•oSStmlna plačana v gotovln*
MesrlSfisr* četrtek: 25. avpusfat 19M
MBRtnsv. r.-:-. viftKHrier.va
MARIBORSKI
Štev. 19» Lete. VI. (XIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravai Maribor, Aleksandrova eesta S«. 13 , Telefon 2440 In 24SS t*haja razen nedelje In praznikov vsak dan eb 16. uri i VelJa mesečno preje men v upravi ali po poSd 10 Din, dostavljen na dom 14 Din r Oglasi po ceniku t Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek Jutra" v Llubllanl > Poitnl čekovni račun St. 11.409
JUTRA
n
J43*.;
Tragedija albanskega naroda
K POKRETU ALBANSKIH NACIONALISTOV.
ZbUiianJe Rusije, Francije
Katihoma in na skrivaj, skoraj brez vsakega hrupa doživlja albanski na-f°d veliko tragedijo. Le od časa do časa izve zanjo zunanji svet, izve Evropa. Mbancj, ki so se desetletja borili zasvo-1° svobodo in neodvisnost, ki so ob koncu svetovne vojne s svojo lastno močjo vrgli v morje Itaiijane in osvobodili Va-ono, so postali na v novejši dobi docela nenavaden način popolnoma brezpravni Podložniki istih Italijanov. S pomočjo pla canih agentov in najetih ustašev so spralo fašisti v Tirano Ahmeda Z o g a in j?a Postavili najprej za predsednika, nato za kralja »neodvisne« države. S tistim renutkom so pa tudi že postali dejanski ?®s5pdarji na vzhodni, obail spodnje urije. Pod pretvezo 'zaščite Ahmeda ega in njegovega režima so poslali v is ij° sv0^e častnike, orožnike, urad-det un HaposIed š® vojake, stražnike in , ktive. S tem so dobili usodo države J 5^‘a v svoje roke.
..._ 9Uga etapa osvojenja Albanije po Ita-janih se je pričela kmalu po prvi, pretežno policijski in vojaški. Italijani so se Polastili albanskega denarstva in albanska bankovčna banka ima centralo v Rimu, ne v albanskem glavnem mestu Tirani. Sledilo je zavojevanje celokupnega prometa na morju in na kopnem. Vsa Albanija nima danes še nobene svoje ladje, nobene železnice in nobene avtobusne zveze; vse so v rokah Italijanov. Rrav tako je v rokah Italijanov vsa zu-Ba*ija in pretežno tudi notranja trgovina, nadalje industrija in deloma obrt. Italijani so se svojega posla lotili sploh silno temeljito, izsušili so ogromna močvirja, le* Sla malarije, in naselili na novi kulturni zemlji — svoje Hudi Sz kraljestva. Obenem so zgradili- strateške ceste in utrdbe ob jugoslovanski in grški- meji, seve-a s svojimi delavci in vojaki. Otvorili 9 nešteto novih otroških vrtcev, osnov-m in srednjih šob na katerih poučujejo v^težno italijanski učitelji in profesorji kalijanščini, dočim morajo akademiki Ploh vsi na italijanske univerze' ker Al-?.ar|ci še nimajo svoje in je najbrže do-lGr bodo Italijani njihovi gospodarji tudi ne bodo imeli.
Po desetih letih tega dela »za kulturni
in gospodarski dvig zavezniškega albanskega naroda« izgleda v Albaniji huje kakor n. pr. na Primorskem. Po albanskih mestih vidite samoitaiijanske napise, lepake, razglase, slišite skoraj več italijanščine kakor albanščine in albanska deca vas pozdravlja z dvigom roke, kakor v Italiji fašistična. Mladi fašisti, balilli itd. hodijo v krojih vodeni po italijanskih učiteljih in skoraj ne vejo več, da so Albanci in ne Italijani. Skratka, Italijani delajo vse, kar morejo, da bi Albanijo čimprej poitalijaniii in jo potem kot »italijansko pokrajino« priključili Svojemu imperiju.
Albanski rodoljubi, oni, ki se niso dali kupiti od »prijateljev« z one strani Jadranskega morja, vidijo vse to prav dobro, a ganiti se ne smejo In ne morejo. Vsi dosedanji nastopi proti italijanskemu gospodarstvu, in ni jih bilo malo, so bili nasilno zatrti. Zgor i o se je, da so albanski delavci ubili italijanske paznike, in-ženjerje in ravnatelje, albanski vojaki italijanske podčastnike, častnike itd. in celo člane preiskovalnih komisij, ki so prišle lovit upornike, a naposled so morali vse skupaj plačati le oni sami. Kljub temu se je pričelo nezadovoljstvo v zadnjem času tako množiti, da prihajajo iz Albanije vedno bolj vznemirljive vesti. V najširših množicah vre, vre pa tudi med s:imi-mi državnimi funkcionarji. Dan za dnem se vrste aretacije nacionalistov, zlasti i voditeljev nacionalistične stranke, ki se je odločno uprla Italijanom, Med aretiranimi je mnogo intelektualcev, zdravnikov, odvetnikov, Inženjerjev, višjih urad nikov itd. in vse odganjajo v Tirano, kjer vodi proti njim preiskavo sam notranji minister Musa Jufta. Toda vlada o vseh teh aretacijah molči in molčati morajo tudi listi. Tako hočejo »zaščitniki« z one strani Adrije.
Žalostna je usoda »svobodne« Albanije in »svobodnega« albanskega naroda, toda Albanci so preživeli tudi že poprej hude čase in se nišo vdali, zato se naj-brže tudi sedaj ne bodo. Italijani se motijo, če mislijo, da bodo za vse večne čase ostali gospodarji v Albaniji. Prišel bo čas, ko bo odpor tako vsesplošen, da ga nihče ne bo več mogel zadržati.
in Amerik®
SENZACIONALNA VEST ITALIJANSKEGA TISKA. STRAH V RIMU. RISI SVETOVNE POLITIKE SE TEMELJITO SPREMENE.
OB-
RIM, 25. avgusta. Tukajšnji listi objavljajo senzacionalno vest iz Londona, v kateri se opozarja na silna prizadevanja ruske sovjetske diplomacije za tesnejše politične in gospodarske stike med Rusijo in Francijo. V Rimu je ta vest povzročila veliko vznemirjenje, ker se boje, da rusko-italijanski pakt, katerega je sklenil Mussolini v prvi vrsti proti vplivu Francije, ni več tako trden, kakor so Italijani mislili.
Po isti vesti je bil baje v Parizu podpisan sporazum, s katerim se sovjetska Rusija obvezuje dobaviti Franciji v prihodnjih petih letih 590.000 ton aite, petroleja in bencina. Istočasno se Rusija in Francija pogajata o sklenitvi pakta o nenapadanju, in sicer pod pogojem, da plača sovjetska Rusija Franciji predvojne caristične dolgove v do-1
govorjeni višini 60 milijonov zlatih frankov, plačljivih v 62 polletnih obrokih. Naspotno pa bo francoska narodna banka eskomptirala ruske državne papirje po normalni obrestni meri. Naposled pa bo garantirala francoska vlada sovjetom tudi velika naročila pri francoski industriji.
Skoraj paralelno se pogajajo sovjeti baje tudi z Ameriko, in sicer z namenom poglobiti razrahljane stike in doseči enoten programm za politiko 41» Daljnem vzhodu, zlasti pa za skupen nastop proti japonskemu, imperializmu. V Rimu zatrjujejo, da bo svetovna politika dobila v primeru, če se ta pogajanja uspešno zaključijo, docela nove obrise. Sedanje ravnotežje bi si» popolnoma spremenilo.
Boj za heuihenske obsojence
KOMUNIKE DRŽAVNE IN PRUSKE VLADE. ZAHTEVE NARODNIH SOCIALI-
STOV. VLADA SE NE VDA.
Bolgarske demonslracfje proSi
Romuniji
ORGANIZACIJA bolgarskih EMIGRANTOV IZ DOBRUDŽF NIFESTACIJE IN DEMONSTRACIJE V VARNI.
MA-
k, SOFIJA, 25. avgusta. V Bolgarski z!vi veliko število bolgarskih emigran tov iz Dobrudže. V zadnjem času postaja organizacija teh emigrantov edno močnejša. To organizacijsko ječijo podpirajo p0 raznih znakih sodec, tudi merodajni vladni činitelji v Sofiji in drugih bolgarskih krajih.
Močna emigrantska aktivnost se °baža zlasti v Varni. Pred nekaj dne-se je organizirala v Varni tudi do-”fwdžska omladlna, da bi tako na čim viden način manifestirala svoje {bJRiromunsko in revizionistično stance. Ob tej priliki je dobrudžska r^ladina razvila in posvetila svoj pra ki mu je kumoval poveljnik III. v.hiade, general Žamčev. Po posvetit-Prapora je imel Žamčev govor, v ' ferem je pozival omladino v bprbo otj Romuniji In .mirovnim pagodam ter na čim prejšnje uveljavljenje u°lgarskih pravic do Dobrudže.
Navzoči emigranti so sprejel! generalov govor z velikanskim navdušenjem. Na slavnostnem zborovanju, ki je sledilo posvetitvi prapora, je bilo izrečenih še več govorov, ki so vsi izzveneli v istem smislu. Bojevitejše ko je kak govornik nastopal proti Romunski, živahnejše in prisrčnejše ga je pozdravljal general Žamčev. Romunsko poslaništvo v Sofiji je vložilo pri bolgarski vladi zaradi teh demonstracij protestno noto.
NEMCI IN FRANCOSKE ZRAČNE VAJE.
BERLIN, 25. avgusta. Ves nemški, zlasti Pa prcstolniški tisk spremlja z največjim zanimanjem potek francoskih zračnih manevrov ob nemško-francoski meji. O poteku vaj, kakor tudi o njihovem pomenu, prinaša nemški tisk obširne IJcomentarie-
BERLIN, 25. avgusta. Predsinočnjim objavljeni komunike državne in pruske vlade, v katerem se napoveduje, da se bodo v bodoče uporabljala vsa državna sredstva še z večjo ostrostjo proti vsakemu terorju brez ozira na stranke in osebe, ni dosegel onega učinka, kakor bi ga bil v normalnih razmerah. Širši sloji so pod močnim vplivom Izredno ostrih napadov narodno - socialističnega tiska proti državni in pruski vladi, mnogo pa je pripomogel k temu tudi odkriti Hitlerjev poziv na revolucijo, Narodno-socialistična frakcija v pruskem deželnem zboru je na svoji predsi-nočnil seji sklenila, da nikakor ne bo mirno sprejela izjemnih mer državnega komisarja za Prusko dr. Bracltia. Narodni socialisti odločno zahtevajo, da se razveljavi obsodba v Reufhenu, ker bodo
sicer to razveljavljenje dosegli s silo. Narodni socialisti ne zahtevajo več Pomilostitve petih obsojencev, temveč njihovo takojšnjo izpustitev iz zapora, obenem pa se jim mora dati primerno za-doščenje s tem, da se pokličejo na odgovor in kaznujejo sodniki in državni pravdnik, ki so sodelovati pri beuthenski obsodbi.
Razumljivo je, da je zašla vlada v takih razmerah v skrajno neprijeten položaj, ki ji skoro onemogoča, da bi se po-služila pravice pomilostitve, ker bi bil v tem primeru ves svet prepričan, da se je umaknila iz strahu pred narodnimi socialisti. Splošno se poudarja, da narodni socialisti s svojo besno agitacijo prot? vladi sami spravljajo v veliko življenjsko nevarnost beutiien-1" obsojence.
Francija proti nemškim zahtevam
PARIZ, 25. avgusta. »Journal« se bavi z nameravano reorganizacijo nemškega »Reichswehra« in s tem zvezano revizijo versajske mirovne pogodbe in pravi, da so taki poskusi jalovi, ker francoska vlada ne more: 1. Pričeti pogajanja o novem statutu nemške armade tako dolgo, dokler ne bo na razorožitvenl kon ferenci točno znana bodočnost in usoda francoske armade in 2. Razprava o tem bi bila mogoča in smiselna šele tedaj, ko bi Nemčija dala potrebno jamstvo za varnost miru in bi pokazala, da ga tudi resno želi in hoče.
ANGLEŠKO TRGOVSKO BRODOVJE NE BO OBOROŽENO.
LONDON, 25. avgusta. V odgovor na vesti ameriškega tiska, da namerava angleška admiraliteta oborožiti celotno angleško trgovsko brodovje, objavlja »Dai-ly Telegraph« odločen demanti, v katerem pravi, da je Atiglja edina država na svetu, kjer sta vojna in trgovska mornarica popolnoma ločeni. Vse ostale države podpirajo tak način gradnje trgovskih ladij, da jih v primeru vojne lahko z majhnimi preuredbajn* uporabijo kot vojne iladia
Umazana italijanska afera
REVAL, 25. avgusta. Včeraj opoldne je napadel italijanski legacljski uradnik Ferrari z brivno britvijo svojega šefa, poslanika Tostia di Valmi-nutto, ki je moral z nevarno rano v bolnišnico. Ferrari je izjavil policiji, da je napadel poslanika zato, ker je zahteval od njega nedostojen odnošaj. Atentat torej ni posledica politike, ampak seksualnih nagnjenj.
NEMČIJA BO KONTINGENTIRALA UVOZ.
BERLIN, 25. avgusta. Po najnovejših vesteh bo v najkrajšem času odstopi! državni poljedelski minister dr. Trendelen-burg, ki je v zadnjih letih vodil trgovinsko politiko nemške vlade. Njegov izstop iz vlade se smatra kot sprememba kurza nemške gospodarske politike, kar je točno označil tudi že kancler von Pa pen v svojem govoru v Miinsteru. Baje namerava Nemčija kontingentirati ves uvoz.
OBSEDNO STANJE V BRAZILIJI.
NEWYORK, 25. avgusta. Po novih hudih bitkah med vstaši in vladnimi četami v Sao Paolo in po kratkem pouličnem boju v Riu de Janeiru je bilo v vsej Braziliji proglašeno obsedno stanie-
Dnevne vesti
Martin in iatinska Lizika
Kazalec električne ure na Glavnem trgu se je pomikal proti polnoči, ko je mizarski pomočnik Martin H. zavil iz Tat-tenbachove ulice v Vetrinjsko, ter se na oglu obregnil ob dekle, ki je stalo tam kakor bi nekoga pričakovalo. Pa je vedel Martin spregovoriti pravo besedo in sta stopila z dekletom v najbližjo gostilno. Pri tretjem polliterčku črnega dalma-tinca se je fantu razvezal jezik, izvedel ie, da je dekletu Lizika ime in da išče službe ter še marsikaj, kar ga je zanimalo. Vino je obema pogrelo kri in v ircnotku blažene sreče je Martin ponudil Liziki svoje srce. Grdo pa je zaklel, ko se je pojavil v gostilni mož postave in napovedal policijsko uro. Martinek je plačal kar z metuljem. Lizika je bila zrela ptička in ker je opazila, kako so se posvetili v Martinovi listnici še drugi metulji, se ga je prijela in sta krenila proti Magdalenskemu parku. Ko se je pa prebudil rano drugo jutro s težko glavo na trdi klopi, ni bilo Lizike več. Še bolj debelo pa je pogledal, ko je opazil, da mu je izginila tudi precej vredna srebrna ura z verižico in listnica s tremi metulji in par kovači. Žalosten se je podal na policijo in povedal zgodbo trdosrčnemu nadzorniku, ki je ni vzel tako tragično na znanje, kakor je bila tragična za Martina. Za tatinsko Liziko pa poizvedujejo sedaj detektivi.
UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« fn mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava, ki sprejema naročila, oglase, male oglase, daje informacije itd. je zaenkrat še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455.
Iz šolske službe.
Na lastno prošnjo in po službeni potrebi so premeščeni učitelji, odnosno učiteljice: Leo Dobnik iz Stranic v Slovensko Bistrico, šolski upravitelj France Golež iz Št. lija k Sv. Trojici v Slovenskih goricah; Adolf in Antonija Sokolova iz Kotelj pri Guštanju v Limbuš pri Mariboru; Helena Čolnarjeva iz Dokležovja v Predoslje pri Kranju; Marija Dolenčeva s Planine k Sv. Marjeti niže Ptuja; Ludvik Mataša iz Trdkove v Luče; Rudolf Čehovin iz Radmožancev v Veliko Polano v Prekmurju; Maks Dominkuš iz Koprivnice v Ljutomer; Jožica Lašič-Krivogradova iz Mozirja v Guštanj, Josip Križman iz Gornje Ponikve v Selnico pri Mariboru; Josip Novačan od Sv. Marjete niže Ptuja v Laporje; Karl Prah iz Svetin v Majšperg, France Sancin od Sv. Barbare v Slovenskih goricah v Ptuj, Ivan Štibler iz Turnišča v Kapele pri Brežicah, Andrej Stefancioza iz Kuzme v Studenice; Olga Tominc iz Rakovca v Reko v Hočah; Miroslav Vihar iz Loke v Dolino pri Doljni Lendavi in Milka Kemperletova iz Ulčinja v Kapelo pri Ljutomeru.
Upokojitve v državni službi.
Profesor mariborske klasične gimnazije dr. Fran Mišič je upokojen. Dr. Mišič je znan kot izboren poznavalec in ljubitelj naših obmejnih planin in našega zelenega Pohorja. Razkril in obelodanil je nebroj zanimivosti naših krajev, ki so bile ljudstvu neznane in tako mnogo storil za povzdigo tujskega prometa. Nadalje sta upokojena tudi policijska stražnika pri predstojništvu tukajšnje mestne policije Jože Škerjanc in Milan Fikfak.
Poroke.
V zadnjem času so se poročili v Mariboru: g. Jože Volavšek z gdč. Julko Žunkovo, g. France Midlil, z gdč. Dragico Skazovo, g. Alfred Čelan z gdč. Albino Filipčičevo, g. France Kranjc z gdč. Terezijo Senčarjevo in g. Dragotin Ptičar z gdč. Tilčko Weingerlevo. Bilo srečno!
201etnlca mature.
Maturanti državnega moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1912. proslave svojo 20!etnico mature jutri v petek 26. t. m. Ob 20. uri se zbero v dvorani Na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev na Rotovškem trgu, naslednji dan, v soboto, pa se poslove od ravnatelja g. dr. Potočnika, ki je bii upokojen in odhaja iz Maribora
Premestitev priljubljenega šolnika.
Meščansko-šolski učitelj g. Karl Sovre je premeščen iz Slovenjgradca v Škofjo Loko. Odhajajočemu vzgojitelju je priredilo Sokolsko društvo v domu odhodni-co, ki je pokazala, kako zelo je bil priljubljen ter spoštovan in kako težko je bilo slovo. Njegovi številni prijatelji in Sokoli mu iz srca žele na novem službenem mestu mnogo uspeha.
Poroka.
V Beogradu sta se te dni poročila g. Viljem Heinz, trgovec in gdč. Terezija Metzova. Bilo srečno!
Poslovilna odhodnica upokojenemu ravnatelju g. dr. Potočniku.
Iz došlih odgovorov rezultira situacija, ki kaže, da pomeni sobota 27. t. m., ko praznuje letnik 1912. svojo učiteljsko dvajsetletnico neugoden datum za poslovilni zbor in sestanek pripadnikov vseh letnikov, odnosno vseh bivših učiteljskih gojencev ravnatelja g. dr. Potočnika. Na podlagi nastalih zadržkov preklicujeva najin časopisni poziv tovarišem in bo sledilo novo vabilo, čim se bo ugotovil vsem ustrezajoč datum. — Vauda Mirko, Čeh Ivan.
Velikodušen dar.
O priliki rojstnega dne g. Miloša Tajnika, šolskega upravitelja v Slovenski Bistrici in odbornika tamkajšnje strelske družine, je bilo nabranih 155 Din za strelsko družino. Srčna hvala! '
Brezplačno lutkovno predstavo priredijo lutkarji studenškega Sokola v petek 26. t. m. ob 20. uri na lutkovnem odru Sokola - Matice v Narodnem domu. Improvizirana igra »Gašperček brez stanovanja« — z godbo in petjem je namenjena udeležencem sokolskega prosvetnega tečaja, ki imajo popoldne na sporedu tudi predavanje • o pomenu lutkarstva. Udeleženci-interesenti se lahko javijo do 8. ure pri vodstvu tečaja v Narodnem domu.
Prenovljena kapelica.
Križeva kapelica v tukajšnji stolnici je prenovljena in bo v kratkem slovesno blagoslovljena.
Promenadni koncert v parku.
Drevi bo promenadni koncert v Mestnem parku. Pričel se bo ob 20. uri in igralo bo Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev. Spored koncerta je: 1. Slovenska koračnica od M. Schonherrja. 2. Oba Savojarda, overtu-ra od I. Offenbacha. 3. Mucika, valček od W. Bednarza. 4. Jugoslovanski biseri, potpuri od M. Leopolda. 6. Straussovi zvoki, potpuri od H. Klimenta. 7. Nisem kapetan, Foxtrot od Abrahama.
V nedeljo 28. t. m. bo nastopil zagrebški Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 67. številki: Zakon o kovanju srebrnega denarja; zakon s spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet; nadalje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini; uredbo o organizaciji in poslovanju filmske centrale in o nagradah njenih članov ir. uslužbencev; pravilnik o knjiženju, u-pravljanju in trošenju dohodkov in sklada za tisk vstopnic, ostalih taksnih o-brazcev in za nočno taksno revizijo; iz-prememba in dopolnitev pravilnika o sestavi, poslovanju in področju nadzorstve nega sveta Poštne hranilnice; dopolnitev člena 33. pravilnika o carinskih posrednikih; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; iz-premembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
Vsedržavna strelska tekma.
Vsedržavna nagradna strelska tekma zveze strelskih družin bo v Ljubljani v času od 4. do 9. septembra na garnizijskem strelišču. Ob tej priliki bo tudi razvitje zvezinega prapora, ki ga je poklonil kralj in sam prevzel pokroviteljstvo nad strelskimi svečanostimi. Tekme v Ljubljani se udeleže tudi najboljši strelci mariborskega okrožja.
Veverice sesajo mačko.
Železniški upokojenec g. Karel Reit-majer v Orehovi vasi je ujel pred dnevi dve mladi veverici, ki sta začele sesati mleko mačke. Lepo je gledati tako veverici. kakor mačko, ki posveča vso svojo pažnjo tema dvema vevericama.
Šahovski mojster Pirc v Sisku.
Drevi bo odigral naš šahovski mojster simultanko s člani sišaškega šahovskega kluba. Iz Siska bo odpotoval preko Zagreba najbrže v Split.
Prva državna dekliška meščanska šola v Mariboru, Miklošičeva ulica.
Naznanilo o začetku šolskega 1. 1932— 1933. Vpisovanje bo 1. septembra od 8. do 12. ure. V 1. razred se sprejemajo u-čenke, ki so dovršile uspešno 4. razred osnovne šole in ki nimajo več kot 14 let. Za vpis v višje razrede zadošča spričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu. Učenke, ki pridejo^z druge meščanske ali srednje šole, morajo imeti na spričevalu pravilno odobritev šolskega ravnatelja. Pri vpisu vsake posamezne učenke izpolnijo starši prijavo opremljeno s 5 Din kolkom in plačajo 20 Din za zdravstveni sklad in 5 Din za PRK. Druge šolnine in vpisnine zaenkrat ni. Revne učenke dobe učne knjige v šoli brezplačno. Šolska kuhinja PRK bo delovala tudi v novem šolskem letu v prid ubožni mladini. Ponavljalni in razredni izpiti bodo 2. in 3. septembra od 8. ure dalje. Prošnje za dovolitev treba predložiti ravnateljstvu do 1. septembra.
Državna trgovska akademija v Mariboru.
Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra. Opozarjajo se učenci, da prinesejo k vpisovanju potrdila glede višine davka, ki ga plačujejo roditelji.
Vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani.
V dneh 3. do 5. septembra t. 1. bo v Ljubljani vseslovanski kongres narodnih noš z jako izbranim programom. Na sporedu je veliki sprevod narodnih noš, prikazanje češke Ovadbe v narodnih nošah, nagraditev najlepših narodnih noš, ba-kljada in ognjemet ter izvajanje »Slehernika« in »Prodane neveste« na prostem. Na železnici je četrtimska vožnja, katere se lahko posluži vsakdo, kdor se udeleži kongresa kot sodelavec ali samo gledalec. Legitimacije po 2.— Din se bodo dobile pri »Putniku« v Mariboru in Ceiju. Po kongresu bo »tridnevni izlet na Jadransko morje, in sicer s pospešenim vlakom preko Karlovca na Sušak, od tam s parobrodcm »Prestolonaslednik Peter« v Split. Iz Splita izleti na Marjan, z avtobusom v Solin in Trogir. Prijave za izlet na Jadransko morje prejema samo do 30. t. m. »Putnik« v Mariboru in Celju.
Obiranje hmelja
se je v mariborski okolici, na Dravskem polju in v Dravinjski dolini pričelo že pred nekaj dnevi ter je obranega že o-koli dve tretjini. Uspehi obiranja so hmeljarje presenetili, ker so nezadovoljivi. V splošnem se ga bo nabralo letos komaj dobra polovica lanskega pridelka. Zc itak redki nasadi se bodo začeli še bolj krčiti, ker se pridelovanje za sramotno nizko ceno po 8 do 10 Din res ne izplača.
Naše gostilne.
Po zadnjih podatkih imamo v naši državi 30.000 gostiln in restavracij, ki zaposlujejo nad pol milijona uslužbencev.
Komisijski ogled veleposestev.
Zadnje dni preteklega tedna se je mudila na področju obeh mariborskih okrajnih glavarstev strokovna komisija ministrstva za poljedelstvo, ki je pregledala veleposestva v svrho določitve super-maksimuma. V komisiji so bili pomočnik poljedelskega ministra Sretenovič, sek-cijski načelnik Cvijanovič, poljedelska inšpektorja Radikon in Stojanovič jn §ef agrarnega oddelka v Mariboru dr. Osojnik, ki je vodil komisijo. Komisija je ugotovila, da so nekatera veleposestva naravnost vzorno urejena, nekatera pa zanemarjena, ter bo na podjagi dobljenih podatkov sklepala pri določevanju v agrarnem vprašanju. Pred povratkom v Beograd so gospodje obiskali tudi Maribor, napravili izlet na Falo in na Mariborski otok, s katerega so odnesli najlepše utise.
Pri boleznih srca In poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
V M a t 1 TTofr u, 'dne 25. VII!. 1932
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Otvoritev vodovoda v Ponikvi.
V nedeljo je Ponikva ob j. ž. blagoslovila svoj novi vodovod, — delo, ki je za to vas, ki je tako trpela pomanjkanje zdrave vode, neprecenljive gospodarske in zdravstvene vrednosti. A v delu je poosebljena tudi moč zadružne misli. Kar niso zmogli prejšnji, pretežno razdvojeni gospodarji, saj se je dela'o na tem že 40 let, je v kratkem času izvedla vodna zadruga kakih 30 gospodarjev s podporo banovine, brezobrestnim kreditom in občinskimi ter lastnimi prispevki. Blagoslovitve sta se udeležila ban g. dr. Marušič in župnik g. Barle, ki sta v svojih lepih govorih podčrtala moč vzajemnega dela in ljubezni. Popoldne je bi! nastop domačega Sokola, ki se ga je udeležilo veliko število domačega in okoliškega ljudstva. Poleg Sokolov je nastopil tudi moški in ženski naraščaj in bil deležen obilega priznanja. Navzoči so bili izredno dobre volje, ker še niso doživeli tako lepega in koristnega slavja.
Cetrtinska vožnja na kongres narodnih noš’v Ljubljani.
Udeleženci kongresa narodnih noš v Ljubljani imajo četrtinsko vožnjo le. Če pridejo na kongres v narodnih nošah. Kongresna pisarna bo obisk kongresa potrdila na legitimacijah tudi samo udeležencem v narodnih nošah.
Nezgoda.
Pri sekanju drv je spodletela sekira hlapcu Martinu Kučerju, zaposlenemu pri nekem posestniku v Košakih, tako nesrečno, da se je hudo vsekal na levi nogi pod kolenom. Preseka! si je glavno žilo in je moral po pomoč v bolnišnico.
Nepošten potnik.
Mariborska policija zasleduje nekega Vitomirja D., ki se izdaja za potnika tovarne kozmetičnih izdelkov v Bečkereku ter kasira denar in sprejema naročila. Te dni se je klatil po Dravski dolini in na premeten način osleparil nekega trgovca v Breznem za 480 Din.
Pobesneli bik-
Trmasto živinče je mladi bik dr. Klančnika v Kamnici. Ko ga je včeraj popoldne napajal hlapec, je pobesnel in zdirjal proti mestu. Ves trud bolj korajžnih pasantov, da bi pobesnelega bika ustavili, je bil zaman. Neovirano je v galopu tekel po Vrbanovi ulici in Koroški cesti do broda, kjer so ga končno ukr°‘ tili in ugnali ter odvedli nazaj v Kamnico.
Poskus samomora.
V Mlinski ulici stanujočega strojevodjo K- C. so družinske razmere pripravile do obupa. Danes dopoldne, ko sta se z ženo sPrla, je v hipni zmedenosti poiskal vrv, odšel v spalnico in si nameraval z njo končati življenje. Njegovo namero pa je še pravočasno opazila žena, prerezala vrv in tako rešila moža prostovoljna smrti.
Če krava z repom mahne.
Kurjcčeva žena Neža Mesarič v Polskavi je nameravala pomolzti kravo. Ko je sedla na stolček, je pa krava zamahnila z repom in jo udarila v obraz tako močno, da ji je poškodovala obe očesi. Morala je v tukajšnjo bolnišnico.
Ukradeni čeveljčki.
Ko se je včeraj vračala s trga zasebnica Ana M., stanujoča v Gosposki ulici, je s potjo pokramljala s sosedo in postavila košaro na tla. V njej je imela tudi par novih čevljev, ki jih je pravkar kupila. Njun živahni razgovor je opazil neznan dolgoprstnež, ji z veščo roko izmaknil neopaženo iz košare zavoj s čevlji ter izginil. Čudno je gledala gospa Ana, ko ni bilo več čevljev v košari. Podala se je na policijo in prijavila predrzno tatvino stražniku.
Aretacije.
V policijske zapore so romali preteklo noč neki Lojze, ki je krošnjaril bre2 dovoljenja, neki Maksi, ker je brez potnega lista prekoračil našo mejo in neki Tome, ker je v »pungratu« pod kalvarijo kradel iaholka-
/
^Mariboru, 'dne 25. VIII. 193?.
MarlEbTsKi »VTTCTnrNTK« Tutrs
Stran 3
Ruški »Divji lovec"
V LUČI NEVERNEGA TOMAŽA.
Pasji dnevi, teater in — umetnost! To žveni nesmiselno — in vendar je pretekli teden nanesel tako, da smo se znašli v resnih misiih o gledališki sodobnosti vsi oni, ki nam je vzlic neznosni poletni sopari dobrodošel vsak kulturni podvig našega ljudstva. Zlasti danes, ko moderno življenje hoče do temeljev spremeniti načrte, oblike in ideje »nadebudnih« sta-rokopitnežev, ko se ruši staro in poraja novo, ko pravijo, da ima samo ono gledališče pravico do obstoja, ki nosi 100% pečat sodobnosti.
Pa smo se zbrali celo tam v — pode-žel|u(2), da vidimo umetnost in kulturo!! Ali ni to — ironija? In to danes, ko je naša Talija na novih potih: ko nastopajo Povi preroki, dogmatično usmerjeni no-Vodobniki, moderni »obrazniki in komorniki« ter propovedujejo umetnost, odmaknjeno od vsakdanjosti v višjo umetniško stilnost, ki podčrtava potrebo po novi stvarnosti. Danes, ko' ekspresioniz-nu, nadrealizmi in drugi »izmi« poplavijo deske, ki naj pomenijo svet, hodimo [skat in gledat umetnost na.— vas?! Ko 'trta vendar samo mesto pravico dvigati Prapor umetnostnega ustvarjanja! Kaj ';pdo na vasi o zakonih dinamike, o obliki in vsebini, o umirajočem l’art pour ' artizmu in triumfirajočem kolektivizmu?!
Fatalno tem bolj, ko so razbobnane svojevrstnosti vprizoritve in se igralci ne morejo opredeliti niti za »umetnostne ideo ;°eije«. V takem ozračju iskati kulture jm umetnosti na — deželi. »Famozno! Neverjetno! Nesmiselno!«
*
In je vendar prišlo docela drugače. Popolnoma nepričakovano. Niti deceniji nase poklicne Talije niti poseti gledališč v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Pragi, na Dunaju, v Berlinu, Lipskem, Draždanih, Solnogradu in v Oberammergau niso pomenili zame takega doživetja, kot ga je izzval v nedeljo naš pristni domači »Divji lovec« pod milim nebom tam ob vznožju ruškega Pohorja.
Poznana igra je sama na sebi le historično pomembna za dobo naše romantike jn domačnosti. Z iskrenim razmahom režiserjevih domislekov je dobila sodoben izraz, ki je predstavo dvignil visoko nad nivo običajnih diletantskih odrov. Harmonična ubranost igralskega prostora in dosledno doživljanje igralcev nas je nav-oušilo tako, da smo — neverni Tomaži — docela spremenili svoje nazore o možnostih in nemočnostih kulturnega razvo-13 na deželi. Nasprotno! Ruški »Divji lo-A’ec« odpira docela nove vidike naši podeželski dramatiki! Brez dvoma prinaša jtovo i v obliki i v vsebini! Priljubljena Jiudska igra našega kmetskega poeta rmžgarja brez rampe in oderskega okvir-Ja daje migljaje vaškim društvom za preprostejše in sodobnejše dramatske stvaritve, ki bodo ustrezale modernemu gle-
dališkemu prizadevanju in potrebam današnjega občinstva.
*
Ruše so nam lahko vzor, kako sc naš podeželski, pod silo potrebe in v stiskah že preveč razpašeni dilentatizern, mora preusmeriti v duhu resnične kulture! Zakaj jasno je, da gledališka igra šele tedaj blagodejno vpliva na gledalce, če mu zna izluščiti bisere, v njem pokazati ne-venljive lepote in zadeti svojstveni slog — vodja — režiser, kot odlična oblikovna osebnost. Režiserski tečaji so našim vaškim gledališkim družinam silno potrebni! Poročilo o prirejenih igrah, izdano nedavno po banski upravi, porazno ugotavlja neusmerjenost naše podeželske dramatike. Enkrat za vselej mora prenehati neresnost diletantskih odrov, ki so jim »Bucki«, Trije tički« in podobna šara
le viri društvenih dohodkov — brez glob Ijih prosvetnih motivov. Odri, ki se krepko in smiselno razvijajo v določenem umetniškem pravcu, postajajo res polnovredni prosvetni činitelji svojega okoliša. ZKD je že in bo nedvomno vedno z vso skrbnostjo usmerjala vse svoje edi-nice v smer sodobnih umetniških vrednot. Če ne danes, se bodo te vrednote pojavile čez čas; jasneje jih bodo videli oni, ki pridejo. Njih svežina je že jasna v ustvarjanju današnjih — žal še redkih — pobornikov domače slovenske gledališke umetnosti.
Sijajen »Divji lovec« v Rušah daleč presega značaj običajne »podeželske pri reditve«. Še in še bi ga morali igrati za vse one, ki tavajo in iščejo. S to prvo uprizoritvijo po 200 letih pod milim nebom so si Rušani s svojimi vrlimi igralci in z izvrstnim režiserjem-priborili zopet poslanstvo, ki naj prinese svežega duha v vsako vas širom naše domovine!
Ver.
Bodočnost knjige in tiska
MALE KNJIGE IZ TANKE PLOČEVINE BODO ZAMENJALE SEDANJE DEBE.
LE IZ PAPIRJA.
Spoštovanje in ljubezen do knjig sta vekakor plemeniti človeški vrlini že od najstarejših časov do danes. Po najdenih
podatkih je imel že Epafrodit iz Herone-je 30.000 izbranih rokopisov. Stari grški in rimski zbiralci in ljubitelji knjig so cenili to književno bogastvo prav tako, kakor cenimij mi danes stare redke knjižne izdaje v naših knjižnicah.
Posebno strastno je kopičil in zbiral knjige in rokopise v svoji knjižnici 1. 1340 angleški škof Richard de Bury iz Durha-ma. Njegovega ponosa, pozornosti in razumevanja do knjig skoro ni mogoče popisati. V svojem latinsko pisanem delu »Philobiblion« pravi Škof med drugim: »Knjige niso nič drugega, kakor naše najboljši prijateljice, svetovalke in učiteljice brez šibe in ravnila, ki se na nas nikdar ne jezijo in nam ne spregovore hude besede, niti ne zahtevajo od nas daril, denarja ali nagrade. Kadarkoli se jim približate in jih vprašate, vedno vam takoj odgovore in jim zato ni žal.«
Koliko pa je tedaj moral imeti v svoji knjižnici zares nekaj vrednih knjig? Vir-gila, Horaca, Lukrecija, evangelije, še nekaj pesnikov in knjige svetili očetov. Kaj pa bi rekel blagi škof šele, če bi mogel prebrati Shakespeareja, Miltona, S\vin-burna, She!kya, Kiplinga in Welsa, da naštejemo samo njegove rojake? Dasi pa izgleda to nekako pomilovanja vredno, ne stojimo mi danes, ko imamo visoko razvito književnost in ogromno tipografsko industrijo, prav nič boljše z ozirom na bodočnost, ki še čaka knjige in tisk.
Tako izjavlja v nekem ameriškem magazinu eden naslednikov nedavno umrlega izumitelja Thomasa Alve Edisona, da bodo v najkrajšem času papirnate in tiskane knjige sploh izginile iz sveta. Potiskani papir ne bo več sinonim priobčeva-
nja in prenašanja človeških misli in duhovnega ustvarjanja. Njegovo mesto bodo v najkrajšem času zavzeli nikljasti listki, ki bodo »debeli« komaj štiri tisoči del milimetra. Ta novi nikljasti papir ne bo več zbirališče mikrobov ali prahu. Na njem se bodo tiskane črke videle mnogo lepše in trajnejše, kakor na papirju. In kar je glavno: bodoče knjige bodo tako majhne, da bomo prenašali lahko celo knjižnico v žepu telovnika. Komaj centimeter debela knjižica bo imela nad 20.000 strani. In časopisi? Ti bodo imeli v naj-nepraktičnejšem primeru, ko bodo popolnoma razgrnjeni, velikost damskega žepnega robčka. Popolnost novega izuma pa ne bo le v tem, da se bodo ves tekst in ilustracije tiskali direktno s pomočjo elek trike, temveč bodo ljudje pisali in diktirali svoje misli na isti način.
Če se bo to prorokovanje Edisonovega učenca uresničilo, bo svet doživel po našem današnjem pojmovanju pravi vesoljni potop knjig in drugih produktov tiska.
Ubog cunjar — milijonar.
V Chicagu je te dni umrl neki John Ke-rard, ki je polnih 25 let vozil po čikaš-kih ulicah svoj starinski voziček in pobiral po hišah stare cunje. Umrl je v največji bedi v svoji podstrešni sobici. Ko so pa po smrti preiskali njegovo borno zapuščino, so presenečeni sodni uradniki našli Kerardovo oporoko, v kateri zapušča svojim bratom in sestram, ki se prav tako bavijo z zbiranjem starih cunj, ogromno premoženje 1,000.000 dolarjev, deloma v gotovini, deloma pa v vrednostnih papirjih. V banki, kjer so se sodni uradniki informirali, so potrdili resničnost oporoke.
I Šport
Gradjanski v Mariboru
Gradjanski v tekmi za državno prvenstvo proti ISSK Mariboru.
Ligaška tekmovanja se z naglimi koraki bližajo koncu. V Mariboru bo v nedeljo nastopil proti ISSK Mariboru eden najbolj popularnih klubov, zagrebški Gradjanski, znan pod domačim nazivoi, »Purgarji«.
Za Gradjanskega bo nedeljska tekma velike, izredno velike važnosti. To bo namreč zadnja tekma, ki jo bo moral odigrati na tujih tleh, obenem pa zadnja tekma s slovenskimi klubi v letošnjem tekmovanju. Zato bo vodstvo Gradjanskega poslalo v Maribor svojo najjačio ekipo, ki se zna boriti in igrati.
Gradjanski je v letošnjem tekmovanju za državno prvenstvo proti ljubljanskim klubom odnesel visoko zmago. Brez dvoma bo skušal isto doseči tudi v nedeljo v Mariboru. Čeprav je v zadnjem času njegov napadalni kvintet ojačen s Podgornikom, o katerem govore, da je najja-čji strelec v Zagrebu, obstoja upanje, da se obramba domačih ne bo dala presenetiti.
ISSK Maribor mora v nedeljo repre-zentirati ne samo sebe temveč sploh slovenski šport. Boriti se bo moral za čast in prestiž slovenskega nogometa, ki sta ga ljubljanska kluba zapravila. ISSK Maribor mora dokazati, da dosedanji uspehi niso darilo boginje Fortune, temveč plod dolgotrajnega in samozatajevalnega treninga. Dokazati mora tudi, da je najboljši klub v Sloveniji.
Sinovi beločrnega praporjai zavedajte se v nedeljo svoje dolžnosti!
SK Železničar, nogometni odsek.
Drevi ob 17.30 bo na igrišču strogo obvezen trening prvega in rezervnega moštva. Načelnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo:	SK	Rapid:
Čakovečki SK g. V e sna v er; Gradjanski mladina:Maribor mladina g. Bizjak. Sodnika za tekmo Gradjanski I: Maribor I. delegira ZNS; stranska sodnika bosta gg. Nemec in Skalar.
Sv. Martin na Pohorja
Instalacija novega župnika. Prošnji tukajšnjih faranov, ki so prosili, da bi sedanji provizor g. Alojzij Zdolšek ostal stalno župnik naše fare, je bilo ugodeno, Instalacija bo na slovesen način 1. septembra.
Klimatično zdravilišče Sv. Martin na Pohorju se dobro razvija, še vedno prihajajo naročila sob iz raznih krajev, iz Beograda, Pančeva, Niša, Zagreba, Dunaja itd. Tujske sobe gostilničarjev Korena, Repoluska in Ritterja so že precej oddane in se tujci dobro počutijo že zaradi dobre hrane in pohorskega zraka. Na razpolago je tujcem vsak dan tudi voz poštarja Leopolda Vorše, ki čaka do naročilu v Slov. Bistrici.
Dr. Leonora Hiihn:
Iz domovine pesnice Sappho
V bližini maloazijske obale leži otok Lesbos, ki se imenuje danes po enako-imenskem glavnem mestu Mytilene. Ta največji otok v Egejskem morju je zelo bogat na oljkah, visoko cenjenem vinu in vsakovrstnem južnem sadju. Že od nek daj se je odlikoval otok Mytilene kot duhovno prehodišče med Malo Azijo in grško domovino po samosvoji kulturni mešanici fine helenske razsodnosti s strastno čuvstvenostjo orientalskih narodov; Prebivalstvo tvori eotsko pleme, ki ima Predvsem svoj izvor na otoku samem in Poseben, še danes spoznaven dialekt in stavbni slog.
Tudi v pokrajini sami se razločno čuti v barvah in svetlobi to mitilensko pre-ncdišče med Azijo in svojstveno Grčijo; Larve so težje, sence globlje, pa tudi pogosto pooblačenje in viharji izpričujejo' Pa ;n zemlji veliko razliko od »klasnih« vedrih in mirnih pokrajinskih slik ^rške celine. Vendar pa loči lepa, pleme-Ljta umerjenost in dih nežne duševne branosti otoško prebivalstvo od brezmejno divje in robustne narave in du-,evne sile Male Azije. Lesbijanke so še aanes izzivajoče lepe, polne srčkane mili j\f Lurbkosti. Duh in miselnost sta na v/.ilenu enakomerno prefinjena in Drenu lena.
Tako je posta! otok v grškem duševnem življenju že zelo zgodaj domovina pesništva, zlasti lirskega in globoko ču, tečega. V mestu Methymeji, ki se imenuje danes Molywe, se je baje rodil pravljični pevec Arion. Posebno slavo pa je pridobil otok s svojo »iesbiško pesniško šolo«, predvsem s pesnico Sappho, ki je živela med letom 572. in 640. pred Kristom. Sappho je prva lirska pesnica, kar jih sploh poznamo. Njena, prav »moderno« prefinjena duševna občutljivost in finesa ter živahnost njene naravne občutljivosti, so vzbujale že tedaj | splošno občudovanje in ji priborile naravnost nezaslišano slavo. Kot redko »čudo« so smatrali Sappho, ki je bila potomka odličnega, imovitega rodu, tako njeni sodobniki, kakor tudi vsi, ki so prišli za njo. Zgodovinar Strabo jo opisuje kot nekaj »čudežnega«, kar se na Grškem ni nikoli pojavilo ne prej ne poslej. Še sivolasi Solon je hotel pred smrtjo spoznati natančnejše njene pesnitve, ki soprav tedaj prodrle v Atene. Platon je slavil »lepo« Sappho, in celo resnejši duhovi so smatra:i takrat za sakrilegij, da so se 'Sapphine pesmi recitirale med veselimi napitnicami za omizjem. Aristotel poroča, da je bila njena slika upodobljena celo na denarju, čeprav je bila ženska. Njen le nekaj mlajši sodobnik Alkaios nam je zapustil dobro sliko njene pojave in osebnosti v vrsticah, ki dihajo globoko spošto-
vanje do nje: »Vijolica, čista, sladko se smehljajoča Sappho! Nekaj bi ti povedal
— pa se bojim.«
Ta redka ženska in velika, globoko čuteča pesnica se je trudila za čim višjo duševno in muzikalično vzgojo svojih so-sestra, ki so prihajale k njej celo iz daljnih krajev Mytilenc. Napram svojim, če' sto prav tako pesniško nadarjenim prijateljicam in sošolkam je nastopala z ljubeznijo, ki se je neutajljivo stopnjevala do same erotike. Izrodki takih občutkov Pa spadajo v poznejšo dobo in je ime »lesbijanka« dobilo.šele v poznejših stoletjih svoj sramotni žig. Za njene sodobnike je bila odločujoča in vse nadvladujoča le duševna veličina pesnice.
Osupljiva ostane tudi še za nas sedanjike čudovita občutljivost pesnice do prirode svoje domovine. Od pastirjev grozovito poteptana hiacinta, hladeči vetrič, ki maje kutinine veje in »kaplja z listov hladni sen na mehka tla,« znamenita oda na »krasno bleščečo se božan-stveno Afrodito«, opisovanje edinstvene ubranosti noči in čar meseca in zvezd
— vse to, ohranjeno po poznejših učenih komentatorjih večinoma le v odlomkih, leži pred nami kot nekaj edinstvenega prav tako, kakor 150 let po ustanovitvi Rima in kakor za vladanja pravljičnega očeta Kreza.
^ Čudovita je tudi priroda njenega ljubljenega domačega otoka z veličastnimi.
divjimi vulkanskim gorami in marmornatimi vrhovi, z mehkimi pobočji, polnimi bujnih anemon, ljubkimi plodnimi dolinami in globoko v celino zajedenimi modrimi morskimi zalivi. Kot Sapphin rojstni kraj velja prostrana, smejoča se dolina ob ereziški obali, vsa preplavljena s cvetočim drevjem in danes posejana z ličnimi, belimi hišicami —pravo nasprotje ostalim, večinoma ubožnim, umazanim in zanemarjenim naselbinam. Pr! razvalinah trdnjave Eresos kažejo še dart danes tujcem »levkaško pečino«, s katere se je baje vrgla Sappho iz ljubezni do nekega mladeniča Phaona. Resnico o Sapphini smrti, o pravem mestu »lev-kaške pečine«, ki jo skoro vsi raziskovalci iščejo na daljnem otoku Levkasu (sedanjem otoku Santos Mauri) v Jadranskem morju, kakor tudi o skrivnostnem Phaonu, skrivajo neštevilne mitološke in druge bajke in pripovedke. V nasprotju s tem izročilom je tudi sarkofag, ki ga kažejo v Mytilenih, nekdanjem Sapphi-nem bivališču, še danes in v katerem naj bi bilo nekoč ležalo, kar pa ni verjetno, Sspphino truplo. Ta grob izvira najbrže še iz starejših stoletij. Kakor se ne ve, kje in kako so izginili njeni zemeljski ostanki, tako na drugi strani večno živi njena duša v njenih pesmih, v krasnih pokrajinah njene domovine in v delih mnogih duševnih veličin poznejših stole-
tb
Nenavadno pokopališče
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REH/ STANKO DETELA v Mariboru
»Ljubljana
Jesenski Ljubljanski velesejem
Spet bo oživela naše bela in lepa Ljubljana med 3. in 12. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Slovenije bodo posetili idesettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in iz tujine, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču 40.000 kvadratnih metrov bodo bodo nameščene y desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave:
1. Kmetijska razstava (strokovni pouk, sirarstvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo, zelenjad, vir perutnina, kunci) j 3. in 4. septembra i ..zstava goveje živine montafonske pasme; 11. septembra razstava plemenskih konj; od 3. do 12. septembra velika razstava poljedelskih strojev in oroidja.
2. Razeiava čistokrvnih psov vseh pasem 8. septembra.
3. Alpinska razstava.
i- Tujsko-prometna razstava.
5. Razstava slovenske knjige.
6. Umetnostna razstava »Zena v slovenski umetnosti«.
7. Jugoslovanska amaterska razstava umetniških fotografij.
8. »Razstava »Domače ognjišče«, nazor M razlaga novodobnega racionalnega gospodinjstva.
9. Industrijski in obrtni oddelek. Specialne razstave: Pohištvo, Zivala, Radio. Posebne prireditve: 4. septembra: Revija slovanskih narodnih noš na velesejmu.
11.	septembra: Tekmovanje slovenskih ■harmonikarjev na velesejmu.
50% popusta na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop se dobe pri denarnih zavodih, tuj-sko-prometnih ustanovah, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kme tijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v Sloveniji.
»Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno'in z ljubeznijo. Oglejte si to razsta-Ko!
Tipi kohltt] na II. gospodarski razstavi
Zveze gospodinj na letošnjem jesenskem velesejmu od 3. do 12. septembra.
*Prva bo stanovanjska, namenjena skromni ženi in materi, ki mora opravlja-ti^vsa dela sama in ima komaj še en sta-noyanjski prostor kot spalnico. V tej kuhinji je kotiček za otroka dobro oddeljen cSi vsega kuhinjskega dela. Le prežalost-nejso časopisne beležke o številnih nesrečah v kuhinji, ob vrelem mleku in kropu, ki je tako pogosto smrtonosen male-jmu nebogljenčku. V tej kuhinji se shaja družina k zajtrku, obedu in večerji.
Druga kuhinja bo kuhinja gospodinje, jkateri je na razpolago še pomoč, bodisi ikuharica ali gospodinjska pomočnica in .ima še dovolj drugih stanovanjskih prostorov. Prikazana je v najskromnejšem merilu; vse kuhinje, ki bi bile manjše ko ta, so proti pravilom higijene in otežujejo gospodinji možnost kretanja pri delu.
v jeseni
it(
Kot protitip vsem tem kuhinjam pa bo prikazana higienska kuhinja, kakršne so še marsikje kot prave pastorke v hiši.
In kuhinja najmlajših gospodiij! Igraje se priuči hčerkica v majnežnejši dobi gospodinjstva. Sloveča pedagoginja dr. Montessori uči: zaposlite deklice, naj delajo to kar odrasli. Naj kuhajo, perejo, likajo. S kakim veseljem posnemajo otro ci mamico in kako diši otrokom z lastnimi ročicami narejena pogača. Tako postanejo nevede in nehote pripravne kuharice in gospodinje. Marsikaka solza bo ostala prihranjena tako vzgojeni, pozneje učeni in izšolani gospodični ali mladi ženi, ki mora nekega dne v kuhinjo in prijeti za kuhalnico. V mladosti pridobljena priročnost ostane vedno.
Vse te misli so navdajale odbor, ko se je lotil težke naloge. Ali bo uspel in dosegel zaželjene cilje, da bo Tazstava poučna in današnjim težnjam ustrezajoča? Upamo, da!
Pri II. razstavi Zveze gospodinj pod
imenom »Domače ognjišče« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra sodelujejo samo strokovno izobražene moči, zlasti pa bo zanimalo delo mladih diplomiranih absolventk naše univerze. Vodilni misli te razstave pa sta: olajšanje gospodinji v, izvrševanju njenih težkih, odgovornosti polnih dolžnosti in pa propaganda za nakupovanje in upoštevanje domačih pridelkov in izdelkov. Upamo, da bo razstava za naše gospodinje zelo privlačna in da jim bo ogled, ki mora biti res temeljit, tudi mnogo koristil.
Vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra t. 1. bo obsegala prodajo vina, in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti naših prvovrstnih domačih kapljic. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišev bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tu<^i kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo organizira kmetijski odbor velesejma.
Alpinska razstava, ki jo organizira Slovensko planinsko društvo, bo gotovo predstavljala privlačno točko jesenskega velesejma. Poleg znanstvenega in umetnostnega oddelka bo vzbudil pozornost turistov in drugega občinstva zlasti tudi zgodovinski oddelek alpinske razstave, kjer bo v fotografskih in drugih spominskih predmetih prikazan postanek in razvoj našega alpinizma, začetek r/iših planinskih organizacij in njih postopni razmah do današnje razvojne stopnje. Od »Piparjev« preko.»Drena« do Slovenskega planinskega društva in turistovskega kluba »Skale« bo razviden postopni dvig planinskih društev in klubov, njih skromne, a krepke in žilave ustanovitelje ter glavne predstavitelje alpinizma, smele zmagovalce najtežjih sten in vrhov bomo zrli v portretih, v težkih plezalnih situacijah in v veseli družbi: bujna revija od početkov preko slavne preteklosti do današnjega stanja. Razstava bo v okviru Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra t. 1.
Razstava perutnine na jesenskem velesejmu vzbuja že sedaj veliko zanimanje. Društvo »Živalca« razstavi poleg raznih pasem perutnine tudi še mladi letošnji
rod, ki bo služil za okrepijenje nadaljnje reje. Tistim rejcem, ki se hočejo odločiti za eno ali druga pasmo, bo dana prilika, da se po prepričanju rejnih uspehov posameznih pasem odločijo pri nakupu za eno ali drugo pasmo, ki najbolj ustreza njih potrebam. Na prodaj bodo dobre jaj-čarice, nadalje perutnina, ki ustreza glede reje piščancev za meso. Tudi težje pasme bodo zstopane. Torej bo vsak interesent prišel na svoj račun. Oglejte si to zanimivo razstavo na velesejmu od 3 do 12. septembra v paviljonu »J«.
Razstav kuncev na jesenskem velesejmu bo nameščena v paviljonu »J«. Raz-stavljene bodo tokrat tudi razne pasme kuncev, ki niso bile zastopane spomladi in poleti, tako, da bo vsak rejec kuncev videl zopet nekaj novega. Poleg razstavljenih pripomočkov, kletk, krmil, bo raz-' stavljena tudi kožuhovina, ustrojena za krzno in usnje ter izdelki, kakor razne čepice, ovratniki, podncžniki, angorska volna in izdelki. Za prihodnjo zimo si kupite ustrojene kožice za kožuhovino. Ne zamudite te ugodne prilike ogledati si razstavo na velesejmu od 3. do 12, septembra v paviljonu »J«.
Močvirski bobri so pri nas še neznana žival, ki daje dragoceno krzno. Na letošnjem velesejmu bodo razstavljeni močvirski bobri n h razstavi »Živalce«. Priporočljivo zlasti za močvirne kraje, kjer je voda stalno na razpolago. Žival je zelo utrjena in se hrani z najnavadnejšimi zelišči..Na razstavi bodo živali tudi na prodaj. Oglejte si te živali v paviljonu »J« na velesejmu oq 3. do 12. septem.br? tega leta.
Pri Ohlsdorfu v bližini Hamburga so te dni slovesno otvorili in blagoslovili nenavadno pokopališče za one ki jih po smrti sežgejo. Slika, posneta iz letala, kaže krožne terase okoli malega ribnika, po katerih so razvrščene urne s pepelom
rajnih.
Vozne oSaišave
Bratislava, mednarodni sejem, od 21-avgusta do 1. septembra, 33% znižana vožnja, legitimacija Din 34.—.
Graz, jesenski sejem, od 27. avgusta do 4. septembra, 25% znižana vožnja, avstrijski vizum prost, legitimacija Din 20.—.
Leipzig, jesenski sejem, od 28. avgusta do 1. septembra, 25% znižana vožnja, legitimacija Din 70.—.
Beograd, veslaške tekme za evropsko prvenstvo, od 2. do 6. septembra, polovična vožnja pri vožnji tja in vožnji nazaj, legitimacija Din 15.—.
Ljubljana, Vzorčni velesejem, od 5 do
12.	septembra, polovična vožnja, legitimacija Din 30.—.
Ljubljana, vseslovanski kongres narodnih noš. od 2. do 5. septembra, čevr-tinska vožnja za udeležence v narodnih nošah, legitimacija Din 2.—.
Zagreb, zagrebački zbor, od 3. do 12. septembra, polovična vožnja, legitimacija Din 30.—
Praha, sejem, od 4. do 11. septembra, 33% znižana vožnja, legitimacija Din 37.—.
Wien, jesenski sejem, od 4. do 11. septembra, 25% znižana vožnja, avstrijski vizum prost, legitimacija Din 50.-.
Vse nadaljne informacije daje »PutniK«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122.
Vinotoč Šturm — otvorjen.
V slučaju slabega vremena primerni nrostorl na razpolago.	2726
Sofnčno, lepo opremljeno sobo
dam v najem s 1. septembrom. Tat-tenbachova ul. 20 I, idesno. 2725
Gospodična
želi vstopiti v 'damski frizerski salon kot učenka. Po možnosti takoj. Naslov ,7t upravi »VeČernlka«.
Na cesti Sv. Miklavž • Maribor
sem zgubil dve legitimaciji na ime Klu-biček, prof. kons. Najditelj naj ju odda proti nagradi v Gosposki ulici 4 I, Maribor.	2729
Pletilni stroj In stroj za tamburlranje
v'dobrem stanju prodam. Sprejmem tudi dobro izurjeno pletiljo. Tržaška c. 3, Maribor.	2728
Večjo, prazno sobo oddam.
Komenskega trg 1, pri parku.
Glasovlr (Stutzfliigel) na prodaj. Cena Din 9.000.—. Mu trova ul. desno.
Učiteljska družina v bližini šol
sprejme dva dijaka na stanovanje in hrano. Kopalnica na razpolago. Naslov v upravi.	2727
Stanovanje
kuhinjo in sobo, eventuelno s kabinetom, išče za takoj stranka brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 2679
V Mariboru v bližini sredujih šol
sprejme boljša družina dva dijaka na prvovrstno hrano in stanovanje; kopalnica na razpolago. Na željo pomoč pri učenju v hiši. Naslov v upravi.
2662
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18.	2500
Najlepše razglednice
mariborske,
umetne,
Salon de Pariš
i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Izposojamo gramofone in plošče po Din 1. ger«, Slovenska 18.
»Šla-
2501
Atomobiiisti in motociklisti pozor!
Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenba-chova ulica 14.	2345
Prva mariborska zasebna kuhinja
pod spretnim vodstvom, sprejema n bo nente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica.	2395
Jos. Tichy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, teh 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, eleVtro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1-603
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno • Astoria«.	3
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik