246. številka.
Ljubljana, v sredo 28. oktobra.
iVHI. leto, i&M.
Isaaja vsak dan ivr««r, izimal nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v stri jsko-ogerske deiele za vse letjo 15 g\d., za pol leta 8 i?id., za četrt leta 4 gld., ta joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeđeri mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po • 0 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćnjc ae od četlristopne peti t-vrsto po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in do 4 kr.. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi haj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo.   Ured ni it v o in upravni sivo je v Rudolfa Klrbi&a hiti, »Gledališka stolba". U p ravni št v a naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
,, četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Ža pošilja nje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „   40 „
Vpruvni&tvo „8lov. Jfaroda'*.
Ameriška konkurencija.
x. Kadar se govori o propadu kmetskega stanu in sploh o nevspešnosti poljedeljstva v Evropi, kaže se na konkurencijo, katero je začela delati Amerika v novejšem času s svojimi poljskimi pridelki. Cena žita se je v poslednjih letih znižala malo da ne do polovice tiste cene, katera je veljala še do 1875. leta. Pa ne le s pšenico zalaga Amerika Angleško in deloma Francosko in Nemško, tudi meso v čim dalje večji meri uvaža v Evropo, in če bo trtna uš uničila naše vinograde, ima Amerika proti tej pošasti stanovitne trte in se pripravlja, da nas tudi oskrbi z vinom.
In tega izvažanja preobilne poljedeljske produkcije ne bo še kmalu konec. Prebivalstvo res raste v Ameriki v takih razmerah, da se v severnih ameriških državah množi vsako leto za tri milijone in da bode koncem tega stoletja že štelo 100 milijonov ljudij namesto sedanjih 5G milijonov. Pa Loliko je še neobdelane zemlje, da tudi tačas ne bo le dovolj živeža za domače prebivalstvo, temveč ga še dosti preostajalo za izvožnjo.
Pri sedanjih nizkih žitnih cenah pa se celo v Ameriki ni več izplačevalo delo in zato se je v tekočem letu za 3 milijone akrov zemlje manj s pšenico zasejalo, kakor lani. Iz te številke pa vidimo, da je jedino od Amerike odvisna žitna cena.
Kako pa je mogoče, da Amerika postavlja svoje žito za tako malo ceno v Evropo? Razlogi so različni. Prvič so zemljišča po ceni, torej je uloženi kapital majhen in ne zahteva velikih svot za obrestovanje. Ako se dobi nacre" zemlje, ki bi pri nas veljal 160 do 200 gld., za 10 do 20 dolarjev, treba pri nas računati 7*50 do 10 gld. za zemljiško rento, v Ameriki le 1 do 2 gld. Zem-Ijiščnega davka ne poznajo ali ga dežele nalagajo le v tako majhnih zneskih, da ni nobene primere z našim zemljiščnim davkom, podvojenim po deželnih in občinskih prikladah. Delo tudi v Ameriki ni ceneje, kakor pri nas, a rabijo se vsakojaki polje-deljski stroji in zemlja, ker še ni izpita, ne potrebuje gnojenja. K vsemu temu še pridejo nizke železniške tarife za prevožnjo blaga in ljudij.
Nikjer na svetu se železniška mreža ni razvila tako čudovito in velikansko, kakor v Ameriki. V Zjedinjenih državah je blizu 200.000 kilometrov železniških prog, torej toliko, kolikor na vsem drugem svetu skupaj. Te železnice so lastnina 1500 delniških družeb in reprezentujejo kapitalno vrednost 16 milijard gold. Družbe so ves kapital same uložile in država je k večjemu pripomagala tako, da je družbam prepuščala zemljo za progo in ob obeh straneh. S to zemljo so družbe potem delale velike kupčije, ker so jo oddajale naseljencem ali z oddajo in prodajo še čakajo na višje zemljiške cene. Ker pa so se železnice hitreje zidale, nego je rastel promet, delale so si mej seboj divjo konkurencijo, in mnogo družeb je prišlo na kant. Od leta 1876 do 1883 izgubili so delničarji 1476 milij. dolarjev v železnicah uloženega kapitala, pa to jih ni prestrašilo, da so le v letih 1880 do 1H83 zidali 45.000 kilomotrov novih železnic in da se je v tem Času investiralo v železnice nad 2(M)0 milij. dolarjev. Lani je zopet bila huda kriza in prišle so mnoge železnice pod sekvester.
Za stranke pa je takšen konkurenčni boj prav koristen, ker se vsled njega znižajo tarifi ne le do
tinte meje, pri kateri še more shajati železnica, temveč še nižje. Zgodilo se je, da so železnice samo da bi uničile konkurenčna podjetja, zustonj prevažale blago in ljudi in jedenkrat se je celo prigodilo, da se je plačevala, umeje se da le za par dnij, premija potovalcem, da so Be vozili po neki železnici. Ravnatelj te železnice je imel namreč ukaz od upravnega odbora dotičnega delniškega društva, da mora svoje tarife za en dolar niže postavljati kakor konkurenčna železnica in ko je konkurenčna začela voziti zastonj, dajal je ravnatelj, strogo se držeč odborovega ukaza, potnikom še dolar povrhu.
Vsled tega konkurenčnega boja prevaža se žito od glavnega ameriškega trga v Chicagu do New-Yorka za 48 kr. kv. in od New-Yorka do Li-verpoola za 46 kr., toraj znašajo prevozni troški za vso daljavo od Chicaga do Liverpoola le 94 kr. in ameriški poljedelec, katerega stane produkcija pšenice le 530 kr. kv., ima še dobiček, ako pšenico proda v Evropi za 7 do H gld. v zlatu.
V Ameriki, to je v sjedinjenih državah pridelalo se je še 1. 1869 le 27 milj. kv. pšenico, leta 1877 že 98 milj., 1. 1881 pa 120 milj. Izvažalo pa se je v Evropo 1. 1877 24 milj. kv., 1. 1880 že 50 milj. Izkaz o ameriški trgovini v dobi 1884/85 kaže, da se je izvažalo pšenice za 72 milj. dolarjev, pšenične moke za 52 milj. dol., koruze za 28 milj., rži za 2 milj. in ovsa za l'/a milj. dolarjev, torej za vsem za 156 milj. dol., blizu toliko, kolikor v dobi 1883/84, v kateri se je teh produktov izvažalo za 158 milj. dol. Dalje je Amerika preko morja poslala v Evropo mesenine za 83 milj. dolarjev, namreč svinjine za 42 milj., govedine sveže in slane za 14 milj., slanine (špeha) za 22l/3 milj. dolarjev. Amerika je torej dobivala za živež, poslani v teku jednega leta v Evropo 239 miljonov dolarjev, lep denar, kateri bo morala Evropa v gotovem in sieei v zlatu poslati v Ameriko, če ne bo tjakaj izvažala svojih pridelkov in tabrikatov.
Proti takemu uvažanju tujih pridelkov pa se brani Amerika z visokimi carinami, s katerimi dosega dvojni namen: da omogoče razvoj domače industrije in da iz carine dobiva znatno zneske v državno blagajnice Industrija se je vsled te obram-
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Ćech.) (DaUe.) XVII.
Vojteh se je zaljubil v istini v krasno devo iz mlina. Za Boga, rečete morda, kaj je pozabil že po polnem na uboga Katarin- ? Kaj ni dosti na tem, da so jo obsenčili — vsaka le za kratek čas — povabna udova, Vesna, Emilka v zajetem njegovem srci? Kaj budi v njem čute ljubavi vsaka primprno ustvarjena ženska, s kojim ga zapeljuje pot ži-venja? —
Ne recite tako! Ne majajte z glavo! Vzpom-nite se časa, ko ste bili v dobi Vojtehovi, izprašujte vest in vzpoznajte, da vam je i z vsakim pogledom na lepo žensko pala iskra ljubezni v zajetno srce in da so samo okolnosti užgali to ali ono iskro v močnejši, stalnejši plamen.
Po gostem so jo umikal Vojteh naslednje dni z obličja gospoda Stoklase in lazil okoli plota, ki je delil vrt Proehazke od vrta mlinurjevcga. Čakal
je tam tako dolgo, da se je sneg cvetočih vej na drugi strani razdelil in mej njimi se laskavo zasvetili očesi Liduntine. Tako srečavanje početkom od njene strani slučajno, zmenilo se je nakrat v redni sestanek. Jedenkrat odločil se je Vojteh dlje in pre-lezel plot. Potem prihajal je že do lese sosednjega vrta in konečno bil je v mlinu vsakdanji gost. Mlinar in mlinarica nista imela nič proti tem pohodom, temveč pozivala sta mladeniča prav prijazno. Tako se je mogel često zabavati na samem z de-kletom. A zabava bila je iz cela nedolžna. Vojteh govoril ji je največ o češki in svetovni literaturi in ji predčitaval svoje pesni iz kartačnih otiskov, ki je je za njim na kmete poslala tiskarna za korekturo.
Ona pa je popolnovala navadno prestanke njegovih predavanj z veselim smehom.
Stoklasa ni imel toliko časa, da bi zapazil pota mladega prijatelja. Bil je obkoljen z mnogo-stransko delavnostjo. Včasih je naredil daljše izlete do prirode, od koje se je vračal jako razjarjen. Običajno pa ga je drugi dan bolela glava.
Had se je bavil z ribarstvom: ostavil je včasih za rana postel — na pod je pozabil — in hitel z velikim trnkom k najbližjemu potoku, obkoljen s tolpo
otrok, od dne do dne naraščajočo. Sedeval je tam po senčno vrbo na bregu, metaje oprezno trnek v vodo in daval z denarjem in drugimi darovi prijaznim otrokom veselje, da bi okoli njega igrali svoje navadne igre, pripovedovali vsakojaka otroška re-cila in pevali pesni. Žal, tla ni javila vatla njegovega trnka jednako privlačnost na vodno žival, kakor njegovi krajcarji in sladčice na vaško mladež. Ni pa se omejeval ao na deco. Ustavil se je tudi pri vsaki priliki pri odraščenih vaščanili, pogovarjal se z njimi na odkritosrčen način in utikal se v posebnosti njihovega živenja in v globino njihovih čutov; karal je je, zakaj so odložili bujni stari kroj in pozabili običajev, pesnij in bajk svojih dedov; učil jih je mnoge krasne prostonarotlne vraže, recila in zagovarjanja, kakeišna je bil spoznal iz nekoliko tiskanih zbirk. Razume se, da mu je pripravilo tako počenjanje hitro pri vaščanili veliko spoštovanje in da je bila osobnost njegova vselej predmet simpatiške pozornosti.
Vender nastopki njegovega delovanja niso bili dobri.   Jedenkrat na primer je pozval po krčraarji v vasi takega,   ki bi  hotel na določen5 nedeljski dan k svobodni razpravi  o različnih okolnostih na-I rodnih in vseobčnih v plesalno dvorano, največi taki
bene carine res tako povzdignila, da se jej ni več treba bati tuje konkurencije, doneski iz carine pa so bdi tako visoki, da se ž njimi ne le obresti državnih dolgov pokrivajo, marveč se tudi dolg anaor-tizuje. In tako bode Amerika v 10 ali 15 letih brez državnih dolgov, držeč se starega Jeffersono-vega načela, da mora vsaka generacija pokrivati dolgove, katera je naredila. Ker se računa za generacijo 33 let, amortizovati se mora vsak dolg v 33 letih. Pametno načelo, po katerem bi se naj ravnale vse dežele in ne manj vsaka družina. Potem bi kmalu bil konec tistim ogromnim bogastvom nakopičenim pri majhnem številu kapitalistov in prvi korak bil bi storjen za urejenje nezdravih socijalnih razmer.
Konkurencija ameriška pa bo čimdalje hujša, ker pri nas vsled rastočih državnih dolgov in treskov za vojaštvo davki rastejo, v Ameriki pa, če se ne znižujejo, vsaj jednaki ostanejo. Dokler se je iz Evrope v Ameriko pošiljalo toliko ali še več blaga, kolikor smo dobivali živeža in drugih produktov iz Amerike, bilo je nekako ravnotežje. V poslednjih letih pa se kaže za Ameriko ugodni položaj, da meuj uvaža, nego izvaža. Zlasti v dobi 1884/85 znašal je uvoz 577 milj., 1. 1883/84 še t>67 milj. dolarjev, nasproti pa jo izvoz blizu jednak ostal 72G milj. 1884/85 in 724 milj. li 1883/84. V poslednjem letu se je torej za 141) milj. delarjev menj uvažalo, kakor izvažalo in ta znesek so morali Ev-ropci pokriti po drugem potu. Zato se ni čuditi, ako beremo v poročilo statističnega urada ameriške vlade, da ae je upeljalo zlata 2ul/a milj. dolarjev, izvažalo pa le 27 milj.
Amerika je tedaj v svoji bilanci na vse strani aktivna in če bo tako naprej šlo, postala bo stara Evropa sužnja mladi Ameriki, ker le Rusija jedina še more prenašati ameriško konkurencijo.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Daljo.
3. Za tarifino št. 10!). „Barvilni les" ; b) zdrobljen (t. j. rašpan, semlet, razrezan). Leta 1^78 urejena znižana uvoznina za „barvilni les zdrobljeni" (t. j. rašp&n, semlet ali razrezan) z gld. 1'0G na 50 kr. metercent uplivala je na to obrt, česar se je bilo že prej bati, zelo škodljivo. Bojazen se je minula leta, žal! še preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti to obrt popolno, ako se ne najde opomoči.
Take odpomoči bi sl' smeli prizadeti krogi s toliko večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ne le skušnje zadnjih let in veleva nujna premena v izdelovanji, povišanje uvoznine napravo razmerje z izlečki barvilnega lesa, ampak ker more tudi carinska novela nemške države, zaščit, s katerim se je ona opasala proti tuji uvožnji, prisiliti vendar le Avstrijo, da premeni uvoznine tako, kakor so ne-pogrešno potrebne v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva.
Take odpomoči treba najnujnejše obrtni stroki, ki se bavi z drobljenjem barvilnega lesa in barvil-nib korenov, ako neće, da se zatre po tekmovanji od severa, in posebno v južnih pokrajinah cesarstva,
kamor se mora surovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdržj.
V kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije, odkar se je znižala uvoznina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 do 1884. Poleg teh iznaša uvožnja na motercente :
reko Trsta:		iz Nem čij e
1875:	161	5.323
1876:	105	4.576
1877 :	70	5.698
1878:	42	6.377
1879 :	118	7.010
1880 :	383	9.603
1881 :	240	10.590
1882:	220	IS 448
1883:	231	13.956
1884:	—	14.812
tedaj, odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja od severa za blizu 300 %.
Ta množitev je rasla neprestano ; vsled znižane carine gospoduje nemško tekmovanje že sedaj avstrijskim deželam, ki največ rabijo barvilnega lesa: Češki, Moraviji in Šleziji; tudi že zduj sili v srce našega cesarstva — v kronovino Dolenjo-Avstrijsko in se bode še od leta na leto širilo, ker so nemškemu tekmovanju razmerja mnogo ugodnejša nego avstrijskemu.
Nemško tekmovanje ima že po krajevnih in prevoznih razmerah preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede kolikosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagotneji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo ; štajeiski, kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvilen les v kosih in bar-vilna korena le preko Trsta — Vrhu tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta do leta cenejših plov-stvenih razpošiljatvah po Labi in Odri in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obit in trgovino v vsakem obziru po vseniožnib sestavah. Celo v odpravi barvilnega lesa po železnici v najvažniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železničnim tovorstvom, in kake razlike so glede prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvid ijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent:
od Hamburga:
s sestavljenim plovnim in železnim tovorsttom:
a. v. 1,63 n    = 1J2 »    = 2,32 ,     = 2,20 „ =2,55 n    FP 2,32 ■ =4,15 preko Trsta: Liberce:   gld. 3,05 Prago:       , 2,84
Brno: gld.
Krnov: „
Belsko: „
Opavo: „
Lvov: „
(Dalje fin Id
1,96 2,40 2,46 2,67 3,86
z železnim tovoratvoni
v Liberce 2,72 a GO s.
0 Prago   2,78 „
3,86 „
3,67 „
4,26 „
3,86 n
6,93 ,
Brno
Krnov
Belsko
Opavo
Lvov
1,25 a 60 s.
1,50 „
3,22 „
2,09 „
2,48 „
2,2G „
4,84 h
gld. a. v.
-75 —,90 1,93 1,25 1,49 1,36 2,90
Politični razgled,
AUttraiiJe dežele.
V L j u b 1 j a n i 28. oktobra.
Državni zbor odložil je svoje zborovanje, ki je trajalo pet tednov. V tem času je zbornica poslancev imela 15 in gospodska zbornica 6 sej. Največ časa se je porabilo za adresno debato. Poleg tega so se rešile nekatere neodložljive predloge zakonov, kakor budgetni provizorij, zakon o nabiranji vojaških novincev, izjemni zakon in nekaj druzih predlog. Več načrtov zakonov izročilo se je odsekom v pretres. Inicijativnih predlogov stavilo se je 32, od katerih sta se pa še le dva rešila. Interpelacij stavilo se je 15, vlada je še le petim odgovorila. Kakor se govori, snide se državni zbor še le 22. januvarja.
V kratkem se bode imenovalo za bogoslovsko fakulteto v Pra^I več profesorjev, ki bodo predavali v češkem jeziku. Kadar bode na tej fakulteti dovolj čeških profesorjev, hode se pa ust°no-vila samostojna bogoslovska fakulteta in tako bode popolno Praško češko vseučilišče.
% naiije države.
Konferenca, se snide še le koncem tega tedna v Carigradu. Mej vlastmi se še ni doseglo nikako sporazumljenje. V tem so sicer velelasti jedine, da ima Turčija pravico ustanoviti v Rumeliji status quo ante, a proti temu, da bi se Turčiji naročilo postati svoje čete v Vzhodnjo Ruinelijo, pa imajo razne velevlasti pomisleke. Angleži bi rajši videli, da se prizna zjedinjena Bolgarska, zato pa povekša Srbija in Grška, nego da turške čete udero v Vzhodno Kumelijo Blizu jednaeih misli so Francozi. Zadnje dni se je sicer zatrjevalo, da je Italija jednaeih mislij s cesarskimi vlastmi, kar se tiče vzhodneru-nielijskih zadev. Toda javno mnenje v Italiji je j-ko odločno na strani Bolgarov. Dan na dan zatrjujejo italijanski listi, da je pravica narodov, da sami odločujejo svojo osodo, višja, nego vsi dogovori svca. Kakor sedaj stvari stoje, je gotovo, da bodo velevlasti jedine, da naj se ustanovi status quo ame, ako se da mirno ustanoviti. Ko bi pa zato bilo treba turške sile. tedaj se bosta Francija in Angina odločili od Nemčije, Rusije in Avstrije. Tudi Italija v tem slučaji ne bode več podpirala politike cesarskih vlastij, kajti ko bi to storila, bi palo ministarstvo Depretisovo, ki ne stoji baš na trdnih nogah. Kaj da se bode zgodilo, ko bi se Bolgari uprli sklepom konference, se še sedaj ne da sklepati.
llolgare je nagovor avstrijskega cesarja v delegacijah jako potrt. Zgubili so poslednje upanje, da bi Avstrija podpirala njih težnje. Bolgarska vlada je na to takoj odpoklicala z Dunaja Načoviča, katerega je bila poslala tja, da bi skušal Dunajsko vlado pridobiti za Bolgare. Predno je odpotoval ta diplomat z Dunaja, imel je pogovor z dopisnikom „Pokroka." Dopisnik ga je vprašal, kak utis je napravila izjava v cesarjevem nagovoru, da bodo vlasti skupno postopale, da ustanove prejšnji red na Balkanu, na bolgarsko vlado in če je on že dobil kako poročilo o tem. Načovič mu je odgovoril, da ne more tajiti, da jako bolesten utis. Če tudi so zastopniki Rusije Bolgare že dovolj poučili, da Rusija ne mara za nikake premembe na Balkanu, vendar je ta nagovor jako potrl Bolgare, kajti s tem je njih poslednje upanje razrušeno, in on ostavi z žalostnim srcem Dunaj.   Na vprašanje,  kdo je temu
prostor v vasi, in je tudi dostavil, da plača za vse zbrane s svojimi lastnimi potroški. V določeni dan sešlo se je gostov, da je jedva zadoščala dvorana. Početkom imel je zbor obečajoč obraz. Vsi so po- j slušali, pijoč molče, razkladanjem gospoda profesorja; j toda h koncu začne se prepir in slednjič i ruvanje, pri kojem je bil mimo drugih tudi Stoklasa, nedvomno neopaženo, vržen skozi dveri.
Drugi slučaj. Kar se mu ni posrečilo pri splošnosti, poskusil je profesor posamično.
Na jednem svojih izletov do prirode seznani se v osameli krčmi s človekom, ki je njegovo poučevanje zanimivo poslušal, in plača zanj račun. Od tega časa se je srečaval z njim često; ta človek je prisedel vselej k njegovi mizi in poslušal pozorno njegove besede, če treba polu dne, in izpraznil vsako čašo na njegovo zdravje. Vide pristopnost in zdravo jedro, koje se je skrivalo pod zanemarjeno in raztrgano vnanjostjo, usmili se ga Stoklasa, da uresniči nad njim davno obečano misel. Zmenivši se s tem človekom, zvanim v obče „ trapasti Lorenc", gre z njim k vaškemu krojaču in zahteva, da bi mu vzel mero za častitlive jirhaste hlače in sploh za vso starejšo vaško obleko. Toda mož igle, ki mu je Stoklasa že prej nekak ukor dal, da širi popa-
čeno tujo nošo in otrovlja prirojeni samorastli ukus ljudstva, zavrže to zahtevo in pridene, da šiva samo po najnovejših uzorcih. Profesor moral se je obrniti v bližuje mesto in tam stoprav je preskrbel svojemu vaščanu nekaki idealni, po lastnem ukusu sestavljeni narodni kroj, sestavljen iz jirhastih hlač, širokega izšivanega pasii, do vratu zapetega telovnika in dolge, z velikimi gumbi posajene suknje modre barve, visokih črevljev in po jedni strani obrobljene polhovke. Ko konečno naš učenjak ugleda pred seboj „trapastega Lorenca" v vsej tej slavi, stopijo mu v oči solze radostnega ginenja in v srci se ukrade nadeja, da morda ta uzor zavrne i ostale k dobremu staremu okusu. Toda prvi nastop uzornega vaščana na javnem uvede vso vas v predpustne burke. Ves nedorastli zarod ga je obsul s krikom in tudi do-rastli so ga pozdravili z nebrzdano veselostjo, da je hitro utekel pred temi izgredi v gostilno; a i tja se je drevila razuzdana druhal in uganjala z njim, up^ajfl ga, predpustne burke, da si je konečno uzorni vaščan, dobro napit, dovolil grobe šale in na noč so ga vrgli v občinsko ječo.
Ali kakor to podjetje Stoklasino, jelo ee je motati i predeno Vojtehovo. Vračaje se s sprehoda zagleda nakrat na podkraji lesa na ovinku poti,
j vedeče do vasi, presenečen obraz Josipa, lokaja gospoda Skočdopola, odetega na pot v polno, skrbno osnaženo livrejo in nesočega ob strani različne torbe, i Ko se oba pobereta iz uzajemnega presenečenja in j prijateljski pozdravita, pripoveduje lokaj po poti v vas Vojtehu, da se njegovi gospod, kakor vsa velika gospoda, na poletni čas preseli in sicer baš v to vas in da ima tu i izbrano (lokaj razodene to Vojtehu pod pogojem, da molči) jako bogato nevesto.
Lokaj bil je v naši vasi cel burkež. Vse se je drevilo v gostilno, kjer je pričakoval ta parasit pri steklenici piva svojega gospoda in gledal z napetostjo, nasproti bodočnosti. Čez malo časa prijezdi po" cesti od lesa na konji v elegantni jezdeški opravi, z drobnim bičem v roci gospod, kojega telesne prednosti in" uglajeni takt so učinili na vaščane globoki vtis. Skočdopole najel si je, prebivši noč v gostilni, poletno stanovanje v jedni iz najlepših hiš vasi in se je udal nekaj časa gonenju zajcev z okolnimi lovci in drugim kavalirskim zabavam. Pozor cele vasi bil je obrnen izključlivo nanj, da je stopil i Stoklasa v ozadje. Pripovedovala so se čudesa o njega velikogospodskim razveseljevanji in vedenji, o njega visoki družbini stopinji in bogatstvu, pridevali so mu i plemeniti rod, in to tem raji, ker je lokaj
kriv, zmajal je s prva Načovič z ramama, čez nekaj Časa pa odgovoril: »Slovani." aAli hočete a tem reči, da Rusija in Srbija", vprašal je nadalje dopisnik, na kar mu je Bolgar prikimal. Ko ga je Še dalje povpraševal dopisnik, mu je odgovoril, da Rusija sprva ni bila proti združenju,  toda to je trajalo samo nekaj dnij, zlasti, kar se tiče ruske diplomacije. Ko so Rusi videli, da bi Bolgarska utegnila biti samostojna, bilo je  s prijateljstvom pri kraji.   Ko ga je dopisnik še vprašal, kaj se je potem zgodilo, odgovoril je, da mora kot diplomat in Slovan molčati.   Potem sta se začela pogovarjati o odnošajih mej Srbijo in Bolgarsko. Načovič je v pogovoru primerjal  ti dve državi,  dvema hčerama, kateri hoče oče peljati na ples.   Ker pa nema dovolj denarja, da bi obema napravil novi plesni obleki, pusti obe  doma.   Nadalje  je rekel bolgarski agent, da njegov narod trpi zaradi Srbov. Bolgarsko združenje pospeševati imela bi bila Evropa vsaj jeden uzrok.   Sklicevala bi se bila na to, da je to volja bolgarskega naroda, ki želi združenje, in da so Rumelijci klicali Aleksandra.   Drugače je s Srbijo. Ko bi bili Srbi podpihali ustajo v Stari Srbiji ter bi biio tamošnje prebivalstvo kralja Milana poklicalo na pomoč, bila bi evropska diplomacija lahko opravičevala kompenzacije Srbiji. Bolgari bi no bi!i nič imeli proti okupaciji stare Srbije, še radi bi bili dali nekaj bolgarskih vasij, da le rešijo združenje Ker bolgarski narod trpi zaradi Srbov, če tudi ti neso začeli vojne, bode se ga  polastila velika nevolja na Srbe. Na vprašanje, kaj bode z Južno Bolgarsko, odgovoril je Načovič, da združenje se more sicer nekaj časa zadrževati,  a nazadnje ne bode le uresničilo   Bolgar ni zastonj zapustil svojega dela, in prijel za orožje. Carigradska konferenca se bode popolnem zatrla bolgarskih teženj.   Ideja združenja se bode še marljivejše gojila. Naj prevzame upravo kdor koli, bolgarski narod ga bode iz srca sovražil, kajti videl bode v njem nasprotnika združenju Nevolja na zatiralce bode  vedno naraščala in nikdo naj se ne čudi, ako se narod, ki je že toliko trpel, posluži sile.   Diplomacija pri zelenej mizi more nekaj časa zavirati združenje bolgarskega naroda, na • ravnega hoda stvarij, ki zahteva združenje, ne bode zavrla, zato jej manjka moči.   Sedaj imamo škodo, rekel je ta diplomat, a nazadnje bode vendar zmaga naša, s tem upanjem ostavim Dunaj.   Nek veljaven politik avstrijski mu je nekdaj zagotovil, povedal je nadalje Načovič, da bi Avstrija ne bila proti združenju, da le Srbija dobi kako odškodovanje   To pa je seveda sedaj drugače in  uzrok temu je iskati v Kromeriži. Združenje ima le jednega prijatelja. To je Anglija, Anglija Salisburv jeva. Kdo bi se bil to mislil 1879. leta.   Tako se menjajo časi, jako žalosten ostavim  Dunaj, a mislim,  da se  vidiva v ugodnejših razmerah, končal je svoj pogovor ta bolgarski diplomat.
Kakor se zagotavlja, bode se Srbija takoj razorožila, ko bi vlasti sklenile popolni status quo ante. Ko bi pa vlasti dovolile le najmanjše spremembe v prid Bolgarov, bodo Srbija takoj zahtevala kake kompenzacije.
Angleški vojni minister Hamilton izjavil je predvčeraj v nekem političnem društvu, da vlada namerava v dveh letih napraviti devet novih oklopnic.
ItiriuuiiNltl kralj je na angleški ultimatum neki že odgovoril s silo. Več indijskih čet je že dobilo povelje, da imajo takoj odriniti na birmansko mejo.
Domače stvari.
— (Imenovanja.) Davčni nadzornik dr. Benno pl. Possaner-Ehrenthal in finančni koncipist Anton Tomassini imenovana sta finančna komisarja,
imel pri vsi udeležitvi okoli svojega gospoda nekaki nimbus tajnosti, kakor bi bil to kaki knez, potujoč incognito.
Vse to bi mu bil Vojteh prav rad prepustil, toda Skočdopole začel se je obratno približevati mlinu in njegovi zali vili. Počastil je včasih mlinarja s kratkim razgovorom pred hišo, povzpel pa se je i do te mere, da je stopil tudi noter, in konečno je oblazil mlin s pogostimi pohodi. Vojteh se je preveril, da bogata nevesta, o koji mu je pravil lokaj pod pogojem, da molči, ni nobena druga, nego njegova črnooka Lidunka. Da je mlinar bogatin, iz • vedel je že prej od svojih gostiteljev.
Ko Skočdopole prvikrat opazi mladeniča, užali se nekako in reče: „Aj, mi se poznamo; ste li še v spojenji z g. Brzobohatim?" Vojteh odgovori seveda zanikaje. Na dalje vedel se je proti njemu gizdalin bodisi prezirlivo bodisi z dojetno ironijo. Pri ustopu tega meteora elegance v krog mlinarjeve rodbine obtičal je tam naš junak v globoci senci. Zdelo se mu je, da ima Lidunka oko in usmeh samo za onega in da i njeni roditelji pozor obračajo samo na njegovega tekmeca. V njegovo srce se je urila globoko ost ljubosumnosti, ali bolje bolestne resig-nacije; niti v snu se mu ni vzbudila nada, da bi se kedaj mogel tehtno meriti s svojim tekmecem.
(Dalje pri h.)
praktikant dr. Vladimir Globočnik pa finančni koncipist pri  finančnem ravnateljstvu primorskem.
— (Pravila Ljubljanske po d dru ž-nice) družbe bv. Cirila in Metoda so že potrjena. Delovanje in nabiranje članov bode se torej takoj pričelo in nadejamo se, da bode vsak rodoljub v tem oziru storil svojo dolžnost.}
— (Krajcar8ka podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani.) je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 desekrajcarskih — Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Štajerskem 26 drugod 20; na Kranjskem pobira 221 poverjenikov krajcarske in 54 poverjenikov desetkrajcarske doneske; na Primorskem 30 krajcarske in 4 deset-krajcarske; na Štajerskem 20 krajcarske in 6 desetkraj carske; drugod 18 krajcarske in 7 desetkraj-carske. Največ knjižic kurzira se ve da po Ljubljani, namreč 148, in sicer 117 krajcarskih in 31 deset-krajcarskb; 13 jih je v Trstu, 12 na Dunaji, 10 v No vej Vasi pri Rakeku, 8 v Kranji, 7 v Lescah, 5 v Novem Mestu, po 4 so v Celji, Cerknici, Idriji, Postojini, Reki, Vrhniki in Zagorji pri Litiji. Po 3 so v Dolenjem Logatci, Gorenjem Logatci, Gradci, Ljub-
i nem pri Gornjem Gradu, Mariboru, Planini (trg), I Prigorici pri Ribniškej Dolenjej Vasi in vSodražici;
po 2 v Borovnici, na Brdu, v Gorijah, Št. Jarneji, j Kameniku, Komendi, Loki, Loži, Metliki, Radovljici, i Razdrtem, Selcah,   Semiči,  Trnovem in   Žireh na ! Kranjskem, v Dreženci pri Kobaridu, Gorici, Komnu, j Kopru, Pulji in Ravnem pri Cirknem na Primorskem, i v Ljutomeru, Mozirji, Ptuj i in Veliki Nedelji na Šta-• jerskem. Posamezno knjižice nahajajo se še v Troji ! pri Postojini, Šmihelu pri Žužemperku, Goricah pri Kranji, Knežaku, Svibnem, Podbrezji, Premu, Rib-; niči  Polhovem Gradci, Dobravi pri Kropi, Kropi, 1 Kameni Gorici, Vrbovem pri Ilir.  Bistrici, Dovjem, Planin) nad Vipavo, Ustiji, Slapu, Bistri, Ljubnem pri Podnartu, Ratečah,  Litiji, Višnej Gori, Kostanjevici, Begunjah pri Cerknici, Št. Vidu pri Zatičini. Studenci  pri Igu, Jesenicah in  Bohinjskej Bistrici na Kranjskem; v Bolci, Siti ariji pri Gorici, Gabri-jah pri Ajdovščini, Brezovici pri Materiji, Nabrežini, Barkovljah, Šupuljah pri Sežani, Tolminu in Barki pri Divači na Primorskem; v Polzeli, Žusinu, See-grabnu, D. M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji in Or-moži na Štajerskem, v Zagrebu, Liencu in Celovci. \ Razprodanih je do sedaj 1 1 krajcarskih knjižic. Te dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod št. 183 iz Ljubljane (poverjenik g. R. K)  in kot l 1. knjižica pod št. 156 iz Zagorja   pri  Litiji (poverjenik g. J. M.) že tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega poverjenika.   Prav   toplo zahvalo gg. poverjenikoma na njihovem marljivem trudu. Le tako naprej!   (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu Staretu,  blagajniku   „Narodnega Doma" v Ljubljani.)
— (Vabilo) k ustanovnemu zboru akade-mične poddružnice v Gradci „družbe sv. Cirila in Metoda" kateri bode v torek 3. nov. ob 8. uri zvečer v gostilni „zum vvilden Mann", Jakomini-gasse. Spored. I. Pozdrav gostov in udov. II. Po trdilo pravil. III. Volitev načelništva, namestnikov in poddružničnega zastopnika pri L društvenem občnem zboru. IV. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje        ustanovni odbor.
— (Prijatelje zgodovine slovanske) opozarjamo, da si v g. V. Petričiča prodajalnici na glavnem trgu morejo ogledati fotografovano ustanovno diplomo srbskega samostana Ravauice iu državni pečat srbskega carstva. Diploma je iz 14. stoletja in podpisal jo je slavni car Lazar.
— (Deželni zbor hrvatski) je včeraj zopet začel zborovati, a bil jo slabo obiskan, ker je še mnogo poslancev odsotnih. Sklenil je, da se poslanci Tilkorv, Viljem Hatz, dr. Gregor Tuškan, Miloš Zec, Štefan Tudić in Milan Pavlović izroče sodniji. Sicer je pa bila jedina vozna točka interpelacija dr. Mazzure o odpuščenji vladnega tajnika Jurija pl, Milica iz službe.
— (Poskušena sleparija.) Včeraj imeli so postreščeki dosti posla in nosili so pisma po mestu, za katere bi imeli dobivati tisočake. Že zjutraj zgodaj prinesel je postrešček g. Druškoviču pismo, v katerem njegov prijatelj g. Josip Zoreč, vulgo Dolinar iz Švice prosi, naj mu posodi 1000 gld., ker je premalo denarja seboj vzel in se mu ponuja izvrstna kupčija. Tisočak naj se kar po-streščeku izoči. A gosp. Dručkovio je previden mož in rekel je postreščeku: Dolinarju že posodim 1000
gld. in tudi več, a sam naj po nje pride, saj v Ljubljani nikjer ni daleč.. Nameravana sleparija je torej tu spodletela. A tudi drugod slepar ni bil srečneji. Niti gospa Krasna ni hotela dati 1000 gold., niti g, Lorencijeva zahtevanih 1500 gold. in tudi gosp. Plahutnik ni šel na limanice. Pisma, katera je pisala ista roka, oddala so se policiji, katera je sleparju že na sledu. Konec bode toraj jako žalosten. Najboljšo kupčijo napravili so postreščeki, če so sploh dobili plačilo.
— (Vj eta tatova.) Včeraj prišla sta znana postopača Hudabivnig in Prijatelj v gosp. Poženela prodajalnico na Cojzovi cesti ter sta ponujala na prodaj sod, kateri njimi je dal neki tukajšnji trgovec, da ga spravita v denar. G. Poženel odvrnil je, da naj pripeljeta sod, potem se bode že dalje raz-govarjalo. V istem hipu pa stopi v prodajalmco trgovec, o katerem sta lopova trdila, da jima je sod izročil. Stvar se je hitro razjasnila in policija je ta-toma, ki sta sod na Bregu ukrala, prav hitro preskrbela brezplačno prenočišče.
— (Ogenj.) Včeraj ob \'a12. uri dopoludne začelo je goreti v Orni vasi na Ljubljanskem barji. Vnelo se je v koči štev. 43, ki je lastnina sester Mice in Jere Šušteršičeve, po neprevidnem kurjenji v peči. Pogorela je koča, svinjak in hlev in požarna bramba Ljubljanska, prihitevši na pogorišče, ni imela več druzega posla, nego gasiti ostanke, da se ogenj ni dalje širil. Škode je nad 400 gld. Pogorelki nesta bili zavarovani.
Katoliška družba   rokodelskih pomočnikov v Ljubljani želi si ustanoviti svoj lastni dom, kakor ga imajo njene sestrice po drugih mestih, tudi v dokaj neznatniših, kakor je Ljubljana.   Ta želja ni nova, marveč že toliko stara, kakor  družba sama;  a le na dan si nesmo upali ž njo,  čeravno nam je od leta do leta bolj silila na svitlo.  — Družba je sicer jako varčevala pri milodarih, ki jih je v 30. letih svojega obstanka od raznih podpornikov vsprejetnala in že si je tudi prostor nakupila za zidanje družbinske hiše;  a zidanja si  še ne upa pričeti,  ako ne dobi zdatniše podpore.   Ker pa bi bilo vsako odlašanje te pridobitve, kakor do zdaj, še bolj v prihodnosti silno škodljivo družbinim koristim in potrebam, obračamo se do vseh dobrotnikov in velikodušnih pospešiteljev blagodejnih naprav, naj nam ; pristopijo na pomoč.   Dobro sicer vemo,  da kjer j koli je premoženje v radodarnih rokah,  nikjer se I ne manjka prosilcev;  vendar nam ravno ta velika { radodarnost,  ki je mej nami v zadnjih časih toliko koristnih naprav sklicala v življenje, daje pogum, I da se še mi drznemo  zaupno obračati se do vseh j blagočutnih src, najse po svoji moči in dobri volji usmilijo tudi katoliške družbe rokodelskih pomočnikov!
Naj bodo naši dobrotniki prepričani, da dar, ki ga tej družbi naklonijo, je gotovo dobro obrnen, ; kajti ni g a op ra vil a, ki bi b ilo za sedanj i l čas toliko potrebno, kakor mladini roko-j delcem   pomoči,  da  ostanejo  vrli kato-j liški poštenjaki.   In ravno, ker čas zdaj stavi i vsestranske veče terjatve, naši tako krvavo potrebni družbi pa velikanske zapreke in težave,  bi družba i — pri najboljši volji sodeležnikov — ne mogla kaj časa vspešno delovati, ako  si  ne pridobi lastnega primernega domovanja.   Ker ta družba ni lokalne j pomeinbe  iu koristi, ampak z veseljem vsprejemlje I poštene rokodelce od vseh stranij, — od kodar koli si  pridejo v Ljubljano dela iskat — srčno želimo, da bi tudi glas naše zaupljive prošnje daleč na okrog segal in ugodno odmeval.
Darovi naj se  blagovolijo pošiljati kateremu izmej tu podpisanih.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1885.
Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov
načelnik: načelu, namestnik:
Janez Gnjezda, Anton Kržic,
katehet dveh mest. dedkih Sol.    katehet nunsko deki, Sole. Družbeni varuhi (v imenu vseh gg. varuhov): Josip Gerber, J. N. Horak,
hišni posestnik in knjigovez,   hišni pos stuik in rokovifear.
Mihael Pakič,
hišni posestnik in trgovec z leseno robo.
Razne vesti.
* (Koliko stoje parlamenti.) Koliko stoji francoska zbornica poslancev, povzamemo iz budgeta
za 1636, leto: dnevnice* poslancev 5,256.000, placa' predsednika 72.009, plače kvestorjev 27.O0O, plače rednih uradnikov 625.000, plače poiiuV-mh uradnikov 45.000,, plačila dninarjev 64.000, priklade za poštne in,Mbrzojayne .uradnike 5.100, podpore bivsiin uradnikom 2.700, prinos za blagajmco za starce 16.000,   za   zdravniško   pomoč   11,006, pisarska priprava 55.000, razne tiskovine 500.000, naročnina za „Journal Ofticiela 25,960, kurjava 44.500, svečava 98.000, obleka vratarjev in slug 26.000, za vozove  3000, stavbne, poprave 150.000, ohranitev pohišja 75.000, knjižnica 25.000, razni  izdatki in rezervni zaklad 180.000, svetinje in znamenja 7000, stroški za odseke 50.000, vkupe 7,393,260 frankov. Naj omenimo  še nekatere dijetne razmere v drugih deželah. V Nemčiji poslanci ne dobivajo nikakih dijet, zato pa državni zbor stoji na leto samo 409.670 mark. Na Grškem je samo jedna zbornica in vsak poslanec dobiva 2000 drahem (frankov) za vsako zasedanje. V Srbiji šteje skupščina 134 poslancev in vsak  poslanec dobiva 8 dinarjev (frankov) na dan, dokler traja zasedanje.   V dosedaj omenjenih državah volijo se poslanci s splošno volilno pravico, samo vSrbiji jih 33 omenuje kralj. Na Angleškem je volilna pravica zavisna od gotove vsote davka. Člani angleške spodnje zbornice ne dobivajo nikakih dijet, ravno tako tudi italijanski poslanci ne.   V Belgiji dobi vsak poslanec 42320 frankov (200 gld) za vsako zasedanje, naj bode dolgo ali kratko.   Oni poslanci, ki bivajo v Brusslji, morajo pa zastonj opravljati poslanstvo.   To je jafeo dobro sredstvo proti   „parlamentarcem po poklici." Na Holandskem  dobiva vsak  poslanec  4223 frankov (2000 gld.) na leto. Na Španjskem je volilni „cen-susw za volitev poslancev,  kateri pa ne dobivajo nobene plače. V demokratičnei Norvegiji je volilna pravica navezana" tudi na neko vsoto davka, poslanci pa dobivajo 12 kron (16-25 frankov) na dan, dokler traja zasedanje. Poleg tega se njim povrnejo potni troški. V Prusiji dobivajo deželni poslanci, katerih je 433, po 15 mark na dan. Troški za prusko zbornico poslancev proračunjeni so za prihodnje leto na 1.207.370 mark. Demokratiško načelo se je nai-bolj uresničilo v Švici.  Tu je splošna in tajna vo-lilska pravica in vsak Švicar, ki je dopolnil dvajseto leto, more biti voljen v narodni zbo*\ Vsak član narodnega zbora dobiva 20 frankov na dan zkozi vse zasedanje; poleg tega se mu pa Še povrnejo potni troški. Avstrijski in ogerski državni poslanci dobivajo tudi, kakor je znano, dijete Troški za avstrijski državni zbor proračunjeni so za bodoče leto na 966.889 gld.
Trdile Ml v IJuMja l
dne* 28 oktobra t. 1.
r "			z	S	t Špeh povojen, kgr. .	rl. ir
Pšenica, hktl.		•    . ■	6 nO			- H K,
Kež,	n	...	5J53		Surovo maslo, .	-84l
1 Ječmen,	n	...	4 37			- 2-5'
Oves,		»    * •	3I0*		Mleko, liter ....	- 8(
-Ajda,	a	.    . .	4	aa	Goveje       meso, kgr.	-!64j
Proso,	n	...	D 20		Telečje           „ „	— !62
Koruza,	M	...	5J40		Svinj iko        „ n	— fiH!
i Krompir, [ Leda,	s	...	8	60	Koštrunovo    , „	-.36
		...	8	—		-'so1
i Grah,			' 8	_	Golob......	— Lil
Fižol,	m		8	50	Seno,   100 kilo    . .	1 *7j
Maslo,				90	Slama,    »p      • •	17«
' Mast,			—	80	Drva    trda, 4 Q metr.	7 'Ho
1 Spon frisen,				56	„   mehka,   . „	5,50,
Me^eoro logično poročilo.
rter je neka neznana osoba hotela si goIjtiftVof izposoditi na moje ihie precejšnje svote, objavinV,' da sein jaz le takrat plačnik, če seni Mam za katero reč" zavezal se plačati.
HI Dobravi, dne 28. oktobra 1885.
Jože Zore,
(631) posestnik.
i	Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Tem-perHtura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v min.
** 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7S802mm. 727 10 n«. 726 00 mm.	8- 2" 0 122« C 9- 2* 0	si. szh. al. azh. al. avz.	obl. Ol.l. obl.	8 0 ram. dežja.
Srednja temperatura 9'9°, za 11" nad normalom.
Vremensko poročilo 27. oktobra. Nad aever-nim morjem je zračni tlak jako nizek ie pod 730 mm. v Vzhodnji io južni Evropi pa kažq barometer nad 760 mm. V centralni Evropi je zračni tlak jako pal. V Avstriji je najnižji zračni tlak 740 mm- v Pragi, najvišji 757 v Ra-guzi. Na Angleškem, Francoskem in severozapadni Nemčiji so viharni zapadni vetrovi. V največ krajih je nebo oblačno in dežuje. Temperatura ae ni dosti spremenila. Morje je v zapadni Evropi viharno, Jadrijansko je pa mirno. Pričakovati je zapadne vetrove, oblačno, dež brez spremembe temperature.
dnć 28. oktobra t. 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
iž zlata, srebrn, porcelana in posjekline (email), podobe,  e»se, stelćlenfce, čipko, bisere itd. (627—3>
lcii}kiij«» po m*J v tajili cenah
^vdl. lEJraast, Hotel Elefant, soba št. 43,
-77———i—3-1—I—~—s—q-1—;——n
♦ i
£ vU«M5tiE«s (489—191 ♦
**** tn
I zobozdravnik A. Paichel, f
« poleg Hradeckega mostu, I. nadatropje. +
ostavlja, po najnovejšem  amo rika nskera načinu brez vsakih bolečin Jer opravlja jilouibovanja in vse sobne operacije
WA.
Srebrna renta .........
Zlata renta . ,.....'.....109
5°/0 marčna renta........
Akcije narodne banke.......865
Kreditne akcije........
Napol C kr. cekini
Odjpi*to jpisino *)
g. Antonu Broe-tu, kaplanu v Borovnici.
Ker se vam, g. Brce, le ne poleže slepa strast jeze, ter sedaj, ko se vam je zopet stol utrdil tu v Borovnici, u ste bo tako lepo hinavsko v cerkvi ljudstvu hlinili, da hočete brez razločka otroke v krščanskem nauku poučevati — primoran sem vam tu očitno staviti sledeča vprašanja:
1. Ali je delni Gospod, katerega nauk širiti mej ljudstvom je vaša naluga, kitk razloček ?
2. Ni li Gospod vsem jednako brez razločka stanu oznanjeviil sveto vero ter pri pouku nikdar gledal, kolikrat ga kdo posluša?
8. Ali ne učite vi nauk Kristov, se li bojite, da bi se moji otroci prehitro ne naučili nauka Gospodovega?
4. LI ne znate besed Gospodovih, ko je klical: „Pustite malo k meni", aH ne delate vi nasprotno?
5. Ste li opravičeni moje otroke poditi iz šole?
6. Imate li vi pravico strašiti mole otroke s tedenskim in tudi mesečnim zaporom za to, ker žele poslušati po dvakrat iz vaših ust oznanjevano (če je reB) beBedo božjo?
7. Mari res mislite, da so moji otroci vaše mačke, ko jim obetate, da jih skozi okno iz šoie pomečete, ako vas v šoli počakajo?
8. Ali res mislite, da morajo moji otroci pred vami trpeti zato, ker sem b 1 jaz primoran pod svetostjo prisege govoriti iste besede, katere ste razžaljivo govorili in zaradi njih bili tudi obsojeni?
9. Mari res mislite, da so bodem jaz vašemu napuhu klanjal?
10. Je li to pedagogično, ko naročate otroku v šoli, da bi moral jaz vas prav ponižno prositi, da odpustite otrokom, ki vam neso nikdar nič zaloga storili, in to le jednemu, t>> je Viko-tu, a za Lavoslavo po vašej pameti ni odpuščenja? Za Boga, kaj more 6 —8leten otrok storiti?
11. Li ne učite vi, pa če že ne vi, uči pa naša vera, da se mora sovražniku odpustiti. Morebiti no veste, da je Gospod mej drugim rekel: Vsa jeza naj iz srca zgiue, predno solnce zaide!
12. Morebiti res mislite, da je vse dobro, če se ravnate po besedah: No gledaj me, poslušaj me! Mari ne veste tega, da vzgledi za sabo potegnejo?
Kadar mi, g. Brce, odgovorite na vsa ta vprašanja povoljno, strinjajoč se s sveto vero, katero v! širite —, takrat pa hočem na tem mestu povedati svetu /.a vas povoljno, rekoč: Poboljšal se je.
.lam/, ISoršI nili.
*) Uredništvo za objave pod to rubriko ni odgovorno.
V novejšem ea»u se množč pritožbe, da so mesto jedino uplivnih Svicnrskih pil lekarja It. Brandta prodajajo drugi izdelki za pristne Švicarske pile, kakor kaže sledeče poročilo: Neutitschein Moravsko). Dolgo sem se mi je zapiralo ob moji bolezni. Moj zdravnik svetoval mi je lekarja K. Brandta švicarske pile, ki so mi jako dobro dele. Žal, da sedaj ne morem dobiti nikakih pristnih pil, ampak le ponarejene, katere nemajo nikakeršnega upliva. Prosim Vas itd. Karol Hugeluiann, c. kr. major v pokoji.
Vselej se je treba prepričati, da ima vsaka škatljica E. Brandta švicarskih pil (dobe se v škatljieah po 70 kr. po lekarnah) beli križ na rudečem polji in imenski počrk R. Brandta in zavrniti  vsake drugače zavite pile. (415
Issdatelj in o.lg >vor ni urednik: Ivan Železnikar
Srebro. Japc
). ki
Nemške marke .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld
4°'„ avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/,    . ...
j,    papirna renta 5% . .
5*/0 štajersko zemljišč odvoz oblig Dunava reg srečke 5°/n 100 gld
Zemlj. obč avstr- 4'/•",,, zlati zaBt listi . Prior, oblig Elizabeline zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke    .....   100 gld
Rudoiibve srečke.....10 n
Akcije anglo-avstr. banke ,       120 „ Trammway-društ. veli   170 gld a. v. . .
82 gld. 40		
82		75
109		—
99		70
865	m	—
2-3	_	—
125		05
9		96
5	n	96
61	■	50
126		—
170		60
108	n	95
S8		45
90		70
104		—
115		75
125	n	40
115		—
1.06		50
175		76
17		50
97		75
184	■	40
kr
Najgotovejie, najhitrejše in najoenejie sredstvo za čiščenje in zboljianje vina in popravljanja bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET A C v Pariza, Lyonu, Marseillu.
To zrjamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. HARTJHAniN v LJubljani,
pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—7)
ne spod 14 let star, vtiprejirie se tako) v nekej večjej prodajalnici z mešanim blagom na Dolenjskem. — Kaj
več pove upravništvo „Slovenskega Naroda4.        (623—3)
Tropinec in žganje iz vinskih drožij
Prememba kupčij skega prostora.
Usojaui si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in si. občinstvu, da sem se preselil ■ 1. oktobrom
l/. Kol i žeja J
v Spodnjo Šiško,
v klet hiše nekdanje gostilne „pri Gnziji", sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani Celovške ceste.
S spoštovanjem (573—9)
J. O. JUVANČIČ,
posestnik vinogradov na Bizel jskem in vinski trgovec v LJub'Jani.
)
staro in novo blago, prodaja na drobno in d belo
.I ./VIN 10X WAONEH, posestnik žganjarnieo v Modemu na OigerNkeiu.
I .      TI I TTlTTflTTTTTI  '---- I
Dr. *|»r;r>5Jjk5«'n--J«»v«
priporoča častiteuau občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega b!nga za gospode, gospe in otroke v' najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. — Daljo opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—4)
ki
.   1 BAMCHER-jflTa
j zaloga čevljarskega blaga,
ŽidovNke ulice št. O,
: i
t
čevljev za dečke in deklice, I
se izjemoma po jako znižaucj ceni razprodajejo. M
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Kiicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. MUnning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tnjiioi sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim (624—2) j Ju trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krčn v želodci, oinedlevici. glavobolju, trebulioholju, zaalizenjn, želodčne j kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, Hkroteljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna Btekl. 50 in 30 kr.
Pri gos|)0du Ickarji Mvohodi, pri Zlatem orlu, aa 1'reNlruoveui trgu. (716 — 85)
Tisočkrat izkušeno domače sredstvo
m PAIM1PELLEB §§
■ z morskim maikom" &&Li£
bi ne smelo manjkati v nobeni hiši.
Hiti      (Jena 50 vinarjev. h
Guirlande in vence za na grobove
mijiikusiicjšc narejene in v velikej izberi, kakor
trakove za vence
v vseli barvah in sirokostih, s ltakeršiiiiu
piNOIll priporoča
HUGO' Fiea^i
ZTlo-u-ToljarieL, Preširnov trg*,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'