Ukrep družbenega varstva v Avtomontaži
Kot kaže so npi zaposlenih v DO Avtomontaža, zlasti v TOZD Tovarni vozfl po ozdravitvi razmer zvodeneli. Še v prvem letoš-njem polletju je kazalo, da se bo ta 24 tisoč članski kolektiv le izvlekel iz težav, toda majski ukrepi ZlS-a so pač naredili svoje. Dobršen del pa je dodal tudi IO LB-Gospodarske banke Ljub-Ijana, ki je 7. septembra letos ustavil dodatno kreditiranje in izdajanje garancij za vse temeljne organizarije združenega dela v DO Avtomontaža.
Pregled poslovnih poročil DO Avtomontaža kaže, da se rezul-tati poslovanja delovne organi-zacije kot celote zelo slabšajo že od leta 1986. Prihajalo je do spreminjanja programov v posa-meznih TOZD. Obratna sred-stva so se že tedaj zagotavljala predvsem s kratkoročnimi kredi-ti. Avtomontaža kot kovinsko predelovalna organizacija, se je med prvimi vključila v toliko opevano prestruktuiranje, a ker banke niso imele dovolj posluha so denar v te namene večinoma črpali iz lastnih virov. Postrgali so vse in neizogibno zašli v rdeče številke.
Pa še to, ob že tako slabem likvidnostnem položaju v TOZD Tovarna vozil v začetku letošnje-ga leta je, še bolj kot doslej izpo-stavljen problem odnosov z DO TAM, ki še vedno niso ustrezno rešeni. Ob kontroli zaključnega računa za leto 1987 je služba družbenega knjigovodstva ugo-tovila, da je na nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev za tekoče poslovanje v veliki me-ri vplivalo nepravilno poslovanje Interne banke TAM, ki je neu-pravičeno zadrževala denarna sredstva na internem računu in jih brez zakonske podlage prena-šala na depozitni račun Interne banke TAM brez obresti.
Iz teh razlogov je bil na seji delavskega sveta TOZD Tovar-na vozil dne, 2. septembra 1988 izražen dvom o smiselnosti član-stva v tej banki, postavljena so bila tudi vprašanja, kdo je odgo-voren za poslovanje med DO Avtomontaža in interno banko
TAM in zakaj ni ugotovil nepra-vilnega poslovanja.
TOZD Tovarna vozil je v zad-njih letih vlagala v razvoj novih izdelkov in najemala nenamen-ska kratkoročna tuja sredstva. S tem je osiromašila poslovne vire do take meie, da brez po-moči zunanjih institucij ne more dalje poslovati, niti smotrno ob-navljati socialne in materialne varnosti delavcev.
Do Avtomontaža se je tako znašla pred dejstvom, da je nuj-no potrebno najti najustreznejšo rešitev za izhod iz krize in odpra-vo motenj v samoupravnih odno-sih s katerimi so oškodovani družbeni interesi. V DO Avto-montaža niso brez dela, toda tre-nutna materialna in socialna var-nost zaposlenih je negotova, ki se sedaj zrcali v ukrepih družbe-nega varstva.
Zavedajoč se, da gre pri tej delovni organizaciji za širši druž-beni problem je šišenski sindikat zahteval, da pri sanaciji sodelu-jejo tudi izvršni svet SOb Lj. Ši-ška, Gospodarska zbornica Slo-venije, slovenski IS in LB-Zdru-žena banka. Vsi nosilci sanacij-skega programa bodo z imeni in priimki ter roki nosili odgovor-nost za uresničitev programa, pri čemer naj biv sindikat v Avto-montaži in v Šiški posredoval, če ga ne bodo uresničevali. Ravno tako je treba pri izdelavi sanacij-skega programa upoštevati mo-rebitne ekonomske oz. tehnolo-ške viške in jim z dodatnimi pro-grami omogočiti prekvalifika-cijo.
Jože Čurin