ko sam zaide v denarne težkoče, s primernimi in lahko vračlivimi posojili ter s čistim dobičkom omogočiti Učiteljski dom v Ljubljani. Ta zavod ie potreben reorganizacije. Premajhen del učiteljstva se zateka v sili in potrebi tja. Ve« lika večina naših ljudi še danes lazi ob takih prilikah okrog drugih denarnih zavodov in njegovih mogotcev, kar ni v skladu z ugledom in častjo našega stanu. Kako težka in često skrajno ponižujoča so taka pota, to more razumeti le tisti, kateri jih je že skusil na lastni koži In takih ni malo med nami! Poleg vsega tega moramo imeti pred očmi, da zapademo na tak način v gospodarsko odvisnost, moramo upoštevati da s tem krepimo gospodarsko moč drugih, ne pa svoje.
Slovensko učiteljstvo nima v svojih vr« stah Krezov. To je docela naravno in umlji-vo za vsakega, kdor pozna njegove razmere v preteklosti in sedanjosti. A gotovo je tudi, da je med nami lepo število takih, ki so imeli priliko, da so si na ta ali oni način ne« kaj prihranili. In ti mali prihranki znesejo še danes gotovo prav čedno vsoto — seveda če bi z njo razpolagal en sam zavod. A kje so? Razmetani po vseh mogočih drugih — nam tujih — zavodih, da množijo gospodar« sko moč in krepijo moralno silo drugih — ne pa naše. In tako imamo danes svojevrsten učiteljski gospodarski stanovski anahroni-zem. Na eni strani nalagamo prihranke dru« god, na drugi strani pa si mi in naša pod« jetja izposojujejo kapital od drugih, dasi imamo svojo lastno stanovsko hranilnico in posojilnico.
Jedro temu nerazveseljivemu in nezdravemu pojavu pa je zopet v pomanjkljivosti gospodarske vzgoje našega članstva na eni strani, na drugi pa, v ustroju naših stanov skih denarnih zavodov.
3.	Drugi naš gospodarski zavod, ki se menda tudi že bliža prelepemu jubileju svo« jega obstanka je Učiteljska gospodarska za« druga v Celju. Večina slovenskega učitelj« stva niti ne ve, da ta zavod sploh obstoja
4 Na tem mestu moramo omeniti še »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Sla« tini«, ki obstoja sicer že dokaj časa, a ga tudi premalo pozna učiteljstvo. Nanj se navadno spomnimo le tedaj, kadar je v našem tisku objavljen občni zbor na njegovo kratko po« ročilo. Kakor tiskarna, tako ima tudi ta za« druga v primeri s celotnim številom sloven« skega učiteljstva zelo nizko število članstva, dasi bi v sedanji dobi letovišč in oddihov prišel tudi marsikomu izmed naših ljudi prav za okrevanje in odpočitek.
5. Naša navidez odlična gospodarsko« socialna ustanova je Samopomoč, ki ima nad 2000 članov ter ca. 200.000 Din rezervnega fonda in izplačuje posmrtnine seda i nad 12.000 Din. Kljub tem razveseljivim dejstvom pa sem namenoma napisal, da je le ni videz odlična. Osnovna podlaga tej lepi socialni ustanovi sloni na idealizmu in altruizmu članstva.
6 Najmlajša naša gospodarska institucija je Samopomoč za otroke, ki je zgrajena na slični podlagi, kakor prejšnja.
7. Preidem k našima domovoma, katera gradimo v Ljubljani že skoraj 40, v Mari« boru pa 9 let. V Ljubljani se je dvignil kar v kratkem času moderno razkošno, a vendar svojemu namenu primerno in udobno .opremljen Trgovski dom. Še letos se izroči svojemu namenu impozantr.a stavba, ki stane neki 16 milijonov Din »Dom grafikov«, gradi se stavba »Prosvetnega doma«, da se ne oziramo na starejše in manjše ustanove raz« nih poklicev in stanov, ki imajo že svoje strehe. Zakaj slovensko učiteljstvo ne more
priti do svojega doma, dasi je najštevilnejše in ima najstarejšo in najvzornejšo svojo idejno stanovsko organizacijo in dasi ima svoje domove že hrvatsko in srbske učiteljstvo? — Ravno naša domova — posebno še oni v Ljubljani — kažeta vso našo stanovsko gospodarsko mizerijo in dovolj jasno pod« krepujeta mojo uvodno trditev, da potre« buje naše članstvo gospodarske vzgoje in smisla ter tvori svoje duševne fizične in gmotne sile v prvi vrsti za druge, ne pa za lasten stan. Jaz pa sem bil in sem še danes mnenja, katero sem ponovno izrazi1 in ga zopet ponovim na tem mestu:
Ako bi naše učiteljstvo samo za par let upostavilo obratno razmerje, da bi namreč "/io svojega truda in materijalnih žrtev do= prinašalo našima domovoma in samo J/io za druge, pa bi jih lahko že zdavnaj imeli.
O nujni potrebi in važnosti naših domov — obeh v Ljubljani in prav tako v Ma« riboru — za razvoj in bodočnost našega sta« nu ne bom razpravljal na tem mestu. Omenjam le, da večina našega učiteljstva gleda v naših bodočih domovih samo in edino le gospodarsko socialno plat, katerih dobrot bi bili deležni le razmeroma redki posamezniki našega stanu, ki so oblagodarjeni z otroki.
—	Se mnogo večja od teh pa je moralna plai, na kateri je zainteresiran vsak posameznik našega stanu in je njegova stanovska dolž« nost ne samo, da ju upošteva, ampak da ji doprinaša tudi materijalne žrtve. Saj dobimo v prav upravljanih domovih neprecenljiv vpliv na bodoče generacije našega stanu. Zakaj šola sama ni še nikoli dala vsega, kar človek potrebuje za življenje. Sveta dolžnost vsake generacije je, da pripravlja pot bodočnosti, ki je nadaljevanje sedanjosti. In če že abstrahiramo vse druge dobrine in koristi, ki" jih morata doprinašati naša domova celemu stanu ter upoštevamo samo to, je že ta tehtna in velika dovolj, da zastavimo vse svoje sile, da pridemo že v doglednem in čim krajšem času do svojih domov. Saj opažamo vedno bolj, da v življenju ne odločata ali pa zelo redko in še takrat navadno ne v dobrobit — masa in število, ampak tisti red« ki posamezniki, ki se povzpnejo nad po« vprečnost in postanejo voditelji množic. Torej ne kvantiteta, ampak kvaliteta stanu. Zato moramo iskati in tudi najti potov, da nudimo posameznim v tej ali oni stroki po« sebno nadarjenim talentom priliko poglob« ljenja in primernega razvoja v dotičnih stro« kah, da zamorejo potem v življenju pjstati na dotičnem mestu tudi kot učitelji — celi možje Na ta način se bodemo tudi končno rešili našega stanovsko gospodarskega dile-tantizma, ter izognili napak preteklosti, ki so bile in so še za naš stan — draga šola. — V tem oziru nam lahko služi za vzgled duhovniški stan — s svojimi semenišči.
8. V zvezi z našima domovoma je naša UGP, ki je bila ustanovljena v prvi vrsti njima v pomoč, žal pa ni našla v naših vrstah tistega odmeva, kakor smo ga upravi« čeno pričakovali. Zakaj kljub soglasr.i želji stanovske organizacije in kljub živahni časopisni in drugi primerni pismeni in ustni reklami, se je do sedaj, torej tekom dveletnega obstoja komaj posrečilo spraviti število zadružnikov z nemalim trudom na število 1300, torej niti ne na celo polovico organiziranega učiteljstva, dasi smo soglasno posta« vili princip, da bodi vsak pripadnik Stanov« ske organizacije obenem tudi zadružnik UGP in dasi je bil delež določen tako nizko, da ne more prav nikdo imeti izgovora, da ga ne zmore. Še manj povoljna je slika, če omenim, da se UGP poslužuje komaj dobra četrtina učiteljstva vseh šol v Dravski banovini in še pri tej četrtini odpade članov, kateri so samo enkrat do dvakrat poskušali z manjšimi naročili. In vendar bi nam UGP lahko nesla letno prav nič optimistično, am« pak docela realno računano vsaj 200 000 Din, kateri znesek bi prišel v dobro v prvi vrsti našima domovoma in pa stanovski organi« zaciji, kakor je to predvideno že v pravilih.
—	UGP ima v svojih pravilih vzdrževati stalno razstavo vseh učil in učnih pripomoč« kov. Ta stalna razstava bi morala biti v obeh naših centrih v Ljubljani in v Mari« boru. Ta zamisel je ne samo dobra, ampak naravnost krvavo potrebna. UGP bi jo bila sigurno že tudi izvedla, a je morala izvrši« tev odložiti, ker ni našla v članstvu tistega razumevanja in tiste podpore, kakor bi bilo potrebno. Zakaj gospodarstvo mora imeti trdno gospodarsko podlago. Z zidanjem v oblake ali pa na pesek, se več škoduje nego koristi. Preteklost nas je dovolj poučila o resničnosti tega pravila. Zato se je moralo z izvedbo tega načrta počakati. — Sedaj je UGP otvorila svojo poslovalnico v Ljub« ljani. In tekom prihodnjega leta namerava uresničiti zamisel stalne razstave, če bo imela dovolj podpore z naročili šolskih potrebščin potom nje. — Vemo in poznamo razne ovire in izgovore glede naročevanja potom UGP in tudi njene pomanjkljivosti ter jih upoštevamo. A glavna ovira je ven« dar le pomanjkljivost gospodarske vzgoje in zavednosti članstva.
10. +11 Kolikor toliko spadata k našim stanovsko gospodarskim podjetjem tudi založbi »Slovenska Šolska Matica« ter »Mladinska Matica«, oziroma »Naš rod«. Iz nas so izšle, mi jih vzdržujemo, nam služijo, ali bi naj saj služile ne samo moralno, ampak kolikor toliko tudi materijalno. in v koliko dosežejo zadnji namen, ki bi moral obsto« jati, čeprav ni napisan v pravilih, to vemo vsi. Značilno za naziranje našega članstva je dejstvo, da smo na lanski pokrajinski skupščini vodili dolgo in ostro debato, ali se sme le začasno porabiti neki znesek od prebitka Mladinske Matice in »Našega roda« v organizačne svrhe. In vendar je bil ta prebitek sad našega dela, našega, to je učiteljskega truda in njegove požrtvovalnost! —
A mi stanovski altruisti in idealisti, stojimo seveda še vedno na stališču, da garamo in delamo ter žrtvujemo svoje duševne in fizične sile in doprinašamo tudi materijalne žrtve le in v prvi vrsti samo za druge. Lepo in vzvišeno je to stališče, a za današnje re« alne čase in razmere ni vedno povsem na mestu.
12. Če omenim na tem mestu v izpopol« nitev slike našega gospodarskega stanja še Dom učiteljic v Ljubljani, ki pravno že ob« stoja, potem sem omenil vseh 12 institucij. O umestnosti ali neumestnosti te ustanove v sedanjem času in razmerah ne bom raz« pravljal. Izražam le željo, da bi naše tova« rišice same ne čakale na uresničitev te ustanove toliko časa in imele toliko trpkih iz« kušenj, kakor čaka n pr. vse učiteljstvo na uresničitev Učiteljskega doma v Ljubljani.
Ko smo tako premotrili vsaj v glavnih obrisih vse gospodarske in socialne ustanove učiteljstva, moramo preiti na naslednjo ugotovitev:
Slovensko učiteljstvo ima lepo število važnih in tudi potrebnih gospodarskih in socialnih ustanov. Vse te ustanove pa nimajo med seboj organične zveze, ampak delujejo vsaka sama zase, docela ločeno brez vsakih ožjih stikov druga z drugo Taka organična medsebojna zveza in stiki pa so neobhodno potrebni vsaj dejansko, če« tudi morda formelno niso upravičeni. Zakaj vse te ustanove imajo tudi skupen pomen in končno tudi skupen cilj. To je: Gospodarska osamosvojitev in okrepitev celega stanu in s tem ustvaritev prave podlage za uspešno idejno borbo in pridobitev tistega ugleda in upoštevanja našega stanu v javnosti, ki mu gre ne samo po številu, ampak predvsem po delu, ki ga faktično vrši v službi naroda in države.
Poleg pomanjkljive gospodarske vzgoje članstva je iskati ravno v razcepljenosti naših gospodarskih sil in v nedostajanju vsake medsebojne organične zveze že obstoječih gospodarskih in socialnih institucij drugi glavni vzrok, da te stanovsko gospodarske ustanove ne pridejo do prave veljave, še manj pa do onega razmaha, ki bi bil v da« našnjih razmerah ne samo umesten, ampak naravnost potreben in katerega bi lahko do« segli v očigled velikega števila članstva. Kot gospodarski faktor ne pomenimo danes v javnosti skoraj nič (če izvzamemo tiskarno), ker imamo še tisto premoženje, kolikor smo si ga pridobili z muko tekom dolgih let raztreseno po malih edinicah.
Iz tega sledi nujna potreba:
1.	Gospodarska vzgoja članstva, da se bo zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih ustanov za razvoj in napredek našega stanu.
2.	Reorganizacijo naših sedanjih stanov« sko gospodarskih ustanov v tem smislu, da dosežemo med njimi organično zvezo ter stike, ter jih prilagodimo razmeram in po« trebam današnjega časa in drugih prilik.
Ni moj namen danes razpravljati o tem, kako naj to dosežemo. Tudi ni to naloga vsakega posameznika, ampak zadeva nas vseh. Zakaj ta vprašanja so življenjska vprašanja celega stanu ter jih je potreba obravnavati z vso pridnostjo. Vsaka prenagljenost in neprevidnost lahko več škoduje nego ko« risti. Priznati pa moramo, da se teh vprašanj moramo lotiti in jih tudi rešiti. Od rešitve teh vprašanj je odvisna pozicija ce« lega stanu v naši javnosti ne samo sedaj, ampak še bolj v bodočnosti, in sicer v bliž« nji in daljni bodočnosti Zato je neizprosna dolžnost sedanje generacije, da zastavi vse svoje sile, da se ti problemi rešijo čimpreje in čim temeljitejše.
Kakor kažejo dogodki zadnjega časa, smo preživeli notranje idejne borbe, ki so trpele vse dolgo vrsto let in dovedle do večjih in manjših pretresljajev v naši sta« novski organizaciji. Sedaj imamo šolski za« kon, dobili smo uradniški zakon, svojo sta« novsko organizacijo preosnavljamo ter jo postavljamo na novo upravno trdno podlago, katera bode omogočila nujno in stvar« no delo brez večjih pretresljajev in dobrobit celega stanu.
Mislim, da bode ravno ta doba, v katero stopamo sedaj, najbolj pripravna, da izvedemo gospodarsko plat naše stanovske organizacije tako, da bode v korist in čast celega stanu.
Slovensko učiteljstvo je že neštetokrat dokazalo, da stoji na višku, kadar gre za dobrobit celega stanu — šole, ki služi na« rodu in po njem državi. Dejstva sama pri« čajo, da je svoj cilj zasledovalo z vso vztraj« nostjo in energijo, dokler ga ni doseglo. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da se bo lotilo tudi tega vprašanja z vso njemu last« no vnemo, ter ga dovedlo do pravilne rešitve. In ko to dosežemo, takrat se bodo tudi našemu stanu vremena zjasnila, mu lepše zvezde kakor sedaj sijale.
V to pomozi Bog in sreča junaška!
K
lldor naroča
vse šolske potrebščine potom
Učiteljske gospodarske posiovalnice
pomaga Učitelj, domovoma v Ljubljani in Mariboru
Splošne vesti.
Glavna skupščina JUU.
DNEVNI RED
Glavne skupščine Jugoslovenskega učiteljs skega udruženja, ki se bo vršila 23., 24. in 25. avgusta 1931. v dvorani nove univerze v Beogradu.
Prvi dan, 23. avgusta.
A.	dopoldne:
1.	Otvoritev skupščine ob 9. uri.
2.	Volitev zapisnikarjev, overovateljev skupščinskih zapiskov in potrebnih odsekov.
B.	popoldne:
Začetek dela ob 16. uri.
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo posameznih odsekov.
Drugi dan, 24. avgusta.
Začetek ob 9. uri.
1.	Predavanje.
2.	Poročila posameznih odsekov, v ko« likor niso končana.
B. popoldne:
Začetek ob 16 uri.
1.	Dopolnitev čl. 2. in 28. pravil.
2.	Volitev izvršnega in nadzornega od* bora.
Tretji dan, 25. avgusta.
Izlet na Oplenac, Avalo in okolico po
programu, ki bo objavljen posebej.
•
Seja glavnega odbora se bo vršila 22. avgusta v domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Tej seji prisostvujejo člani sedanjega izvršnega odbora, predsedniki banovinskih sekcij in delegati sekcij, izvoljeni po či. 18. pravil na banovinskih skupščinah
PRIPOMBE.
1.	Prometno ministrstvo je odobrilo za skupščino četrtinsko vožnjo članstvu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja z odlokom M. S. br. 19.119 z dne 20. julija 1931. in to na vseh železnicah in parnikih. Ta olajšava velja od 18. do 30. avgusta t. 1.
2.	Uverenja za četrtinsko vožnjo smo že vsa razposlali predsednikom sreskih učiteljskih društev in onim članom, ki so se di* rektno obrnili na sekcijo Na zadnji strani tiskano potrdilo naj služi kot članska karta.
3 Vsak udeleženec naj na svoji odhodni postaji kupi polovični vozni listek za Beo* grad. Istočasno naj da pri blagajni žigosati uverenje z mokrim žigom. Listka naj v Beo* gradu pri izhodu nihče ne odda, ampak ob* drži. S tem listkom in potrjenim uverenjem, da je bil na skupščini, se vrne v svoj služ* beni kraj.	. . - - r n • n «,
4.	Sekcija j a javila JUU v Beograd vse one, ki so se nanjo obrnili zaradi prenočišča. Kdor se ni prijavil, ne prevzame sekcija od* govornosti.
5.	Delegati in udeleženci odpotujejo iz Ljubljane 22. avgusta 1931. z brzovlakom ob 923. Zaprosili smo za poseben vagon. Za informacije se obračajte ta dan na tov. Gru* ma. Udeleženci iz zelene Štajerske se priključijo na Zidanem mostu ob 10-34, nekateri tudi v Zagrebu ob 12'30.
6.	Zagrebška sekcija je izrazila željo, da bi zastopniki iz Ljubljane, Zagreba, Banja-luke in Splita potovali skupno, da bi tako istočasno dospeli v Beograd. Svoje ukrepe smo jim sporočili. Ako bo v našem vagonu dovolj prostora, sprejmimo radovoljno tova* riše iz ostalih sekcij.
7.	Vsa ostala navodila, kolikor bodo potrebna, dobite na postaji v Beogradu po pri* hodu vlaka.
— Za glavno skupščino JUU v Beogradu
je predložila sekcija za Dravsko banovino na banovinski skupščini sprejete predloge v zadevi učiteljskih gospodarskih organizacij,
manjšinskega in obmejnega šolstva, kmetsko, obrtno in trgovsko nadaljevalnega šolstva, za priznanje upraviteljskih doklad, uredbe o ocenjevanju naturalnih stanovanj, polnih draginjskih doklad poročenim učiteljicam, v zadevi pravilnika k zakonu o narodnih šolah ter nameščanju in premeščanju učiteljstva. Predlagalo je dalje nekatere izpremem* be v pravilih JUU in stavilo nadaljnje pred* loge glede učiteljišč, podpor učiteljstvu za tečaje, ureditve nadzorniškega vprašanja, sodelovanja učiteljstva pri Sokolu kraljevine Jugoslavije ter za izdajo posebnega pravil* nika za analfabetske tečaje.
— Glavna skupščina — odsotnost. Z odlokom gospoda ministra prosvete O. N. br. 57.564 od 11. avgusta t. 1. je na osnovi § 87. - uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem(icam), ki so zaposleni izven šole, so administrativni uradniki pri sreskih šolskih nadzornikih ali pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od 20 do 28. avgusta 1931., da se morejo udeležiti glavne učiteljske skupščine v Beogradu.
rani .Narodnega doma. Udeleženci, ki so se prijavili tudi glede stanovanja in hrane, naj se zglasijo v knjižnici Pedagoške centrale, Zrinjskega trg 1 (državno žensko učiteljišče, pritličje, 1 b letnik, vhod iz Cafove ulice), in sicer v nedeljo 23. avgusta od 10. do 12. ter od 17. do 18. ure, v ponedeljek 24. avgu* sta pa od pol 8. do pol 9. ure. Kdor pride pozneje, naj se javi tajniku v predavalnici.
Odbor.
—	Nova pravila naše sekcije je kraljev* ska banska uprava Dravske banovine v Ljubs ljani odobrila z odlokom PI. No. 18.363/1 z dne 31. julija 1931. po § 6. društvenega za* kona z dne 15. novembra 1867, in v skladu z načelnim razpisom ministrstva notranjih poslov z dne 28. julija 1931., III. br. 42.839,
—	Vsa sreska učiteljska društva, kakor tudi vse članstvo obveščamo, da ne bo upo* števalo vodstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu nobene prošnje ali predstavke, ki se pošlje preko pristojne sekcije. To se nanaša na razne prošnje, ki
—	Ali ste že naročili pravilnike k zas konu o narodnih šolah o zdravstvu in malo« letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni
leta 1931.?
To je II. zvezek zbirke zakona o narod* nih šolah, ki jo izdaje Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica!
Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 D;n.
Naročite po dopisnici v Učiteljski knjis garni, Frančiškanska ulica 6.
—	Kraljev teden v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska pripravlja s sodelovanjem ljubljanskega velesejma, gledališke uprave, pevskimi in glasbenimi organizacijami, tuj« sko*prometno zvezo in strokovnjaki slav* nostni teden v Ljubljani, ki se bo vršil od 29. avgusta do 8. septembra. Ogromne pred« priprave za jesenski festival so v polnem teku, festival, ki se naziva »Kraljev teden«. Največje železniške prevozne olajšave in izredno pestra in zanimiva prireditev bo ta čas privedla v Ljubljano desettisoče tujcev iz cele države in inozemstva. Festival »Kra* ljev teden« bo prirejen v znamenju kulture, gospodarstva, tujskega prometa in higijene, vse pa naj bo izraz patrijotizma in ljubezni Slovencev do kralja in države. — Velesejem priredi za časa »Kraljevega tedna« svojo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni« pod pokroviteljstvom Nj. Vel kralja. O pest* rem sporedu bomo poročali na drugem mestu. — Javnost gotovo zanima spored jesenskega festivala: 5. septembra: zvečer ob 7. uri: fanfare. Ob 8. uri: bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred ban-sko upravo in pred magistratom. Sodelujejo: godba »Sloge«, »Zarje«, vojaška in so* kolska muzika. 6. septembra: ob 11. uri do« poldne: Odkritje spomenika Kralju Petru 'I. Osvoboditelju; ob pol 5. uri popoldne: Pred* stava »Gorenjskega slavčka« na prostem v hotelu Tivoli; ob 8. uri zvečer: Monstre kon* cert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pi* hala (prostor še ni določen, bržčas Kongres* ni trg ali Krekov trg). Vrtni koncerti ljubljanskih moških zborov po hotelih in re* stavracijah v Ljubljani. 7. septembra: ob 10. uri dopoldne: Cerkveni koncert na orgle v Stolnici (St. Premrl); ob 7. uri zvečer: Predstava Hofmannsthalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu. 8. septembra: dopoldne: Promenadni koncert »Sloge« in »Zarje«; ob 3. uri popoldne: Veliki koncert združenih zborov »Pevske zveze« (2300 pevcev in pevk); ob pol 8. uri zvečer: »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli.
—	Od 30. avgusta do 8. septembra bo tekel tudi film Turistovskega kluba »Skale«: »V kraljestvu Zlatoroga«.
—	Pojasnilo. Izjava, ki sem jo podal v imenu kranjskega učiteljskega društva na le* tošnji pokrajinski skupščini, je le deloma priobčena v 2. številki »Učit. Tovariša« od dne 23. julija t. 1. V interesu društva, kakor tudi v interesu JUU — sekcija za Dravsko banovino pa prosim, da jo priobčite v celoti. Izjava se glasi: Spor kranjskega učiteljskega društva s poverjeništvom je bil skozi cela poslovna leta latenten. Smo sicer redno pla* čevali članarino, drugače pa smo bili med seboj v popolnoma pasivnem razmerju Pri poverjeništvu nismo našli dobre volje, da bi se spor sporazumno rešil. Zaradi tega dejstva ne morem kot delegat društva glasovati za obračun in ne za absolutorij poverjeništva. Ker spora ne bomo tirali naprej, naj zadostuje, da pribijemo izjavo delegata poverjeništva na zborovanju kranjskega učiteljskega društva, da je poverjeništvo v sporu kršilo poslovnik. — V bodoče pa bo društvo, v kolikor bo delo sekcije odgovarjalo pravilom poslovnika in interesu stanu, sodelovalo.« — Smlednik 8. avgusta 1931. — V. Rupret.
—	Dodatek: Uredništvu »Učiteljskega Tovariša«: Na gornji dopis tov. Rupreta, poslan mi v izjavo zaradi zadnjega odstavka izjavljam: Na zborovanju kranjskega učitelj-
ŠOLSKIM UPRAVITEUSTVOM
IN UČITELJSTVU NARODNIH ŠOL
priporoča
UČITELJSKA TISKARNA
da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Fsj zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezkov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov. Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	Prvi podporni član JUU iz ljubljanske	se naslavljajo na glavni odbor JUU v Beo* sekcije je postal naš prezaslužni tovariš gradu v svrho priporočila ali intervencije. Anton Gnus, šolski ravnatelj v pok. na	V vsakem takem slučaju morajo dati pred* Dolu pri Hrastniku, ko je plačal v smislu	vsem banovinske sekcije svoje mišljenje. V čl. 8. pravil 500 Din.	nasprotnem primeru se vloge ne bodo obrav-
—	Počitniški pedagoški tečaj v Mariboru. Kakor smo že objavili, se bo pričel tečaj	— Proslave 100 letnice rojstva Frana
24. avgusta, in sicer ob 9. uri; pričetek osta*	Levstika dne 26. julija t. 1 v Velikih Laščah
lih predavanj se bo določil na prvem se*	so se udeležili kot zastopniki sekcije tova-
stanku. Kraj: mala oziroma velika dvorana	riši tajnik Josip Kobal, urednik »Učit.
Narodnega doma. Spored je naslednji: po*	Tovariša« Andrej Skulj in urednik »Na-
nedeljek 24. avgusta predpoldne in popol*	šega roda« Josip Ribičič. Na Levstikov
dne, dr. V. Prihoda: Organizacija češkoslo*	spomenik so položili lep srebrn venec z na-
vaškega šolstva; torek, predpoldne in popol*	Pisom: Buditelju slovenske mladine.
dne ter sreda, predpoldne, dr F. Werthmann:	_ odkritja spomenika Miroslavu Vil-
Strnjen pouk in Problem poskusnih sol; sre* harju v planini j Rakeku dne 9	t
da popoldne in četrtek predpoldne, dr. Šte*	t j se je udeležila sekcija logaškem uči*
fanija Winter: Individualna psihologija teo-	teljskem društvu. Pred spomenik je položila
rija m izkustva v vzgoji v predsolski dobi;	iovorjev Venec četrtek popoldne: Fran Martine: Individualna psihologija v šolski praksi. — Predava- — »Učiteljski Tovariš« izide dne 3. sep*
nja se bodo vršila v mali oziroma veliki dvo-	tembra t. L in nadalje redno vsak teden.
LISTEK
Tovarišu Viktorju Dacarju v spomin!
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Gornji citat našega goriškega slavčka mi je prišel na misel, ko sem zaznal skoro neverjetno vest, da si nas zapustil za večno, ti prvi od naše dvajsetorice. Komaj 25 let star, saj si ravno Ti mogoče najbolj delal po teh besedah.
Kakor, da je minil žele dan, ko si z nami zapuščal pred štirimi leti učiteljišče. Razšli smo se, eni v šolo, drugi k vojakom. In s to drugo skupino si odšel, da odslužiš vojaški trok Po izpitu si doma komaj čakal dneva, da postaneš pravi učitelj, o katerem si toli* kokrat govoril doma in nam v šoli. Izpolnil se Ti je san in ravno pred 3 leti si nastopil svojo prvo in zadnje učiteljsko mesto na osnovni šoli v Dolu pri Hrastniku.
S kakšno ljubeznijo in veseljem si pričel orati ledino in sejati svoje skromne nauke v srca najmlajših — to povedo lahko samo Tvoji malčki, ki si bil ves njihov. Vi* dim jih, kako Te zastonj iščejo in čakajo — vedi dragi prijatelj — deca črnega diamanta Te ohrani v najdražjem spominu. Z enako ljubeznijo pa si bil odkrit in zvest svojim tovarišem na šoli in z vsemi, ki so Te poznali. Drugačen nisi mogel biti. Vendar Ti je marsikatera trpkost zagrenila idealno delo, pa odpustil si jim in se še s podvojeno
silo vrgel na nadaljnje delo. Dosegel si mno* go, a preveč je bilo za Te — in omagal si.
Poznal pa si tudi delo med narodom, kateremu si posvetil ostale dneve svojega kratkega življenja, Vse organizacije si podpiral, bil voditelj in odbornik. Sokolu si na* čeloval in vodil skoro vse oddelke. Rad si igral, a še raje pel, saj si marsikak večer prehodil pot v Hrastnik, kjer si igral v orkestru in zboru.
Ni ti bilo tega še dovolj, pohajal si še v nedavni sokolski župni tečaj v Celju, da bi postal prednjak. Tik pred zaključkom pa si omagal... In ko so na Vidovo donele so* kolske pesmi, si ti — Sokol s strtimi krili — ležal v bolnici in upal lepših dni...
A usojeno Ti je bilo drugače, skleniti si moral svojo kratko, a bogato življenjsko bi* lanco. Odšel si, a v bližini Ti sosedi lepi kraljevski Bled — Njegov in Tvoj in visoki gorski velikani, Tvoji verni prijatelji...
Vsem besedam, izpregovorjenim na Tvo* ji gomili, se priključujejo tudi Tvoji žalostni sošolci s skromnim spominom, da bomo sle* dili Tvojemu vzgledu v delu za šolo in rod.
Počivaj mirno, tovariš dragi!
—ar.
Jubilej narodne šole v Adlešičih.
Letos praznuje osnovna šola v Adlešičih sedemdesetletnico ustanovitve. Prvi učitelj, ki ga imenuje kronika, je poučeval v leseni hiši na farovškem vrtu. Bil je to neki Schellinger. Prvi izprašani učitelj pa je bil nedavno umrli Gantar Ivan. Svoje spomine je objavil svoj*
>
čas v »Učit. Tovariš« in tudi drugi časopisi so prinesli prav zanimive dogodke iz njego* vega življenja Prav dobro se spominja na svojega prvega učitelja Grabrijanova Kuma iz Adlešič. Gantar je služboval na šoli od leta 1861. do 1866. Šolsko poslopje je bilo zidano leta 1861. Za Gantarjem je nastopil službo Matevž Grm leta 1866. in je služboval tam do svoje smrti 19. decembra 1888. Bil je izboren učitelj in sadjar ter je bil večkrat odlikovan za uspehe na sadjarskem polju. Eden njegovih sinov je znani akad. slikar prof. Jože Grm, ki službuje v Novem mestu. Leta 1889. najdemo v Adlešičih učitelja An* tona Kadunca, ki je bil tam do 1894. leta. Menjal je službo s tov. Stankom Novakom, ki je umrl na Preloki 6. aprila 1894. Tov. Kadunc živi danes kot upokojenec v Met* liki. Tudi on se je mnogo ukvarjal s sadjar* stvom. Dne 2. oktobra 1894. je nastopil službo Fran Koller, ki je umrl tam 28. de* cembra 1897. leta. Obema tovarišema Grmu in Koller ju so postavili belokranjski tovariši nagrobna spomenika. Dne 2. septembra 1898. je nastopil svoje mesto Ivan Strehovec, ki je služboval do leta 1911. To šolsko leto je nastopil službo Josip Gorišek, ki je ostal tam do konca šolskega leta 1912 Potem je bil imenovan na šolo Janko Ravhekar, ki je služboval do 15. julija 1914. Med vojno je poučevala na šoli učiteljica Milka Pavlinova. Dne 1. majnika 1919. je nastopil svoje mesto Božo Račič, ki je služboval do 15. julija 192-1. Pečal se je mnogo z organizacijo domačih obrtov in uspešno razstavljal lepe belokranjske izdelke. Za njim je nastopil mesto An* dre j Žvan, ki je ostal v Adlešičih do 30. septembra 1925. Potem je prišel na njegovo me-
sto dne 8. novembra 1925. sedanji šolski upravitelj Ivan Sumperer. Novo šolsko poslopje je bilo dograjeno koncem leta 1914. in je eno najlepših šolskih poslopij v Beli Krajini Šola je bila razširjena v dvorazred* nico leta 1920. Prva učiteljica na dvorazred* niči je bila Tončka Pavlinova. Za njo je prišla Marija Fabjanova, ki je umrla lansko leto. Potem -so službovale še: Vilma Štruc« ljeva, Tona Demšarjeva, Olga Spazierjeva, Mimica Benedičičeva in sedaj poučuje Istran« ka Rubiničeva.
Kot katehetje so poučevali na šoli sle* deči župniki: I. Gorenje, Ivan šašelj, znani nabiralec narodnega blaga dolgih 34 let, Alojzij Tome in Alojzij Peček.
Adlešičani niso mnogo pošiljali svoje dece v mestne šole. Vsega so študirali ko* maj štirje bivši učenci in to so: GG. dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, prof. Grm Jože v Novem mestu, prof. Rudolf Mušič v Murski Soboti in Mag. pharm. Metod Rauch v Kranju. Od bivših učencev je napravil naj* večje potovanje po svetu in doživel vse vojne grozote in revolucije znani belokranjski dobrovoljec Jakob Jakobčič, ki je napisal na pobudo B. Račiča svoje zanimive spomine za šolsko kroniko.
Pred 50. leti so obiskovali tudi Hrvatje iz bližnjih vasi adlešičko šolo. V splošnem je bilo razmerje med šolo in narodom prav dobro in zato ima občina Adlešiči prav redke analfabete.
Škoda, da je bila proslava šole premalo objavljena v listih in ni bil izbran bolj pri* kladen čas, ker bi si šel sicer pogledat marsikdo ono lepo pokrajino ob Kolpi, ki hrani še toliko etnografskih zanimivosti.
Učiteljska gospodarska
»
poslovalnica.
Učiteljska gospodarska poslovalnica (U. G. P.) posluje v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1.
Vsi zavedni tovariši in tovarišice naročajo šolske potrebščine potom Učit. gosp. poslovalnice in podpirajo s tem zidanje naših domov.
Segajte pridno po naročilnih listih! Kjer jih nimate, zahtevajte jih od ene ali druge poslovalnice!
Priporočamo poleg šolskih potrebščin in učil — radio aparate, pisalne stroje, razmnoževalne aparate, olje zoper prah, risarske potrebščine, potrebščine za ročna dela i. t. d.
Bodite uverjeni, da bo blago izbrano osebno, strokovno in nad vse vestno. Prepustite pri takih naročilih izbiro tvrdke nam, da poslujemo s tvrdkami, s katerimi imamo pogodbe, (zato jih ne vpišite), ker le tako bo dobava blaga res izvršena pod strokovnim nadzorstvom.
Prosimo tudi, da izpolnite naročilne liste v dvojniku (indigo papir), da nam tako prihranite nepotrebno prepisovanje.
Vsi na delo za naša domova!
U.G.P.
skega društva sem kot delegat poverjeništva res izjavil, da je poverjeništvo kršilo poslov« nik, vendar v obliki in taki zvezi, da ni iz* zvenela iz mojih besed obsodba ne ene ne druge sporne stranke. Točno vodeni zapisnik društva bi dal v tem oziru lahko jasno sliko. Vem le to, da sem kot delegat poverjeništva UJU hotel s to in še z drugimi izjavami pokazati kranjskemu učiteljskemu društvu, da je pri poverjeništvu dobra volja spor »po* razumno rešiti.« — Josip Ribičič.
— Mladinska Matica. Uradne ure v pro= štorih JUU, sekcije Ljubljane — vsak dan od 16. do 18. ure.
Učiteljski pevski zbor UJU. OÜG ZOPGT Pfah
UČITELJEMiPEVCEM!
Ze napovedani pevski tečaji v Mariboru, Celju, Novem mestu in v Kranju se koncem počitnic ne bodo vršili. Pač pa vabimo vse naše dosedanje članstvo, kakor tudi one, ki žele pristopiti k zboru na novo, da se takoj prijavijo pismeno. Sestanek vseh starih in novih prijavljencev pa se bo vršil v Ljubljani ob priliki odkritja spomenika kralja Petra dne 5. septembra ob 20. uri v Glasbeni Matici, kjer se bomo domenili tudi zaradi skup* ne udeležbe pri odkritju in sodelovanju pri pevskem nastopu naslednji večer. Udeležba vseh strogo obvezna, ker se vrši 7. in 8. sep-tejnbra redni pevski tečaj. Novembra in v kasnejših terminih pa se bodo po točnejšem domenku na napovedanem septemberskem pevskem tečaju vršili posamezni pevski tečaj tudi v ostalih krajih banovine. Zaradi tega naj ne bo oddaljenost nikak zadržek za udeležbo v tem skupnem tečaju. Sporočite obenem s prijavo tudi naročilo zaradi cenejše prehrane in stanovanja.
S pevskim pozdravom!	Odbor.
Učiteljski pravnik.
—§ Prevedba iz pripravniške v uradniško skupino. Ministrstvo prosvete je odredilo z odlokom O. N. br. 57 831 z dne 7. avgusta t 1., naj se mu čimprej predlože prošnje uči* teljev(ic) — pripravnikov(ic), ki so zadostili pogojem § 12. do 14. uradniškega zakona za prevedbo v uradniško skupino. Obenem je naročilo, da mora biti prošnja kolkovana s
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA i C/l«

En gros.
En delali.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
za šole, vodenočisto dobavljam kilogram po 5 Din. Embalažo posodim brezplačno Weber, Ljubljana, Prečna ulica.
5 Din, da ji je "treba priključiti v originalu: 1. dekret o prvem postavljenju (in event. ostavki ter ponovnem sprejemu); 2. izpriče* valo o praktičnem učiteljskem izpitu; 3. uve-renje o zadostitvi vojaške dolžnosti; 4. državljansko izkaznico; 5. listino o prevedbi v pripravniško skupino po novem uradniškem zakonu in 6 Izvod iz »Uslužbenskega lista«. Dalje je priložiti prošnji za vsaki originalni dokument še po 2 (dva) overovljena prepisa kolkovana z 2 Din. — Obrazce za take prošnje je založila Učiteljska tiskarna — naročite si jih takoj!
Gfl- Šolski upravitelji i
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, d« h-fotovite ivoji šoli nabavo, z rešenjem miat-itritva proivete O. N. br. 36637/25. i» O. K br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v me-ljepisnem Douku
Po naredbl prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka Sola Imeli vsaj 1 izvod tega uCila
Slike z Jadrana In Prlmorjc
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi*« in Krušlinu.
Znižana cena Din 296"—
razume se, da skupno x učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 e« in so pripravljen« tako, da se jih lahko obe«i na zid. — Poleg tega, da so t« lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2* in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/24 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Radlte otrokom pri nazornem pouka niltek spoznavanja prlrodnih lepot našega morja in Primorja! Bodite r otrocih nacionalno zavest i dosege ljubezni de jugoslovanskega Jadrana.
#ril samo;
Banovintka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Popolna razprodaja mamifakturn. blaga!
Radi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizkih cenah popolnoma razprodalo. — Različno blago celo pod lastno ceno.
JOSIP SLIBAR, manufakturna trgovina
Ljubljana — Stari trg St. 21
—§ Odgovor tovarišici A. A. v R. V 1.
številki »Učit. Tovariša« z dne 9. julija t 1. se je vrinila v II. odstavku odgovora pomota glede vračunanja razlike po § 259. v pokojnino, ker jasno določa 3. odstavek orne* njenega §, da se razlika šteje v osnovo za pokojnino. Račun pokojnine bi se moral to* rej glasiti: (1450 + 100"50) + 650 + 950 = 3150-50 Din. 95%=2992"98 Din.
MAII O G1 ASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSl znesek Din S'—
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Opozarjamo na današnjo prilogo Umetniške propagande in njen subskripcijski oglas velikih romanov »Lenin in »Blodnje«. Obe deli zaslužita res, da se ju bere. Zani* mivo je dejstvo, da bodo te knjige pri nas cenejše kot v njih domovinah, neglede na to, da bodo napram tem sijajneje opremljene. Ker velja naravnost ogromen popust na njih cene le za subskribente, ki se prigla* sijo do 15. septembra t 1., priporočamo ta* kojšnjo odposlanje naročilnice, ki je pro» spektu pridružena.
Hočete zastonj
v Ljubljano na „kraljev teden"?
OBLAČILNICA „ILIRIJA"
Vam nudi, če kupite najmanj za
500 Din blaga za obleke, perila ali čevlje, velesejmski popust,
tako da Vas vožnja iz najoddaljenejših krajev Dravske banovine
ne stane niti dinarja! — Brez predplačila! Dolgoročno odplačevanje!
Oblaiilnica „Ilirija", Mestni trg 17/1.
Premog in drva
najboljše vrste dobavlja
A |. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
TELETKGOVINA
F. König
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
i' ■
:
GALERIJA
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
NAŠIH MOŽ
JE V ZALOGI
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
17.	Zupančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmayer
61-5 x 47-5 cm. Slike d Din 10'— Okrasite z njimi šolske prostore!
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjig o veš ki h potrebščin
Ljubljana, Florjanska ulica št. 14
m
Sreča v nesreči!
Če krožnik mi z juho se zmuzne na tla, kar malo pobrišem, se nič ne pozna. —
Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike i. t. d.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Specialno
olje zoper prah
za higienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ- ZANKL JJ T^1^
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo!	Na drobno!
N A J N I Ž J E
C E N E

UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
jenajmoderneje urejena In IzvrSuJe vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-barvnem in večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje Sole. Risanke, dnevniki In beležnice.
Vse tiskovina za druStva In Sole (lepake, letaka, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UČITELJSKA KNJIGARNA
Ima v zalogi .Galerijo naših mož": t. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11 .Leveč, 12. Erjavec, 13.Jenko, 14.Cankar, 15.Gangl, 16. Parma, 17.Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.