Posamezna Številka 20 vinarjev. sev.o. I, V RfffeK, HM IL m !SH .''■V 1 ..' Len xlyl s Velja po pošti: s M oelo lato upn|.. K M*— se es mesec „ ., „ 3.5* m Hemčijo eeleietao. „ 46*— laestslolMEMutvo. „ 50 — V Ljubljani na do«; la eaio leto naprej.. K Mr— naesmeseo „ ..K 3-— V VfflVl pi9$MflR 1H&S90R& i, frM se Sobotna izdaja: ss la m!« teto ..... K 8-— ea Nemčijo celoletno. „ 1*"~ sa ostalo Inozemstvo. „ 13 — Enostoipna petitvrsta (72 aua široka In 3 mm visoka ali a|» prostor) na enkrat . ... po 80» za dva- in veikrat . „ 45 „ pr' večjih naročilih primer« popust po dogovor«. 3b sobotah dvojni t&rtL Enostoipna petitvrsta K fv— Izhaja vsak dan lzvatmšl no-delje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vosa! ce< W Drednl^vo je v Kopitarjevi nlloi it«T. S/m. Bokoplal ss ne vračajo; nalranklrana pisna se m s« sprejemajo. — Uredniškega teleloaa itev. 74. mm Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullot it. 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega tolefona št 188. se vrši v torek 16. aprila 1.1. ob 2. uri popoldne v Katoliški Tiskarni I. nadstropje. Povabljeni so tem potom vsi gg. člani načelstva. — Ljubljana, 11. aprila 1918. A. Kalan t. č. načelnik. naših rojakov. Pravičnost naše stvari, do« zna volja Slovanov na severu in na jugu in nepremagljivi duh časa nam jamčijo za uspeh. V Pragi bomo priredili v soboto maM nifestacijo naše neomajljive odločnosti in protest proti tistemu načinu vladanja, ki vidi in ima smisel le za Nemce in Ma-žare, vse dru^e pa zapostavlja, žali in črni Z dvignjeno glavo kljubujemo tej eksklu-zivnosti pričakujoč, da se nam pridružijo vsi, ki jih zaslepljena ošabnost in kazniva kratkovidnost v zvezi s slabo voljo ponižuje in zatira. Udeležniki te manifestacije bi v svoji sredi z veliko radostjo pozdravili odposlance jugoslovanskih sobojevnikov, tam bi čuli novo obljubo češkega naroda, da hoče v trpljenju in v veselju vztrajati na strani Jugoslovanov. Nemoteni po napadih zadnjih dni nadaljujemo svoj poliod, radostni in ojačeni v veri, da ostane naša falanga neprodirna in naša r e? nepremagljiva.« svaz Poslanca Stanek in Tusar sta pisala v imenu Češkega svaza načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu: »Za zopetno zatrdilo vztrajnega orožnega bratstva tudi v bodočih bojih, da se zagotovi samostojno življenje narodov, ki jih mi in Vi zastopate, sprejmi in sporoči članom Jugoslovanskega kluba izraz naše najsrčnejše zahvale ter ponovno obljubo, da je ves češki narod trdno odločen stre-miti v zvezi z Jugoslovani po tistem mestu, ki gre Slovanom v monarhiji kot enakovrednim in samostojnim narodom in ki si ga upajo priboriti kljub neblagohotnosti. svojih sovražnikov. Čehe in Jugoslovane bo vsa sovražnost proti njih narodnim in , postavnim pravicam, ki jih imajo do neod-visnega stališča proti vsakemu jerobstvu in tujemu gospodstvu med svobodnimi narodi in državami, še prisrčnejše zvezala. Naše sloge in vzajemnosti ne more nihče razbiti. Vsak poskus jih še tesneje spaja. V neomajni zvestobi in skupnosti se hočemo združeno boriti za boljo bodočnost 31 Nevlii M. Angleški spisal H- G. Wells. (Dalje.) Prevel I. M. Peklensko sredstvo je,« je rekel Kemp. »Prebudil sem se znatno poživljen in nekam razdražljiv. Saj veš!« »Poznam to snov.« > Nekdo je trkal na vrata. Bil je moj hišni gospodar z grožnjami in povpraševanji, star poljski Žid v dolgem sivem pla-iču in mastnih copatah. Bil je prepričan, da sem ponoči trpinčil mačko — jezik starke se je marljivo gibal. Po vsej sili je hotel vedeti vse o tej reči. Postave naše dežele o živem seciranju so stroge, je rekel, on je lahko odgovoren za to. Utajil sem mačko. Potem pa se jc tresenje malega plinovega stroja čutilo po celi hiši, je rekel. To sc ve, je bilo res. Zrinil se je mimo mene v sobo, pogledaval preko svojih srebrnih očal, in naenkrat se me je polastil strah, cla ne bi odnesel nekaj moje skrivnosti. Skušal sem se držati med njim in osredotočujočim strojem, ki sem ga bil pripravil, pa to ga je naredilo še bolj radovednega, Kaj sem vendar delal? Zakaj sem vedno sam in skrivnosten? Ali je bilo postavno? Ali nevarno? Plačeval nisem drugega kakor običajno najemščino. Njegova hiša je bila vedno na dobrem glasu — dasi v slabi soseščini. Kar ne je naenkrat minula dobra volja. Rekel sem mu, naj se pobere iz sobe. Začel je prosvedo-vati, govoričiti, da ima pravico, priti v sobo. Kakor bi trenil, sem ga zgrabil za ovratnik — nekaj se je strgalo — in zletel je na hodnih. Zaloputnil in zaklenil sem vrata in se trepetajoč vsedel. »Zunaj je vzdignil silen hrušč, ki se pa nisem zmenil zanj, in čez nekaj časa je odšel. »Ali to je pritiralo mojo zadevo do krize. Nisem vedel, kaj je nameraval storiti, niti kaj je imel moč storiti. Preseliti sc v novo stanovanje bi pomenilo odložitev — jaz sem pa imel vsega skupaj komaj dvajset funtov na tem božjem svetu, po večini na banki — in si nisem mogel privoščiti tega. Izginiti! Tej misli se ni bilo mogoče vpirati. A potem bi mi preiskali in pretaknili sobo. »Spričo misli, da bi bilo mogoče, da bi se moje delo prekinilo ali izpostavilo ob svojem vrhuncu, me je obšla jeza pa delavnost. Pohitel sem s svojimi knjigami, z zapiski in čekovno knjižico iz hiše — klatež jih ima zdaj — ter jih posiai iz najbližje poštnega urada na neko hišo v Great Portland Streetu, kamor je bilo mo- goče pošiljati pisma in zavoje. Skušal sem se brez šuma izseliti. Prišedši zopet domov, sem srečal gospodarja, ko je šel mirno po stopnicah navzgor — slišal je .Tata zapreti, menim. Ti bi se smejal, videti ga, kako je poskočil v stran, ko sem jo pri-mahal za njim. Debe'o je zijal v mene, ko sem šel mimo njega, in cela hiša se ie po-tresla, ko sem zaloputnil vrata za ^?boj. Slišal sem ga, kako je prišel obotavljajo v moje nadstropje, postal, pa zopet odšel. Jaz pa sem se na mestu lotil svojih priprav. »Vse je bilo storjeno listi večer in tisto noč. Ko sem bil še vedno pod bolestnim, opojnim vplivom zavžite snovi, ki vzame krvi barvo, se jc čulo opetovano trkanje po vratih. Prenehalo je, stopinje so odhajale in se vračale in trkanje sc je nri-čelo iznova. Nekdo je poskusil poriniti nekaj pod vrati — moder papir. To me je razdražilo; vstal sem, stopil k vratom in jih na stežaj odprl. »No, kaj pa je?« sem rekel. >Bil je moj hišni gospodar z odpovedjo stanovanja ali kaj. Podal mi jo je, opazil nekaj čudnega, kakor mislim, na mojih rokah in me pogledal v obraz. Za trenutek je ostrmel. Nato pa je nekaj nerazumljivega zavpil, izpustil svečo in pisanje obenem ter opotekaje odšel po hodniku proti stopnicam. »Zaprl sem vrata, jih zaklenil in sto- pil k zrcalu. Tedaj sem razumel njegovo grozo... Moj obraz je bil ves bel — bef kot zid. A bilo ie strašno. Nisem pričakoval trpljenja in bolečin. Noč je bila huda; obhajal me ie grozljiv strah, čutil sem sc bolnega in omedlevica se je lotevala. Pa stisnil sem zobe, dasi me jc koža, celo teld začelo peči kakor ogenj, in sem ležal mirno kakor mrtev. Zdaj sem razumel, zakaj da je mačka tako mijavkala, dokler jc nisem kloroforniral. Na srečo sem živel v sobi sam in brez potrežbe. Bili so trenutki, ko sem ihtel, stokal, govoril. Pa bil sem neupogljiv ... Onesvestil sem se in se ves slaboten prebudil v temi. Belečine so prešle. Mislil sem že, da sc morim samega sebe, in mi ni bilo mat za nič. Nikdar nc pozabim tistega jutra in čudne groze, ki me je obicla, ko sem videl, da so mi roke postale kakor meglenasta steklo, in da so postajale ko sem jih opazoval vedno svitlejše in tanjše, dokler sem naposled mogel videti skozi nje nered pa sobi, dasiravno sem zaprl svoje prozorne očesne vejicc. Udje so mi postali steklasti« kosti in žile so izginile, in tenki beli živci so šli najnazadnjc. Škripal sem z zobmi in ostal miren ko konca... Navsezadnje so ostale vidne le še mrtvi špice bledobelih nohtov na rokah pa rjavi madež od nek« kisline na prstih. Iva ntta laklika. Maribor, 9. aprila. Naši Nemci so popolnoma izgubili ravnotežje. To more opazovati vsakdo, ki ita njihovo časopisje. Jugoslovanski pokret, ki je prevzel s tako elementarno silo vse sloje našega naroda, jih je spravil popolnoma ob vsako trohico razsodnosti. Sicer pamet, razsodnost in kriterij niso bili našim Nemcem nikdar lastni v posebni meri. Njih obzorje navadno ni segalo preko mej mestnih občin, na katere se je raztezala ali omejevala njihova moč. Toda jugoslovanski pokret jih jp spravil še ob ono malo mero razsodnosti in pameti, ki so ju morda imeli poprej. Zgodovina nas uči, da oni, ki opira vso moč na brutalno silo, te moči ne bo dolgo ohranil. Pri tem je vseeno, če je to posameznik, stranka, kasta ali narod. Resnica ostane, da se vlada, ki se opira na golo nasilje, ne more doglo vzdržati. Trajna more biti samo vlada, ki črpa svojo moč iz neke moralične sile in ne iz kazenskih paragrafov, ječ, policije, žandarjev, rablja in vislic. Te čisto enostavne zgodovinske resnice naši Nemci ne poznajo in vsa njih državniška in politična modrost se izčrplja v tem, da kličejo na pomoč policijo, državnega pravdnika in rablja. Ko so pa končno uvideli, da tudi s temi sredstvi ne opravijo proti našemu narodu ničesar, so se zatekli k — nasilju. Koroški Nemci so v »Bauern-Zeitung«, zagrozili, da bodo pobili »Hetzpfaffen« in razrušili župnišča, štajerski Nemci pa mislijo, da dosežejo svoj namen z razbijanjem slovenskih shodov. Najprvo so Nemci mislili, da parali-zirajo utise slovenskih shodov za deklaracijo s svojimi protisbodi. Toda vsi ti shodi so se končali zelo klaverno, ker ni na nobenem bilo preko par stotin zborovalcev, dočim so jih naši shodi šteli na tisoče. Ko so končno uvideli vso svojo onemoglost in brezuspešnost svojega protirovarenja, jih je to pripravilo do zbesnelosti. Da imajo ti Nemci količkaj razuma in razsodnosti, ne bi šli motit slovenskega shoda v popolnoma slovenskem in to narodno-za.-vednem slovenskem kraju. In vendar so minulo nedeljo udrli v Št. Janž ob So. Dravogradu, kjer ni niti enega Nemca ali nem-škutarja. Primerjajmo samo postopanje Slovencev z onim Nemcev! Nemci so sklicali shod v Št. Iij, kraj, ki je, izvzemši ne- kaj po Siidmarkic naseljenih Nemcev, popolnoma slovenski. Slovencem bi bilo treba s-rao namigniti in zbralo bi se bilo v Št. I!ju toliko naših ljudi, da bi se bila peščica nemških zborovalcev kar poizgu-bila med njimi. Toda mi smo Nemce pustili, naj zborujejo mirno in sklepajo proteste, kakor se jim ljubi. Mi rešitve svojega naredno-državnega programa ne pričakujemo od sile, a najmanje cd nasilja, pač pa verujemo v njega uresničenje vsled njega moralične opravičenosti. Alfa in Ornega nemške politične modrosti pa je sila in surovo nasilje. In s tema mislijo preprečiti silni jugoslovanski pokret med štajerskimi in koroškimi Slovenci. Koroški Nemci so po celovški Bauernzeitung« naznanili, da začn.jo s poboji slovenskih duhovnikov in ruše:-cm .' upnišč, štajerski Nemci pa so mlnu 3 nedeljo, dne 7. t. m. s pomočjo svojih - r ednih bratcev iz Koroške poskusili, da ''i sačeli gornjo napoved praktično uveli: Mobilizirali so vse razpoložlji- ve Maribora do Celovca, ocl Sp, Dra- w! da do Celja, a namen jim je bil, da razo jejo slovenski shod, ki pa v resnici ni več bil nevaden shod, ampak že pravi ljudski tabor. Tako je naše zborovanje v Št. J:, • krstila tudi »Marburgerica«. Prihrumeli s 3 na shod mirnih Slovencev ka-icor pravi divjaki in dožn eli sprejem, na sakoršnega oač niso bili pripravljeni. Po-urečilo se jim jc siccr doseči, da je bil shoci eno uro preje zaključen, nego bi bil .icer, a la uspeh jih je drago stal. Mogli bo sc v veri ti, da z nasiljem ne opravijo ničesar in da naše ljudstvo ne pozna šale. Graška Tagespošla'. je svoj čas priobčila pod naslovom -- Jug gori« članek, v kate-•em je priznala, da je ves slovanski jug v plamenu, a je skušala dokazati, da je to e plamen slame. Udeleženci raznih naših »hodov in posebno onega v Št. Janžu ob Sp, Dravogradu minulo "cdeljo so se mogli prepričati, da to ni nikaka slama več, emveč, da je jugoslovanska miaal že po- polnoma prevzela ves naš narod, vsakega našega človeka. Vprašamo se seveda: Kaj nameravajo Nemci s svojo najnovejšo nasilno taktiko? Na, odgovor seveda ni težak. Njih namen je, preprečiti nadaljne shode. Oni računajo očividno, da bo vlada prepovedala daljne shode, ako se bodo Nemci udeležili še par shodov na način, kakor minulo nedeljo v Št. Janžu? In če tudi? Ali bodo Nemci s tem dosegli svoj namen: da se prepreči nadaljno širjenje narodne zavesti in predvsem jugoslovanske ideje med našim ljudstvom? Tu j« pač zaman ves trud. Po-kreta, ki je zašel njed našim ljudstvom, ne zaustavi nobena šila več in vsa protirovarenja in vsa nasilstva, ki naj že pridejo od katerekoli strani, ostanejo le Si-sifovo delo, Lioyd George — Asmiil. London, 9. aprila 1918. Najstarejši evropski parlament, angleški, je doživel danes zopet svoj veliki dan. Razpravljali so o položaju na bojišču, tako v spodnji hiši kakor tudi v hiši lordov, Razpravljali so o podaljšanju vojaške dolžnosti v Angliji do 50. oziroma do 55. leta in o uvedbi vojaške dolžnosti na Irskem. Razpravo je uvedel ministrski predsednik L!oyd George, ki je med drugim rekel: Vstopili smo v najbolj kritičen oddelek sedanje strašne vojske. Usoda države, Evrope in svobode celega sveta zavisi od uspeha, kako bomo zadnjemu teh napadov kljubovali. Lloyd George se peča nato z okoliščinami, ki so privedle do sedanjega vojaškega položaja in je nadaljeval: Nemci so sicer prepeljali z vzhoda na zahod znatno število divizij, če tudi so jih Avstrijci nekoliko podpirali, so bili, ko sc je pričela biti bitka, nekoliko slabejši v pehoti, mnogo slabejši v konjenici, slabejši s topovi in, o tem ni dvoma, slabejši v zraku. Koristil pa je začetni uspeh napadalcu; vedli so, kje naj napadejo; koristilo jim je enotno višje poveljstvo in suho, megleno vreme. Položaj je bil takrat kritičen, ko je sovražnik med 3. in 5. angleško armado prebil, a sijajen nasjop naših čet je zopet uposta-vil zvezo med obema armadama. Vojni kabinet je odpoklical poveljnika 5. armade Gengha iz vojne službe, dokler se dejstva ne preiščejo. Hitri nastop francoskih rezerv toplo priznavamo. Sovražniku se je do zdaj ponesrečil -njegov glavni namen, da loči angleško od francoske armade. Zločinsko bi se pa varali, če bi važnost njegovega namena podcenjevali. Kabinet je vse storil, da privede ojačbe. Ang'eške izgube se še niso natančno doznale, a gereral Haigh je izjavil, da je to nemogoče, kar trde Nemci. Sovražnik se je odločil, da letos dožene vojaško odločbo. Vse zavisi od najskrajnejše izrabe naših sil do konca, kar z ameriško pomočjo zmoremo, O imenovanju generala Focha je rekel Lloyci George: Ko se je pričela biti bitka, niso bile le vlade, marveč tudi poveljniki na bojišču o potrebi enotnega strateg;čne-ga postopka na bojišču tako prepričani, da so pritrdili, naj vodi strategično Foch vse zvezne armade na bojišču. Foch pripada najsposobnejšim evropskim vojakom. Llovd George je nato rekel, da če bi ne bile francoske in italijanske divizije v Italiji, bi lahko avstrijska armada vrgla vse sile na zahodno bojišče, Solunsko armado je sedanja vlada znižala za dve diviziji. V Mezopotamiji stoji le ena bela divizija, v Egiptu pa tri; druge divizije so indijske ali pa mešane. Vojaška odločitev, za katero se je letos odločil sovražnik, pomenja trajno bitko od Severnega morja do Adrjje, Sovražnik je napadel na višku svoje moči. Mogočen zaveznik nas je zapustil, drugi mogočni zaveznik pa ne more vreči niti ene desetine svoje sile na tehtnico, Lloyd George se je pečal nato s predlogi, kako nadomestiti moštvo. Vojaška starost naj se zviša do 50. leta, pri posebno sposobnih možeh pa do 55. leta; službena dolžnost naj sc tudi na Irsko razširi. Vlada namerava zahtevati, naj parlament precej sklene samovlado Irski. Lloyd George je obžaloval, ker mora vlada tako hude ukrepe predlagati. Končal je: Če hočemo doseči, da se izognemo večletni vojski, moramo to bitko dobiti, za kar moramo vse sile zastaviti. Z ozirom na pomoč Amerike je Lloyd George rekel: V Ameriki urijo veliko vojakov. Zavezniki so pričakovali, da bodo spomladi v Franciji razpolagali z veliko ameriško armado, a urili so jo dlje, kakor se je pričakovalo. Če hoče Amerika te divizije izpopolniti, bi se te čete ne mogle z znatnejšo silo udeleževati sedanje bitke ali sedanje vojske, dasi lahko sedanja bitka vojsko odloči. Bakerju in potem Wil-sonu smo za to gotove reči predlagali. Lloyd George je koncem koncev svojega govora rekel: Če to bitkp izgubimo, se vojska še ne bo končala, ker toliko časa, dokler se bomo na morju vojskovali, ne sprejmemo nemškega miru, Ako pa, kar verujem, bitko dobimo, je usoda orusaštva zapečatena. O uvedbi službene dolžnosti na Irskem je rekel: Boj, katerega bijemo, je ravno tako ali pa še bolj, kakor angleški, irski. Irska je po svojih poslancih glasovala za vojsko in jo podpirala. Amerika se vojskuje, tam pa živi več Ircev, kakor v Angliji, in podvrženi so vojaški dolžnosti, kateri so podvrženi tudi Irci, ki žive v Veliki Britaniji in v Kanadi. Vojaška službena postava se namerava v Irski uvesti s tistimi pogoji, kakor v Veliki Britaniji. Asqu!th. Po govoru LIoyd Georga je govoril Asquith, ki je rekel: Reč zaveznikov ni bila 5e nikdar v taki nevarnosti, v kakršni je zdaj; le z največjim naporom jo je mogoče rešiti. Zbornica bo vse žrtvovala, da obvaruje svet najtežje katastrofe, ki ga je kdajkoli zadela. Govornik poziva, naj v tem smislu razpravlja o predlogi. Govornik Ircev, Irski nacionalist Dewlin je predlagal, naj se razprava odgodi. Blazno je, ker Anglija Irski usiljuje službeno dolžnost. Lloyd George je prosil, naj se predlog odklorii. Novi predsednik irske stranke Dillon je podpiral Devvlinov predlog. Po enourni razpravi o Dewlinovem predlogu se je s 310. proti 85. glasovom sprejel predlog vlade o koncu razprave; Devvlinov predlog so s 322. proti 60. glasovom zavrgli in nadaljevali prvo branje zakonskega načrta. Lord Curzon je v zbornici lordov podal o nemški ofenzivi izjavo. Rekel je: Kabinet je precej vse storil in nadomestil izgube. Ojačbe so čez Kanal precej pošiljali; do 30.000 mož so poslali vsak dan na bojišče. Topov in vojnega blaga smo veliko izgubili, a ne toliko, kakor trde sovražna poročila. Municijski minister je izjavil, da brez truda labko precej vse izgube nadomesti. Sovražnik, kateremu je zdaj ravnotežje na zahodnem bojišču ugodnejše, kakor kdajkoli prej, je pričel biti vrsto bitk z namenom, da pribori odločilno zmago. Prisiljen je, da tako nastopa z ozirom na gospodarski položaj v Nemčiji in še bolj v Avstriji; izčrpani so in naveličani vojske njegovi glavni zavezniki; ve, da bodo vsak mesec prihajale nove, izurjene čete na bojišče. Trenutno ugodni položaj namerava izkoristiti ne glede na žrtve ljudi. Kriza lahko traja še več tednov in mescev, a Angleži računajo z načrti, da se bo bila vojska tudi v letu 1919. Vlada bi slabo izpolnjevala svojo dolžnost, če bi se s svolimi dosedanjimi ukreni zadovoljevala in je zato izdelala postavo o nadomestilu moštva. Ji »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo: Clemenceau je objavil novo noto, v kateri trdi, da je grof Czernin lagal, ker je trdil, da je nekaj prej, predno se je pričela tretja ofenziva, Clemenceau vprašal, če je pripravljen na pogajanja. Clemenceau zopet odločno trdi, da temu ni bilo tako in se sklicuje na noto pl. Revertera. Clemenceau tudi zanikava, da so se zopet pričeli razgovarjati na njegovo prošnjo in se sklicuje na dejstvo, da je zadevo dobil v roke šele 18. novembra 1917, en dan pozneje, ko je prevzel vojno ministrstvo. Obvestilo je bilo datirano z 10. novembrom in je bilo določeno Cle-menceaujevemu predniku. Clemenceau tudi zanikava, da je bil grof Armand njegov zaupnik, češ, vide! ga je samo enkrat, pred 15. ali 20. leti. Važen je v Clemen-ceaujevih izvajanjih sledeči odstavek: »Kdo naj verjame, da je bil potreben gospod pl. Revertera, da dobi grof Czernin jasnost v vprašanju, o katerem je že avstrijski cesar sam spregovoril zadnjo besedo? Cesar Karel je namreč v pismu marca 1917 pritrdil upravičenim zahtevam Francije z ozirom na Alzacijo-Loreno in je pismo lastnoročno kontrasigniral. V drugem cesarskem pismu se je pribilo, da cesar postopa složno s svojim ministrom' Dunaj, 10. Tu se uradno izjavlja, da francoska vlada s svojimi trditvami laže, Stockholm, 10. Splošno se pričakuje, da bo Clemenceau moral odstopiti, ker se je potegoval za mir. Mirovno posredovanje španskega kralja. Dunaj, 10. aprila. Clemenceau je v svojem znanem komunikeju govoril o osebnosti veliko višjega čina, kakor je grof Czernin, ki je delala na mir. Mislil je na španskega kralja, ki je v resnici večkrat poskušal doseči razgovore med državami, la se med seboj vojskujejo. Nedavno je tudi ameriški profesor an Auderson pri Czerninu, Andrassyju in pri Tiszi delal na poseben mir in ločitev Avstrije od Nemčije; a so njegove poskuse odklonili. Bilka aa zahoou. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. aprila. Uradno: Med Armentieresom in prekopom La Bassee smo po močnem obstreljevanju s topovi in z metalci min napadli angleike is portugalske postojanke ia vgeji prve sovražne črte. Ujeli smo približno 6COO mož in zaplenili približno 100 topov. Na bojišču na obeh bregovih Somme so bile silne bitke s lopovi in uspešni boji pehote. Sovražnika smo na južnem bregu Oi«e vrgli tudi med Folcmbrayom in Bren-courtom čez prekop Oise-Aisne. Berlin, 10. aprila zvečer. Uradno: Severno od Armentieresa smo na obeh straneh Waastena (Warneton) vdrli v angleške črte. Med Armentieresom in Estairesom smo na več mestih prekoračili Lys. Angleško poročilo. London, 9. aprila zjutraj. Močne sovražne sile so po ostrem obstreljevanju naših postojank od prekopa La Bassee do Armentieresa napadle angleške in portugalske čete, ki so ta odsek držale. Sovrai-niku se je posrečilo, da si je napravil pot v postojanke pri Neuve-Chapelli-Fauq«is-sartu in pri Les Mottes Fe, Z bojem, ki se je bil cel dan, je sovražnik potisnil nazaj portugalske čete v središču, angleške čete pa na krilih bojne črte ob reki Lys med Estairesom in Bac-St, Meurom. Naše postojanke na obeh krilih pri Given-chyju in Fleurhaisen držimo. Sovražnik jf vzel Richebourg-St. Vaast in Lavantie. Francosko poročilo. Pariz, 9. dopoldne. Uradno: S topov! so močno streljali na mnogih točkah severno od Montdidierja, med Montdidier-jem in Noyonom. Na levem bregu Oise od časa do časa streljanje s lopovi. Na povelje so se prednje francoske čete umaknile v pripravljene postojanke. Jugozahodno od La Bassece v gozdu Coucy in južno od Coucy la Chateau so zadajali francoski topovi nemškim četam velike izgube. Severnozahodno od Reimsa sta se dva napada izjalovila. Uspeli tudi niso napadi Nemcev na manjše postojanke v smeri na Les Eparges, v odseku Reillon in severno od Bonhomme. Ponoči je bilo mimo. XXX Bitka na bojni črti od Severnega do Jadranskega morja, črto presekava le Švica, se je tudi predvčerajšnjim in včeraj bila na približno 20 km dolgi bojni črti med prekopom La Basse in Armentieresom, Hindenburg meri na Calais in Bou-lougne. Boj se je bil tam 8. t. m. cel dan. Nemci so prišli včeraj med Armentieresom in Esteurisom čez Lys. V odseku ob Sommi se je 9. t. m. omejevala bitka na streljanje s topovi. Na južnem bregu Ois® so se Francozi umikali v nove, utrjene postojanke. Armentieres in Arras Angleži še drže. Novo bojišče pri Lilli je ravnina, zelo obljudena: prava flanderska pokrajina posejana s poslopji, vse polno prekopov jo preprega: znači jo gosto grmovje. Berlin, 9. Wolffov urad. Nemški delni napad južno Oise, ki se je vodil preko reke in njenih močvirnih nižin proti izredno močnim naravnim in umetnim brambnim postojankam, je tekom treh dni iztrgal Francozom važno ozemlje v obsegu okroglo 20 km dolžine in 12 km globine. Ob tem napadu, ki se je izvedel z neznatnimi lastnimi izgubami, so izgubili Francozi nad 2000 ujetnikov in imeli težke krvave izgube. Uspeh te postranske operacije se more prav ceniti, ako se primerja prostorni dobiček, ki so ga bili dosegli Angleži v štirimesečnih bitkah materialne premoči na Flandrskem, Tam se je posrečilo ogromni britanski premoči tekom dolgega časa pridobiti samo prostor 20 km širok in 7 km globok in s tem osvojiti strategično brezpomembno ozemlje v obsegu približno 100 kvadratnih kilometrov. Berlin, 10. Wolffov urad: V koliki meri je velika nemška zapadna ofenziva, prizadela tudi francoske bojne divizije, iz naja iz tega, da so Nemci na fronti ujeli tudi vojake, ki pripadajo nedosluženi francoski črni vojski. Berlin, 10. Wolffov urad: S francoske meje poročajo raznim listom, da Sois-sons hitro izpraznujejo. Mesto je pod neprestanim nemškim ognjem. Vsled naraščajočega obstreljevanja Compiegne-a so vojaška skladišča, vojašnice in zavode odstranili iz mesta. Iz Pas de Calais prevažajo vse zaloge živeža in drugih potrebščin v srednjo in južno Francijo. Foch o položaju. London, 10. aprila. Reuter: General Foch je izjavil vojnim poročevalcem: Vse gre dobro. Sovražno prodiranje smo ustavili. Jasno je, da smo nemško povodenj vsaj zajezili. Bodočnost pokaže posledice sedanjih bojev. Izpraznenje krajev na Francoskem. Curih, 10. Iz Pariza poročajo švicarskim listom, da je število evakuirancev iz vojnih ozemelj v nedeljo prekoračilo prvi stotisoč. Begunce pošiljajo večinoma v Normandijo in Bretagno. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. aprila. Uradno: Naše čete, ki smo jih izkrcali v H \n-so po kratkem boju z oboroženimi «•» tami f Medle kolodvor Hantftfe- MK Mm NEMŠKO URADNO POROČILO Berlin, 10. aprila. Uradno: Z bojem smo 8. aprila vzeli Harkov. Padec Karkova. Petrograd, 9. aprila. Reuter: Uradno padec Harkova potrjujejo. XXX Harkov šteje 400.000 prebivalcev, V mestu je vseučilišče in zvezdama, tehnika in v«č srednjih šol. Mesto ni utrjeno. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. aprila. Uradno: Podjetja italijanskih napadalnih čet pri izlivu Piave so se izjalovila. raciio. 1 Učiteljstvu je bila dovoljena državna podpora že za leto 1917, pa je še do danes nismo prejeli. Zakaj ne? Ne smejte se: Računi so preveliki, zato še do danes niso mogli izračunati. Dovoljena nam je bila dalje draginjska doklada za 1. 1918. Sklepali smo tedaj, da bomo za april vendarle prejeli nekaj grošev več, toda samo upali smo, zraven se pa prav pošteno ura-čunali. Računi seveda še niso gotovi, ker so baje preveliki, zato naj pa zopet čaka učitelj, saj je »dovolj dobro« situiran! To je naravnost škandal in potrpežljivost nas bo kmalu minula. Če dotični uradniki res ne morejo izračunati, pa naj dajo nam, izračunali bomo kmalu! Čudno je pri tem samo to, da znajo za-se tako hitro izračunati... Ali ne gre dotični m gospodom v glavo, da ima podpora za nas toliko manjšo vrednost, kolikor pozneje jo dobimo, ker je vse od kraja dan za dnevom vedno dražje! Le naj bi poizkusili živeti par mesecev v naši koži, pa bi kmalu videli, kako je to prijetno! O, tedaj — mislim — bi bilo hitro izračunano in ne izgovarjali bi se tako po otročje! Danes je šele 8. aprila, pa imam v žepu še par kron, kako bom torej izhajal do konca meseca? Zopet bo treba prodati kaj od svojega pohištva, kakor sem moral prejšnji mesec, namreč divan in 4 stole. Tako bom kmalu imel obe sobi prazni, ležal borti z družino vred na slami, V šolo pa hodil bos. Pa tako ne bo seveda samo pri meni, ampak še pri marsikaterem učitelju. Kaj pa, če ne tiči zajec nekje drugje? Kolikor pozneje nam namreč izplačajo, kar je našega, toliko več obresti bo ostalo od dotičnega denarja... Torej za maj-mk pričakujemo, da se nam vse zaostalo brez odloga izplača, sicer bo tudi nam vzkipela kri, četudi je že napol vodena! Ljudskošolski učitelj. Politične novice. + Parlament. Dunaj, 10. aprila. Po mnenju zborničnega predsednika dr. Gros-sa se sestane zbornica dne 23. aprila zopet k plenarni seji. Toda mislijo že na to, da bi sklicanje zbornice zopet odgodili. Delegacije. Dunaj, 10. aprila. Po mnenju klubovih načelnikov se sestane zunanji odsek avstrijskih delegacij pod predsedstvom dr. Baernreiterja dne 20. aprila. Seveda pod pogojem, da bodo do takrat mirovna pogajanja z Rumunijo za-- ključena, da se Czernin lahko udeleži zborovanja. -H Ministrski svet. Dunaj, 10. aprila. (Kor. ur.) Danes popoldne ob 6. uri se je "'vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika Seidlerja ministrski svet. -p Napačna vest zagrebškega »Obzo-ra«, »Obzor« je prinesel vest, da se bodo dne 21. t. m. sestali v Zagrebu slovenski in hrvatski poslanci. Stvar moramo v toliko popraviti, da tu ne gre za nikak političen sestanek poslancev, marveč za posvetovanje hrvatskega in slovenskega starešinstva, skupine z izrazitim kulturnim programom. -f Seidler poda pomirjevalno izjavo? Praškemu »Pravu lidu« poročajo z Dunaja: Govori se, da pripravlja ministrski predsednik dr. pl. Seidler z ozirom na izjave grofa Czernina pomirjevalno izjavo za »Češki svaz«. Naglasil bo, da se za Czerni-novo izjavo ne skriva načrt novega proti-češkega kurza, ne kakoršnihkoli preganjanj. Manifestacije v Pragi, Na veliko manifestacijsko zborovanje v Pragi, ki se bo vršilo prihodnjo soboto in ki se ga udeleže vse češke stranke in zastopstva, je Česky svaz povabil razen Jugoslovanov, o čemer poročamo na drugem mestu, tudi Poljsko kolo in Ukrajince. -(- Češki invalidi za češko deklaracijo. 8. t. m. se je vršilo v Pragi veliko zborovanje čeških invalidov. Govorili so poslanci dr. Baxa, dr. Rašin, Stribrnv. Klofač. Invalidi so sprejeli resolucijo, v kateri se pridružujejo deklaraciji čeških trank z dne 6. prosinca 1918. je imel poslanec Stanek shod; Sprejeli go resolucijo, v kateri izjavo grofa Czernina odločno zavračajo in izjavljajo, da Čehi vztrajajo na deklaraciji z dne 6. januarja (bela lisa). Dalje pravi resolucija: Če bi imeli zastopniki češkega naroda, ki so jih radi odpora proti vojni zaprli, vpliv na politiko, ne bi bilo prišlo do vojne ali pa bi sc bila že končala. Tristoletne izkušnje so nas prepričale, da moremo ie v svoji lastni državi doseči izpolnitev naših narodnih, političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih zahtev. Če je to prepričanje zločin, potem ta zločin ponosno izpovedujemo. Takojšnja pritrditev naših jugoslovanskih bratov, ki so nemudoma izjavili svojo solidarnost z nami, nas napolnjuje z veseljem. Našim voditeljem, ki jih e grof Czernin napadel, izrekamo svoje neomejeno zaupanje in popolnoma pritrjujemo dosedanjemu vodstvu češke politike. -f »Čehi podaljšujejo vojno«. Češka soc.-dem. »Nova doba« priznava Czerninu, da Čehi res podaljšujejo vojno, »Armada potrebuje živeža, če se hoče bojevati, drugače mora biti vojne konec. Ker pa Češka veliko pridela in se na Češkem največ rekvirira, so Čehi krivi, da se vojna podaljšuje. Grof Czernin bi torej ne smel reflektirati na pomoč glede preskrbe in prehrane od »veleizdajalskih« Čehov in vojne bi bilo konec, -t- Oprostitve kmetskih delavcev. Dunaj, 10. aprila. Načelnik Češkega svaza posl. Stanek in podpredsednik avstrijske zbornice posl. Tusar sta imela danes razgovor z dr. Seidlerjem, in sicer pred vsem o gospodarskih vprašanjih. Predložila sta ministrskemu predsedniku spomenico, ki je podpisana tudi od dr. Korošca, ki toži o nepovoljnih oprostitvah kmetskih delavcev,. vsled česar je prehrana prebivalstva ogrožena. Ministrski predsednik je obljubil, da predloži spomenico merodajnemu mestu. + Pritožba. Mariborski Franc Girst-mayer je poslal štajerskemu namestniku grofu Claryju pismo, v katerem se pritožuje proti postopanju orožnikov in komisarja dr. Trstenjaka ob priliki shoda v Št. Janžu pri Dravogradu. Na koncu pisma pravi, naj štajerski namestnik prepove take shode, ki omogočujejo in pospešujejo anarhijo, kakršna vlada sedaj na Ruskem. — Nemškutarji naj bi ostali lepo doma, pa ne bi bili tepeni in se jim ne bi bilo treba pritoževati. 4- Osješki »Jug« je hrvatska vlada, v kateri sede poslanci hrvatsko - srbske koalicije, ustavila za 14 dni z motivacijo, češ, da njegovo pisanje ogroža državne koristi. -j- Prusija in Poljaki. Pruska gosposka zbornica je dne 10. t. m, nadaljevala razpravo o spomenici glede naseljevanja v zapadni Pruski. Knez Radzivvill je izjavil, da smatra poljska frakcija celokupno naseljevalno politiko kot nerazdružen del izjemnih postav, ki so naperjene proti obstoju poljskega naroda. Poljaki ne priznavajo zakonitosti naseljevalnih odredb, protestirajo proti njim in odklanjajo odredbe spomenice. Prijateljsko razmerje med pruskimi Poljaki in vlado bo le tedaj mogoče, ako se izjemne postave in izjemne upravne določbe brez ostanka razveljavijo in odpravijo. Govornik se je nato pečal s holmskim vprašanjem in protestiral, da se je Litva raztrgala na dva dela, katerih eden se je prepustil boljševiški anarhiji, drugega so pa zasedle nemške čete. Govornik želi močne Poljske. — Notranji minister dr. Drews je rekel, da je iz govorov poljskih članov gosposke zbornice zvenela močna volja za prusko državo. Ta del Poljakov treba podpirati in okrepiti. To se bo dalo doseči samo tako, da se željam Poljakov ugodi, v kolikor to dovoljuje neobhodna potreba, da ostane Prusija slej ko prej enotna, sklenjena, močna nemško-narodna država. Krepko pospeševanje nemštva v vzhodnih markah se mora zajamčiti. — Dr. Hasse pravi, da se pretežni del poljskega prebivalstva okleoa velikonoljske propagande in ne misli ostati v pruski državni zvezi. — Grof Galcn odobruie poizkus vlade, da se sporazume s Poljaki ter se izreka proti resoluciji za vojno odškodnino. — Knez Salm-Horstnar se jc zavzemal za zavarovanje nemštva v vzhodnih markah, ostro je napadal resolucijo večine državnega zbora in posebno posl. Erzbergerja, zahteval, naj se določilo novemu poljskemu skraljestvu ožje meje ter se izrekel za vojno odškodnino. Spomenico naselievalne komisije in resolucije so nato z veliko večino sprejeli. — V tajni seji so razpravljali o predlogu, ki zahteva izključitev kneza Lichnoivskega. -f Volilna preosnova na Ogrskem. Posvet pri ogrskem ministrskem predsedniku dne 10, t, m. o volilni preosiM^ ni dosegel nobenega uspeha. Tiszova stranka je predloge vlade odklonila. -f Policijske odredbe v Zagrebu, Z ozirom na demonstracije zadnjih dni je izdala policija odredbo, vsled katere ne sme mladina izpod 18 let po sedmi uri zvečer muditi se na ulicah, ne sme več obiskovati gledališča in kinematografov, Vsako zbiranje občinstva je strogo prepovedano. Gostilne se zapirajo ob 9. uri zvečer, kavarne ob 10, -f- O govoru Wilsona piše »New York Herald«: Združene države si ne morejo predstavljati drugačnega miru, kakor takega, ki bo popolnoma enak močnim in slabim, »Newyork Tribuna« pa pravi: Uvideli srno, da umevajo Nemci en sam argument: argument sile in da bodo respekti-rali le tako silo, ki jih more uničiti. -j- Italijanske demonstracije v Pazinu. Pišejo nam: »Slovenec« je te dni poročal o izrednem hrvatskem sprejemu cesarja Karla v Pazinu. Temu poročilu moramo dodati, da so mestni italijanaši po oficiel-nem sprejemu začeli demonstrirati proti Hrvatom, v prvi vrsti proti mestnemu županu dr. Kureliču. Ni jim bilo po godu, da so se ob sprejemu vile po mestu samo hrvatske trobojnice, da je Njegovo Veličanstvo nagovorilo samo hrvatske osebnosti (ker italijanskih ni bilo blizu) in končno ker je dr. Kurelič v svojem pozdravnem govoru naglasil željo naroda v smislu majske deklaracije jugoslovanskih poslancev. Demonstranti so razbili okna županu Kureliču, okrajnemu glavarju Lukovichu in napadli občinskega blagajnika. Mnogi menijo, cla te demonstracije niso imele toliko političen značaj, nego so buknile bolj zaradi aprovizacijskih razmer oziroma neprilik. To se glasi malo čudno, ker je demonstrante vodil sin mestnega trgovca italijanaša, ki si je ravno z aprovizacijo zaslužil ogromno denarja. Treba namreč vedeti, da je mestna aprovizacija prešla iz rok okrajnega glavarja in nekaterih italija-naških trgovcev v roke mestnega župana. Dr. Kurelič se ie lotil težkega in odgovornosti polnega pčsla. Prebivalstvo jc začasa prejšnje aprovizacije demonstriralo tudi proti Lukovichu ter je ob tej priliki neka žena nehote pogodila s kamnom v glavo političnega komisarja Karlovarisa, drugače izredno priljubljenega uradnika, ki je bil te dni v lastnosti okrajnega glavarja premeščen v Krk. Njegov odhod obžaluje ves okraj. — Lep sprejem Njegovega Veličanstva je priredil v hrvatskem smislu, kakor se hrvatskemu mestu spodobi, župan dr. Kurelič. V tem mu je glavar Lu-kovich popuščal, da bi ga izigral pred ljudstvom, ki se upira proti aprovizaciji. Vedel je, da Kureliču med drugim mnogi predbacivajo tudi to, da postopa v aprovizacijskih poslih avtokratično, občinskemu tajniku pa nedostojno postopanje s strada-jočimi ženami. To je izkoristil, da bi ugodil svojim ljubljencem italijanašem, a po vsej priliki, kakor sodiio poučeni, tudi s tajno željo, da sam postane mestni komisar. Dr. Kurelič namerava menda odstopiti kot župan. Če sc to zgodi, bodo pazin-ski italijanaši od veselja skakali, mi bomo pa morali narodnemu delavcu dr. Kureliču zapisati v greh velik taktičen pogrešek v narodnem boju mesta Pazina. Poleg vsega tega je zanimivo, da stoji v ozadju kot diabolus rotae gospod Lukovich, človek uradniške narodnosti, ki se tu in tam rad pokaže Hrvata. + Pruska volilna preosnova. >Vor-v.rarts« piše gleda na volilno preosnovo v Prusiji: Socialna demokracija ne more v tem boju ničesar izgubiti. Če ustavni odsek predlogo odkloni, ne bo poražena socialna demokracija, marveč krona in vlada. Demokratiziranje v Nemčiji bo kljub temu napredovalo. -f- Usmrtitev Bolo paše ou-odena. Usmrtitev Bolo paše so odgodili. Državni podtajnik za vojaško pravosodje je v tej zadevi izjavil poslance«*; Vlada ni mogla odkloniti zahteve vojaške justice, naj se usmrtitev Bolo paše odgodi. Poročevalec vojnega sodišča mi je naznanil, da morajo odkritja, ki jih je obsojenec podal, preiskati, če so resnična. Bolo paša mora ostati živ, dasi ne prihaja kot priča v poštev. Gre za to, da pove svoje obclolžitve prizadetim v obraz. Če bi Bolo pašo ustrelili, ko je podal svoja odkritja, bi tisti, ki jih je obdolžil, lahko rekli: »Bolo paša jc lagal, kar bi mu bili precej lahko dokazali, če bi nas ne postavili pred njega.« + Proti razširjevalcu brošure Lich-nowskega. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« potrjuje, cla so zaprli znanega stotnika pl. Beerfeldeja, ker je pomnožil in razposlal brošuro Lichnowskega mnogim odličnim možem, med drugimi tudi nemškemu cesarjeviču. Proti Bcerfeldeju so uvedli preiskavo zaradi izcla,'alstva. n »v i ca. — Deklaracljski znaki. Slovensko ženstvo, ki je izvršilo veliko podrobno delo ljudskega glasovanja na Slovenskem, se jc lotilo nove dobre misli. Na Češkem je naročilo pri odlični tvrdki dcklaracijske znake — emajliran bršljanov list. Znaki so zelo lični, moški jih bodo nosili kot iglo V gumbnicah, ženske v večji obliki kot za. ponke. Preostanek od izkupička je namenjen slovenskim oslepelim vojakom. Znaki se naročajo v naslednjih trgovinah: Lozar, Glavni trg; Mihelič, Šelenburgova ulica; Žibert, Prešernova ulica. Prodajali se bodo v treh oblikah: bršljanov list kot igla po 1 K, kot zaponka 2 K in srebrn bršljanov list z iglo po 5 K. Ne dvomimo, da bo občinstvo rado seglo po deklaracijskih zna' kih, ki bodo vidno znamenje naše misli. — Letošnji novomalmki lavantinske škofije. Gg. bcgoslcvci iz 4. letnika: Ga-šparič Janez Ev., Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; Pretnar Jožef, Gorje pri Bledu (Kranjsko); Sunčič Alojz, Sv. Križ pri Ljutomeru. — Iz 3. letnika: Greif Ivan od Kr„ Sv. Me rje ta na Dravskem poliu; Mikolič Jurij, imejitelj srebrne hrabrostne svetinje in Karlovega četnega križa, Žetale; Pavlič Alojz, Loka pri Zidanem mostu; Skuhala Vekoslav, Velika Nedelja; Tomažič Anton, Ljutomer. — Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo, dne 14. t. m. se uprizori zvečei pod vodstvom režiserja g. M. S., bivšega člana ljubljanskega gledališča, štiridejan« ska komedija »Ugrabljene Sabinke«, — Grc?en zločin. V Otavcih pri Ribnici se je v noči 5. aprila zgodil grozen zločin. Pri posestnici Marjeti Zadnik, stari 65 let (pri Špičkovih), je stanovala njena svakinja. Zvečer sta še obe ob 8. uri skladali drva, drugo jutro pa, ko pride sosedna begunka po mleko, je ni mogla sklicati. S silo odpre vrata in strašen prizor! Ležali sta obe, vsaka na svoji postelji, grozno razmesarjeni in v mlaki krvi. Marjeta je bila, kot je videti, ubita in le malo ranjena, njena svakinja pa je imela zlasti na obrazu polno širokozijajočih ran; bila je zaklana. Bila je razgaljena na prsih, kar da sklepati, cla se je borila z zločincem, Gre za roparski uboj. Ukradenega je do 4000 K denarja, kot se govori, gotovega se ne da dognati. So znaki, ki kažejo, da je bilo več hudodelcev, ali vsaj dva. Na sumu je mlad fant, ki je bil pri tej hiši že za hlapca in ima že več tatvin na. vesti, pa doslej tudi to ni gotovo. — Potres. Iz Adlešič nam poročajo i dne 8. aprila: Danes zjutraj okoli pol šestih smo čutili po vsi naši župniji bolj lahek valovit potres, kakor bi prav malo za^ grmelo. Smer mu je bila menda od juga. — Iz Podkraja. Iz Rusije se je po 39 mesečnem ujetništvu vrnil dne 5. t. m. tu« kajšnji nadučitelj g. Vinko Robljek, Godilo se mu je tam razmeroma dobro, razen zadnje tri mesece, ko je pobegnil iz svojega bivališča in se vračal proti naši fronti, ka« mor se mu je tudi posrečilo dospeti pa dolgem mučnem potovanju. Dobil je sedaj 4 tedne dopusta. — Na postaji Velika Loka je bil najden 9. t. m. mali missale, tiskan pri De« salle-ju. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri župnijskem uradu v Št. Lovrencu. — Drugi železniški voz zastrupljenega sladkorja ie dospel v Zagreb. Vreče so bile posute s pikrinovo kislino. — Umrla je na Dunaju hči največjega hrvatskega pesnika Petra Preradoviča Milica pl, Preradovič. — Spominska knjiga. Slavni in hrabri dalmatinski strelski polk štev. 23 namerava izdati v spomin na težke in zmagoslavne boje na Podgori in za Gorico bogato ilustrirano spominsko knjigo. Da bo ta knjiga čimbolj bogato opremljena s slikami in črticami, naprošamo vse one, katerih znanci in sorodniki so se udeležili težkih obrambnih bojev za Gorico pri našem polku, da pošljejo fotografične slike teh krajev, dnevnike, beležke, dalje fotografije in življenjepise padlih in pogrešanih, portrete vjetih, da jih upotrebimo pri sestavi spominske knjige na naslov: Llpravništva vojnega albuma 23. strelskega polka, na« domestni bataljon, Orahovica, Dalmacija. — Domoljubne in človekoljubne opo« roke na Češkem. »Nar. Politika« poročal V teh dneh se je vršila v Ji činu razprava o ostalini po Antonu Heimann, učiteljskem kandidatu v Jičinu, nadlegi na ruskem bojnem polju. Bil je osemnajstletni mladenič, a vzoren domoljub in človekoljub. V svoji poslednji volji jc volil: Osrednji šolski Matici 28.009 kron, društvu »Komensky- na Dunaju 28.000 kron, Dey« lovemu zavodu za slepec 6436 kron ter re« vežem v Jičinu 500 kron. — Nedavno te. ga je v Jičinu umrla Frančiška Erlichova, ki je v oporoki volila vse premoženje v vrednosti 7'1000 kron Deylovcrnu zavodu za slepce. — Tretji dobrotnik češkega na* roda je posta! Avguštin Deyl, bivši marljivi in skromni obrtnik v Jičinu. Volil je v poslednji volji: Osrednji šolski Matici 8000 kron, društvu »Komensy« na Dunaju 400C kron, Narodni severočeški enoti 3000 K, Narodni pošumavski enoti 3C00 K, okrajni sirotišnici v Jičinu 8000 K, revežem na Visokem Veselju 1000 K ter revežem v Jičinu 500 K. — Vsi trije so si postavili t svojimi plemenitimi volili najlepši spomenik. — Drugo pobiranje kovin na Moravskem, Kakor javlja brnski mestni magistrat, se jc pričelo drugo pobiranje kovi- nastih predmetov v vojne svrhe dne 18. marca. Dotična komisija je šla najpreje k obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, hotelirjem, v klube, penzionate, društva, bob niče, zavetišča, obednice, zabavne lokale, banke, zavarovalnice, da določi predmete, kateri se morajo oddrti ter jih je zapisala v dotični imenik in seznam. — Mesna mizerija v Brnu. Uprava prodaje mesa se bo v Brnu uredila — kakor se uradno javlja — v začetku meseca aprila. Mesne karte se že tiskajo in se glasijo na 15 dkg mesa za osebo na teden. Vsekako se računa s tem, da bo meso redno prihajalo. Kakor poročajo brnski listi, je bilo Brno preteklo soboto sploh brez mesa. — Pač vedno lepši pogled v bodoč-nost. — Odškodnina za vojaške konje. Vsled nove odredbe najvišjega vojnega, poveljstva imajo posestniki, ki so kupili na vojaških licitacijah konje, kateri so jim pa tekom črvih 14 dni poginili, pravico do odškodnine za vse take slučaje do 15. julija 1917 nazaj. — Fogrešnjo se. Vincenc Lavrič, vojna bolnišnica štev. 817, vojna pošta 170 išče svojo mater, brata in tri sestre Lavrič, ki so bivali pred petimi meseci v Domžalah štev. 42. Kdor ve kaj o njih, naj blagovoli imeovanemu proti povrnitvi stroškov sporočiti. — Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o ravnalnih cenah za sukno in blago za obleko v prodaji na debelo in na drobno; o ministrski odredbi z 22. marca 1918, drž. zak. št. 107, zadevajoči promet z orožjem in municijskimi predmeti za strelno orožje; o vinski trgovini na Švedskem; o gospodarskem položaju v Smirni; o novih med vojsko nastalih montanskih podjetjih v Bosni; o neki tvrdki v Stockholmu, s katero bi bilo v raznem blagu (kemikalijah vsake vrste, barvah, barvilih, dalje strojih vsake vrste, orodju itd.) možno stopiti industrijalcem med in po vojski v kup-čijsko zvezo. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno. — Uravnava prometa s sladkornimi izdelki in slaščicami. V smislu § 4., zadnji odstavek, c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 4. sušca 1918, št. 85 drž. zak., zadevajoč promet s sladkornimi izdelki (slad-korčld, kanditi itd.), se sme k ceni blaga zaračunati tudi zavijanje (Packung). K za. vijanju pa v smislu tozadevne naredbe ne spada zavijanje v svilo, baržun, papirnate pentlje itd., kakor je običaj pri piruhnih in velikonočnih kipcih. To zavijanje se ne sme zaračunati k ceni blaga, temveč se mora to blago, ako že ni v zalogi, oddajati brez ovojev. Pri nadrobni prodaji tega blaga se morajo označiti maksimalne cene. Ni pa potreba pri posameznih vrstah ozna-čati cen, marveč zadostuje cena zavitja in prodajna cena vsebine. Prodajalec pa jamči, da cena zavitja odgovarja predpisom maksimalnih cen, n. pr. velikonočno jajce 4 K. nadevek 3 K. Prodajalec je pa dolžan, da stranki, če sama to zahteva, posamezno blago stehta ter ji s tem nudi priliko kontrole o maksimalnih cenah, p Vojaški dopusti. Osrednji odbor na Dunaju je prejel doslej čez 500 prošenj za spomladanske dopuste. Vsi tisti, ki so se ogiasili po 7. aprilu, naj se prijavijo še enkrat pri svojem županstvu, kajti sedaj morajo ta predlagati glavarstvom sezname vojakov, ki so potrebni dopusta. Županstva naj pridno predlagajo glavarstvom sezname z vsemi potrebnimi podatki, n. pr.: Ko-drin Ivan, rojen 1888 v Bukovini, občina Vrtojba, okraj Gorica, vpoklican 27. julija 1914, zdaj pri pešpolku št. 97, 33. marš-komp., vojna pošta 646. Kdor ne ve, kje se nahaja županstvo, naj se obrne ua Župansko zvezo v Gorici, Gosposka ulica štev. 141. p Begunska in vojaška podpora. (Spor med upravnim sodiščem in izvršilnimi oblastnijami.) Osrednji odbor na Dunaju, I., Bankgasse 2, poroča: Beguncem so oblast-nije takoj ustavile takozvano vojaško podporo (prispevek za preživljanj^), kakor hitro so prišli v »državno oskrbo«, to je v taborišče, ali da so začeli prejemati begunsko podporo. Ako je znašala zastala vojaška podpora za cclo dobo več nego prejeta begunska podpora, pa so slednjo odbili od prve kot nekak »predujem«. Notranji minister se je postavil že pred kratkim na to stališče v odgovoru na neko vprašanje grofa Lasockega. Upravno sodišče je govorilo in odločilo drugače. Dne 5. marca 1917 je izreklo s strokovnim plenarnim sklepom pravni nazor (Rechtsan-schauung), da se beguncem nc sme vštevati begunska podpora aH naluralno pre. žlvljanje v taboriščih v prispevek za preživljanje (dic den Fliichtlhigen gcwahrt«? Barunterstiitzung oder Naturalverpflcgung in den Unterhaltungsbeitrag nicht einge-reehnet verden kann). Dalje utemeljuje: Prispevek za preživljanje je določen po zakonu, do katerega ima polno pravico tudi vsak bcgunec. Ako pa la dobi še kako podporo zaradi begunstva, je to bila prostovoljna naklonitev države, ki pa ne more prikrajšati tega, kar beguncem tiče po zakonu. Vsled tega je upravno sodišče tudi razveljavilo ono odštevanje begunske od vojaške podpore. V tem smislu je upravno sodišče razsojalo v vsakem posamičnem slučaju. Toda razsodbe upravnega sodišča nimajo eksekutivne moči in vlada je doslej še povsem na negativnem stališču. Osrednji odbor vlaga v vsakem njemu poverjenemu slučaju posebne vzklice na domobransko ministrstvo, v katerih se na drobno sklicuje na razsodbe upravnega sodišča. Zdaj čakamo na uspeh in razrešitev tega zanimivega spora. Begunci na Kranjskem naj sc v takih slučajih ne obračajo na Osrednji odbor, marveč na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, na Goriškem pa na Župansko zvezo v Gorici, Gosposka ulica 14. Po naši sodbi so goriški slovenski begunci prikrajšani za več milijonov kron. In te bo treba priboriti. — Osrednji odbor je na straži in na delu! p Primorje v begunski oskrbi. Ker je ožje vojno ozemlje načeloma izključeno iz begunske oskrbe, zlasti za oskrbovanje z obleko itd., je Osrednji odbor posredoval vsled nujnih prošenj z Goriškega, pri osrednji vladi in namestništvu, cla bi se sprejelo celo Primorje v begunsko oskrbo. To se je končno zgodilo z naredbo 18. marca t. 1., št. 14.612. Begunci, ki žive na Primorskem, naj takoj naznanijo svoje potrebe glede obleke in obuvala pri županstvih, ki naj pošljejo te izkaze glavarstvu. Ta si potem za zdaj preskrbe blago iz deželne zaloge pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. S tem je rešeno jako nujno načelno vprašanje in veseli nas, da moremo sporočiti našim beguncem to ugodno rešitev. p Prvi kamen za naše bodoče slovensko sirotišče v Trstu. Zveza »Marijin dom« je priredila pred kratkim dobro uspelo S. Sardenkovo »Mater Dolorosa«, kjer je bilo čistega dobička 700 kron — prvi kamen za naše bodoče slovensko sirotišče v Trstu. Prvi korak je storjen. Lepo bi bilo, da bi se tudi druga društva zbudila iz spanja, in to vsa društva na Primorskem, zlasti iz Trsta in tržaške okolice, da bi se pri svojih prireditvah spominjala naše uboge slovenske dece, da ji ohranimo ne le življenje, ampak tudi narodnost. Noben naših otrok naj se več ne izgubi! Čas je torej, da enkrat začnemo; zato gradimo: s skupnimi močmi prepotrebno slov. sirotišče v Trstu, kjer bodo našli zavetišča oni, ki so najbolj revni, ki so najbolj potrebni ljubezni. p Iz Pazina. Maturantinje hrvatske ženske učiteljske šole prirede v proslavo mature dne 13. t. m. v Narodnem domu koncert in predstavo. Na sporedu je iz slovenščine prevedena igra »Kukavica«. p Goriška odvetniška zbornica preloži 20. t. m. svoj sedež zopet v Gorico. p Odobritev pravi! »Zveze slovenskih županstev« v Gorici je zagotovljena. Ustanovni občni zbor sc bo vršil v četrtek 18. t. m. ob 9. uri dopoldne. Zbirališče pri »Jelenu«. Dnevni red; Volitev društvenih funkcijonarjev in slučajnosti. Pričakuje se polnoštevilna udeležba županov, podžupanov in tajnikov. p Išče se Jožef Šuligoj iz Štandreža in Fran Golievšek, oba pri Sapp. Baon Pettau I. Sporočiti je na naslov: Radoslav P., Ljubljana, Linhartova ul. 25. p Beguncem is Solkana se ponovno naznanja, naj nikar ne silijo domov s celo družino, ker stanovanja so popolnoma porušena. Vsak gospodar ali gospodinja, ki želi priti s svojo družino domov, naj pride prej sam si ogledat stanovanje, je li sploh mogoče vsaj za silo bivati v njem. Potne liste s fotografijo naj si dotičnik preskrbi pri okrajnem glavastvu, kjer biva sedaj. Z družino na slepo naj torej nihče ne hodi domov, posebno tisti ne, ki nimajo zemljišča za obdelovanje. Barak nI tu še nikakih. Županstvo Solkan. p Padanje prebivalstva na Reki, Meseca marca se je rodilo na Reki 64 otrok, umrlo je pa 132 oseb; število prebivalstva j se jc torej znižalo za 68 duš, p Dar. Ignacij Obrstar, ekspozit, Zcli-hovo, p. Mozelj na Dolenjskem, je poslal znesek 35 K, to je zbirka onelotnega prebivalstva za piruhe ubogim pregnancem-sosedom. To je že drugi znesek v letošnjem letu. Ilanske Biovise. lj Profesor Ludovik Lederhas f. Starosta učiteljskega zbora I. državne gimnazije, stotinam naše svetne in duhovske in-teligence bivši učitelj, profesor Ludovik Ledcrhas, jc umrl danes ponoči. Njegova značainosl, naravna skromnost in odkritost ga je omilila vsakomur, kdor je prišel z njim v stik. Njegovi učenci so občudovali njegovo znanje, njegovo rcdoljubnost in strogo nravičnost. Svoji družini je bil nad vse skrben, vzorno-krščanski oče. Bodi mu ohranjen med nami blag spomin! lj Nesreča s petrolejem, 151etna učenka Ana Zupan, stanujoča na Dunajski cesti pri Ani Godec, je 4, t. m. hotela v štedilniku zakuriti ter je slabo goreča drva po- lila s petrolejem. V tem se je petrolej vžgal tudi v vrču, ki ga je razneslo. Dekle je bilo hipoma v plamenih. Na pomoč sta ji priskočila gospoda Jarnik in Kokal, jo ovila s svojimi plašči in udušila ogenj. Vendar je dekle dobilo tako težke opekline, da je čez dva dni v bolnišnici umrlo. lj Umrla je v torek zvečer v deželni bolnici Frančiška Goršič. Pogreb bo jutri popoldne. lj »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 24. aprila t, 1. popoldne ob 6. uri v sodni dvorani št. 82 (justična palača, I. nadstropje) s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov; 2. volitev dveh računskih preglednikov in 3. slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. jI Našel se je v nedeljo 24. t. m. v veliki dvorani hotela Union plišast ovratnik. Poizve s v prodajalni Kat. tisk. društva prej H. Ničman v Kopitarjevi ulici. LjiliisKa iprovlz a Meso na rumene izkaznice C štev. 1—1300. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1—1300 dobe meso po normalni ceni v petek, dne 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale ved: od 1 do pol 2 štev. 1—130, od pol 2 do 2 štev. 131—260, od 2 do pol 3 štev. 261 do 390, od pol 3 do 3 štev. 391—520, od 3 do pol 4 štev. 521—650, od pol 4 do 4 štev. 651—780, od 4 do pol 5 štev. 781 do 910, od pol 5 do 5 štev. 911—1040, ocl 5 do pol 6 štev. 1041—1170, od pol 6 do 6 štev. 1171—1300. a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala praške klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: v petek, dne 12. t. m. strankam z zeleno izkaznico A in strankam z zeleno izkaznico B štev. 1 do 400; v soboto, dne 13. t. m* strankam z zeleno izkaznico B štev. 400 do 800. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 4 krone. a Na Viču se bode oddajalo meso pri. vseh treh mesarjih in sicer: 13. aprila, t. j. v soboto na tiste izkaznice, ki so se tekom tedna med stranke razdelile po sledečem redu: štev, 1—100 od 6. do 7. ure, štev, 101—200 od 7. do 8. ure, štev. 201—300 od 8. do 9. ure in od štev. 301 naprej do konca od 9. ure naprej. Za nadaljne tedne bode razpored mesa pribit na občinski deski in pri mesarjih. k Poslanec dr. Wa!dner jc govoril dne 1. aprila — pravi dan za nemškonacional-ne politike — na shodu v Šmohoru. Tožil je nad Čehi, Jugoslovani in Poljaki, pa tudi nad rusko revolucijo. Pravil je, kako težko stališče je v državnem zboru, kjer je zoper nemško manjšino slovanska večina, ter se mora pri raznih državnih potrebščinah me-šetariti s Poljaki. Zagovarja nemške poslance proti napadom »izza gostilniških miz« in pripoveduje, kako složni (?) so nemški poslanci, vkljub temu, da ves svet drugače sodi. Nazadnje se je spravil nad Lahe in izjavil, da za te pri sklepanju miru nc sme biti pardona: odstopiti morajo svojo zemljo, dati čim največjo vojno odškodnino itd. Ko je govoril dve uri, so mu na predlog nadučitelja R. Stissen izrekli zaupanje, a zahtevali od njega, da poskrbi podržavljenje ljudske šole, se zoperstavi jugoslovanski propagandi in — bržkone, če mu ostane kaj časa — nastopi tudi zoper židovske centrale. k »Furor teutonicus« — tuli! Škoda bi bilo papirja in črnila, da bi hoteli odgovarjati na vse, kar zadnji čas pišejo, groze itd. zoper Jugoslovane naši ljubi nemški časniki. Neverjetna podlost, nasil-štvo, vse. mogoče laži, zavijanja se kažejo v njihovih člankih in poročilih. Tolaži nas to: skozi desetletja prakticirajo že to metodo. Da bi bili njih papirnati meči odločilni, uničeni bi bili docela! A vendar živimo, — oni pa, ljubljeni nemški in nem-škutarski časniki se morajo truditi od zore do mraka, da nas — vsaj na papirju pobijajo, odrekajo pravico do obstanka. Koliko let že trdijo, da nas koroških Slovencev sploh ni več, — in vendar vsak dan — tulijo na nas! Nič ne pomaga: Mi vstajamo. a vas jc strah! k Celovški trgovci so tudi čutili potrebo, zglasiti se v svojem gremiju zoper Jugoslavijo. Če slovenskih kupovalcev ne potrebujejo več v svojih trgovinah, se jim pač prav lahko odpomore. Za drag denav bodo Slovenci tudi drugod dobili vsega potrebnega. k Koroško učiteljslvo jc po odboru svoje Zveze sklenilo ostro izjavo zoper deželne odbore, osrednjo vlado in mnoge državne poslance, ker jim nc dovolijo istih draginjskih doklad, kakor jih imajo državni uradniki. Hudujejo se, da se je uredila kongrua, clalje podpore državnim uradpikom, železničarjem itd., a oni da dobivajo vse premalo. Če se jim ne ustre-že, hočejo obstruirati pri 8. vojnem posojilu. k Nezgode. Veliko soboto se je v top-ničarski vojašnici v Celovcu vsled padca smrtno ponesrečil četovodja Schmol, rodom Oger. Umrl je na prevozu v bolnišnico. — V Glini se je vtopila 211etna šivilja K. Fric iz Celovca. k Umrl je dne 2, aprila v Zahomcu ob Žili naš mož, g. Gregor Schnabl, star 79 let. Vse svoje dni se je odlikoval po svoji značajnosti pa tudi ljudomilosti. Pred smrtjo je še podpisal našo deklaracijo. Svoj čas se je boril na Laškem. N. p, v m.I k Slovenske predstave. V »Narodni šoli« v Št. Rupertu ob Velikovcu je tamoš-nja Marijina družba na velikonočni ponedeljek uprizorila zelo dobro uspeli predstavi »Marijina smrt« in »Pri gospodi«. Na vseobčo željo se je predstava ponovila v nedeljo 7. aprila. k Zopettio prebiranje vojaških novincev rojenih v 1, 1894. do 1899. bo: za pol. okraj VolšberfJ v Volšbergu dne 11., 12. in 13. aorila. Za pol. okraj Velikovec na Prevaljah dne 15., v Velikovcu dae 16. aprila. Za pol, okraj Šmohor v Šmohoru dne 22, aprila. Za pol. okraj Beljak v Beljaku dne 24. in 25. aprila. Za sodna okraja Celovec in Borovlje v Celovcu dne 29 aprila, za mesto Celovec dne 30. aprila. k 1691 smrtnih slučajev je bilo 1. 1917. v Celovcu, 1. 1916. pa 1404. Umrljivost j6 bila še enkrat tako visoka kot v mirnih časih. Mestno pokopališče bodo morali zopet povečati. k Celovški mastni svet. V zadnji seil dne 2. aprila jc izjavil odbornik, odvetnik dr. Pflanzl, da po postavni poli ni več mogoče dobiti živil in da je to prepričanje po vseh mestih. — Lepa izpoved nemškega odvetnika, ki je. pozival, naj se no skrivnih potih skuša dobiti kaj živil za Celovec! Jugoslovanski klub in S. L S. Slovenske žene, dekleta in rudarice iz Črne na Koroškem z navdušenjem pozdravljamo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. mejnika 1917, iz dna srca obsojamo uskoSkc gonjo bivšega načelnika S. L. S., z veseljem odobravamo odiočen rastop naših poslancev za versko, najodnj in patriotičuo prepričanji: ter jih poživljamo v zaupanju, da se vojskujejo za pravitnč stvar, da ne odnehajo in zastavijo vse svoje moči, da se prej ko siej zdruiiimo vsi avstrijski Jugoslovani v samostojni jugoslovanski državi pod žezlom staroslavne habsburške vladarske hiše, pod žezlom Njeg. Veličanstva presvitlega cesarja Karla I., ki hoče biti vserv narodom pravičen vladar. — Sledi 437 podpisov. Gerentstvo občine Orehovica pri Št. Jerneju sc navdušeno pridružuje izjavi Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Izrek-) zahvalo prevzvišenemu gosp knezoškofu dr Ant. Bon. Jegliču za njegov odločen nastop in vsem voditeljem slovenskega naroda, kateri s<-izjavili podpirati maimško deklaracijo za našo srečno bodočnost. Obenem izreka jugoslovanskim poslancem svoje popolno zaupanje. — Gerentstvo občine Orehovica, 8. aprila 8. Slovenske žene in dekleta iz občim iška Loka pri Igu navdušeno pozdravljamo majniško deklaracijo. Nobena sita nas nc bc razdružila, trdno kot skala, kot hrast bonu stale in jezik slovenski varovale. Sledi 30f podpisov. Žene in dekleta od Sv. Križa pri Litij sc pridružujejo mainiški deklaraciji s 131 podpisi. pr Seja gospodarskega odseka Sloven ske Matice sc vrši danes 11. t. m, ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. pr Osješko gledališče, ki zaradi adap-cijskih del ni moglo gostovati v poslopju deželnega gledališča, ni opustilo svoje namere, da obišče Ljubljano, Poročajo nam, da se sedaj dogovarja z družbo Union«, ki naj bi prepustilo za gostovanje velike hotelsko dvorano. pr Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobči! Jože Dcbevcc, Str. 415. Cena nevezani knjigi 8 K 80 vin., vezani 11 K. Ko jc Edmondo de Amicis (r. 1846.1 izdal svojo knjigo za mladino Cuorc (Srce), so jo sprejeli Italijani z odprtimi rokami. L. 1901. je že izšla 221, izdaja; prevajali so jo v vse jezike, tudi v slovenščini je izšla. Josipa Stritarja je ta knjiga tako navdušila, da je 1, 1887, čital v Slovenskem klubu dunajskem« razpravo - Srce«, ki-ji je dal povod de Amicisov Cuorc. Svojim rojakom knjigo toplo priporoča, da bi si ž njo blažili srce. Ko je izšel slovenski prevod, navdušenje za knjigo ni bilo kai posebno, ker je pisatelj pisal knjigo za drugačne li-tdi, kakor smo Slovenci, za Italijane in sicer za bolj svobodomiselne. Vendar pa Slovenci nismo dolgo ostali brez knjige, ki je po sestavi -Srcu- podobna, po vsebini pa docela različna in zn naše razmere mnogo boljša. V Dom in Svetu* \s 1. 1894. in 1895. izhajal spis »Vzori in boji t ki so ga mladi in stari z enako naslac' čitali. Ni čuda, saj je bil spisan v lenem ij. ziku, pcln duhovitih iskric in kakor Go tU jev spis »Wabrheit und Dichtung« na rl alni podlagi malo idealizirano in obili;, rane istine. Jeseni 1. 1879. je vstopil učenec Iv v prvi razred ljubljanske gimnazije. K» je doživel v teku osmih let svojega šolanja, razodeva v pismih svojemu očetu in svojemu prijatelju dijaku v Novem mestu. Ves čas mu žare pred očmi trije vzori: luč sv. vere, materinščina in hrepenenje po profesorskem stanu. A vzori niso zrelo sadje, ki kar samo pada v naročje; zanje se je treba bojevati, stanovitno in odločno; zato nosi spis naslov: Vzori in boji. Ta spis je sedaj izšel v posebni knjigi. Knjige bo vesel vsak, kdor jo vzame v roko: dijaki, ki bodo čitajoč jo primerjali svoje življenje z Ivanovim, starejši ljudje, ki se bodo spominjali svojih rožnatih mladih dni. S to knjigo jc stkal pisatelj pester čilim, ki je umetnina po obliki, ljub in zanimiv po vsebini, skratka, to je naš Cuore, samo leoši in duhovitejši, naša zlata knjiga. pr Nova hrvatska drama. Milivoj B. Jankovič (prof. Blažekovič) je napisal tri-iejansko dramo »Prva ljubav«. pr Smrt odličnega poljskega književnika. Iz Krakova prihaja vest, da je umrl te dni odlični zastopnik poljske moderne pesnik in dramatik Lucyan Rydel. Iz njegovih del odseva mehka poljska lirična duša, ki čuti z nar^om in popolnoma razumeva njegovo bol. Z Rydlom zgubi poljska literatura veliko moč. Drame Lucyan Rydla so se predstavljale na vseh večjih slovanskih odrih, pr Francoska revi'a v Zagrebu. »La petite Revue«, književni mesečnik pod uredništvom dr. Grdeniča je namenjen ti-tim Jugoslovanom, ki znajo francosko pa se hočejo v poznavanju francoskega jezrka še izpopolniti. Literarni niveau prve številke je na višku,. Uprava: Zagreb, Akademski trg 2. pr Claude Dcbussy. V Zagrebu s'ave spomin nedavno umrlega znamenitega francoskega skladatelja Caude Debussyja. pr Louis Mabon umrl. »Temps« poroča, da je umrl v Parizu dne 5. t. m. znani francoski pisatelj Louis Mabon. M»s gospodarstvo. g VIIL emisija delnic Jadranske banke. Subskripcija na nove delnice Jadranske banke je izpadla izredno ugodno, tako da je bilo razpisano število delnic mnogokrat prekoračeno. O reparticiji bode te dni sklepal upravni svet, ter se bode stranke o dodelitvi t*.koj obvestilo. # g Informacije pri trgovski in obrtniški tbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubliani pojasnila: o ministrski odredbi z dne 31. marca 1918, drž. zak. štev. 125, zadevajoči oromet z nadomestnimi živili; o neki tvrdki v Berlinu, ki po anoncah v avstrijskih časopish ponuja posojila (svarilo!). Informacije ie le pri krajših poročilih mogoče dati tudi pismeno. , g Razpis dobave orodja. C. in kr. vojno ministrstvo bo meseca anrila t. 1. nabavilo večje množine orodja. Kolkovane oo-nudbe je poslati na vojno ministrstvo (Zen-tralevidenz I. fiir Armeelieferungen) najkasneje do 25. aprila t. 1. Oziralo se bo le na tuzemske izdelke; v ponudbi je navesti katere množine vsake vrste se bodo mogle dobaviti tekom prihodnjih 6 mesecev po dodelitvi naročila. Seznam vrst orodja jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. ..... g Poštni promet avstnjskmu m odrskimi državljani v Odesi. Na avstrijske in ogrske državljane (bosansko liercetjak pri Sežani, Gor. (Darovali sr>: Albin Furlan, Ivan Bergant in Ivan Drašcck po 20 K; '■ružina Ozbič, Jež, Saražin, Malka Saražin, Marija Beniant, družina Koršič, Bralno društvo, družina Stemberger, družina Slnban, Rn--alija Funa, Aloiz Žvokelj^ Pepina Traiupuž, družina Rer.cr in Florijan Turk po 10 K; dru-na ITlača 8 k; Marija Stemberger in družina Mislej do ?. k; Ivan Albreht, Marija Rener, Alojz OzMč, Franca Stipanič, *• matija Stipa-iič, Marija Saražin, Frarc iu Marija Počkar, Marija Počkar, Ana Fur.a, Ivan Počkar, Ana Puna, Ivan Počkar, družina Kenda, družina Funa, Jožefa Večko, družina Trampuš, družina Ren^r, Iiyne .!a_nisl, Kača Stemberger in župan Maks po 5 K; nadalie šestnajst po 4 K, eden 3 K 30 v, osem po 3 K, nalinšliriclcset ro ? K, enoinsedemdeset po i K in osem ostalih 3 K 70 v). — 53S K: Očf.or r.a. d;\ Krekov večer v Litiii (čisti donesek koncerta dr.e 9. fe- 1:ruaria t. 1.)--52fi K C3 v: Mestna hranilnica v Ljubljani, obresti za 1. 1917. od denarja vlo-7.1 nerfa na !;nj. 111.688. — 332 K 38 v: Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. N.-' 6. marca 191N. — 220 K 80 v: Darili iz -Slov. Naroda« (»SI. M.« 9. marca 1018). — K: Mestno žunan-stvo v Radovljici (dar občinskih odbornikov mesta Radovljica mesto venca umrlemu kanoniku Novaku). — Po ?1!> K: Mestno županstvo TCranj; Anica Kurent. KrSko, nabrala na narodnem taboru v Krškem t'"e 10. marca t. 1. — 195 K: Darila iz »S'ov. Naroda« (»SI. N.« 20. marca 1918). — 189 K: Darilo iz »Slov. N« (»SI. N.« 13, marca 1918). — IS«; V: D hovniki dekanijo, Staj. — 150 Ks "eseh družba v Strojevčevi gostilni v Zalemlogu nri Železnikih. — 14') Ks Fr. Ccrar, Stoli pri Domžalah. (zložili občinski odborniki po končani seji z nekaterimi prijatelji v ("ortilni M."t« v/o Ce-rarl. — 133 K s Darila iz »S. N.« (»S. N.< 23. m. 1918). _ 131 K: Odbor Krekovega večera v I i-tiii fčirli donesek konccrta ? dne ?.. marca t. L; donesek koncerta z dne februarja v znesku 538 K, zgoraj). — 125 K; Franjo Borčič, Marine-^"ld. Kan. Batt, v p. 466, ekspozitura C-rado. Dcrovali so: S-o-er,-,' Boris ' ovec 21 K in voiničk! svečenik N. N. 14 K; Frvatje Franjo Borčič, Luka Čuljat, Reko OrcS, Au-drii-a Sviličič, St'epan Vukovič. Toma F.ilaver in Karln Sabo no 10 kron; Konorčič Marko Dugun. Franio Brkan in Čeh Miko po 5 KI. — 115 kron 20 vin.s_ dr. Fran Jankovič, drž. poslamv-. Kozje, Štajersko (nabrali na predlog g. Zemljiča, župana v Radenc:h, slovenski delegate kmetijske družbe in njih t'oslie na prijateljskem sestanku dno 20. marca v Gradcu). — 109 kroni Franc Hcrnjn, Središče na Štajerskem (zbrano ra polit, shodu v Središču 3. mavca kot majhen povratek za dobrote, ki jih je štor' naš narodni velikem svj~ ,;» narodu]. — 107 krost Nabran« v župniji G«- riče nad Kranjem o priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo. — 102 kroni: Marija Kravanja, Jezernice, 3t. Rupert pri Beljaku (zložili Bovški begunci v Beljaku in .le-zernicah. Dali so: Terenija Kaus 10 K: Katarina Kaus 8 K: £liza Kenda in Marija Čopi po 6 K; Matija Kravanja, i rane Klavora, Ivan Gašperšič, Štefanija Šulin, Jožefa Ivančič, Katarina Miiller, Andrej Kaus, Franc Hrovat, Jožefa Kenda, Ant. Jakelj, Ana Čopi in Olga Mrakič po 5 kron; nadalje dve po Štiri krone, eden 3 krone in eden 1 l^rono), — Po 100 kron: Jernej Kopač, tovarnar v Gorici, sedaj v Ljubljani (po dr. Ježu); zbirka v gostilni mestnega župana Hafnerja v Škofji Loki (po F. Finžgarju); županstvo občine Šturje na Vipavskem; županstvo Stjak na Goriškem, mestno županstvo v Postojni; Jožef Drofcnik, veleposestnik, Ši. Jurij ob južni železnici; J. Caharija, župan v Nabrežirii; Hranilnica in posojilnica v Smledniku; Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani od veselice v Ilru-šici dne 24. februarja). — 75 kron: A. Čok, J. Baon VIII., b. h. 4, vojna pošta 549, (/.bral med češkimi, hrvatskimi in slovenskimi kolegi), _ 70 kron: Sorodniki na pogrebu Antona Perhavc, Vipava (po dr. Ježu). — 68 kron: Občina Ustje pri Ajdovščini. — 63 kron 60 vin.: Trški občinski urad v Tržiču na Gorenjskem. — »3 kron 24 via.: Cerkvene pevke v Dragi pri Trstu (po Milki Žerjav). — 56 kron: Jugoslovani pri podoknici v slovo Zinke Fleš v Skofji Loki. — S t kron: Darila iz »Slovenskega Naroda« (>Slov. Narod« 16. marca). — Po iiO kron: Najožji prijatelji krog gospoda Aibina v proslavo spomina dr. Kreka (po dr. Ježu); J. Jalen, Rateče-Belapeč; Ivan Zaplot-nik, posestnik Letenice nad Kranjem; I.ud. Pirkovič, učitelj, Svibno (darovala vesela družba, zbrana o priliki godovania gosp. Josipa Povšefa na Pristavi, Svibno): Pevsko društvo Lipa v Litiji (nabrano na občnem zboru 24. marca t. L), — 48 kron: Darilo iz »Slovenskega Naroda« (»Slov. Narod« 2. marca 1918.) — 41 kron: Vesela družba v Rajhenburgu od Savi. — Po 40 kror. Ciril Ivančič, davčni upravitelj, Cerkno n** Goriškem; družba pri Štemburju v Kandiji. (Zložili so gg. Franc Lamprei, Fr. Zevnik, Franc Volk in Jakob Zadnik). — 35 kron: Županstvo Šmarca pri Kamniku. — 32 kron: Nabrano v veseli družbi v gostilni G. Thalerja v Železnikih. — Po 30 kron: Županstvo Suhor v Beli Krajini; Fr, Gomilšek, župnik pri Sv. Petru na Medvedjem selu (od tega je darovala Hranilnica in posojilnica tamkaj 20 kron in Kat. slov. izobraževalno društvo istotam 10 kron); županstvo občine Podkraj. — 29 kron: Franc Go-lež, nadučitelj, Sv. Kunigunda pri Konjicah, Štajersko (od tega je darovalo tamkajšnje učiteljstvo 15 kron, občinski odborniki pa 14 kron). — 26 kron 38 vin.: Županstvo Naklo na Goriškem (nabrale vrle Barčanke o priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo), — Po 25 kron: Jakob Sem, trgovec, Ljubno, Štajersko; županstvo občine Dol pri Ljubljani: županstvo Mošnje; Josipina in Mirko Uloga mesto venca na grob nečakinji Julki Lazar. — Po 23 kron: Župni urad v Smledniku — drugo zbirko župljanov te fare; Katoliška Bukvama prilično nabrano. — Po 21 kron: Alojzij Dolgan, Geb. Back. 122, et. pošta 277 (zlomili so: Karel Kačič 6 kron, Al. Dolgan 5 K. eden 4 krone in trije no 2 kroni); županstvo Trzin. — Po 20 kron: Florijan Božič ,inženir (po »Jugoslovanu«); Ivan Jur-ca, posestnik, Pelkovec pri Rovtah; Jos. Mandelj, uraclmk v tobačni tovarni v Ljubljani; Franc Pečnik, župnik v Podgorju pri Slov. Gradcu; člani novomeške podružnice Slomškove zveze (po Olgi Andrejčič); Edko ker. jančič, enoletni prostovoljec, Kisa, Qu. Abt. Gr. L„ vojna nošta 487: Kmetijsko društvo, Loški potok; žucanstvo Križka vas pri Višnji oori. _ Fo 15 kron: Albert Lcban, Gorenja Tribuša ob Idrijci; Fr. Soindler, župnik; Št. Jurii ob Pesnici; Fr. Lovšin, kaplan, Loškt potok; Ručigaj, Dobeno pri Mengšu. — 12 . kron: Fr. Tomirec, Krška vas, nabral v veseli družbi pri Rozmanu na Stromljah. — 11 j kron: Neimenovan no dr. Janezu Samsa, nro- ; fesoriu v Znvodu Sv. Slan-slava, Št. Vid. — — 10 kron 20 vin,: Franc Trop, župnik, R:m-ske Toplice, Štajersko. — Po 10 kron: Dr. Frančišek Kogoj, zdravnik, Jesenice; Ana Wernig, Dešč:ce pri Vrhi ob Vrbskem jezeru; j M. Kovačič. poročnik. Schtz. Baukomp. 2/37, vojna pošla 349; Marin Bulič, praporščak iz Solita; Valentin Frelih, župan, Osclica nad Škofio Loko; Raifajznova posojilnica, Št. llj pri Velenju: dr Ivan Fugino, Dubrova Pob-ca, Dalmacija; Tomaž Olip. gostilničar, Sele mi Borovljah; Fr Roblek, Sele pri Borovljah, Koroško: Ivan Kuchlinfl. župni upravitelj, Gorje pri Zilski Bistrici, Koroško (daroval je on sam 5 kron in Ludvik Mešnik enako 5 KI; županstvo občine Želimlje pri Ljubljani; Fr. Petek na Ljubnem v Savinski dolini. — Po 5 kron: N. N., Podpač pri Preserju; Janez Berlak, Dragovič pri Ptuju; # Matija Hudover-nik, umirovljeni učitelj, Zasip pri Gorjah. — 4 krene: Doroteja Jug, Grada-. Belakrajina. — Nadalje eden 3 krone, eden 2 K 50 v, eden 2 K 10 v in eden 2 kroni. Skupaj Od preje . 14.289 K 21 vin. 92.122 K 44 vin. Skupaj .......106.411 K 65 vin. Od tega pa se je vrnilo J. Ču., Štajersko, 70 kron, ki so bile namenjene za Krekov dom in ?o le pomotoma došle nam v roke. Torej je dosedaj nabranega 106.341 K 65 vin. Ljubljana, dne 28. marca 1918. Odb~.r za dr. Krekov spomenik. i konjem, zanesljiv, dobi stalno službo v hotelu »Slon« v Ljubljani. 1178 Kupi se lisica z malim vrtom. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro •hiša 1114«. K'ipim _m .K«, mlmM W LiHfiSdf ze. 100.060 do 300.000 kron. SJ |i 300.000 Ponudbe pod »Hiše.«, Ljubljana, poštni predal 74. l&IBtiCK m m$m sprejme K-.koj % ;;<«•';"'■ ;is 30, Ogrsko. 366 SS&^U^ i. i Velika zaloga rabljenih, skoraj novih pisaBeiifi stroi^i različnih sistemov, kakor: Remington mod. 10, Yost, Titania, Ideal, Regina, Kanzler, Victor, Ulti-ma, Mignon i. t. d. — Razmnoževalni aparati in njih potrebščine. — Prvovrstne barvne trakove v vseh širinah in barvah. Ogljeni (karbon) papir ter vso druge strojepisne in pisarniške potrebščine; tudi pisemski ovitki, zavojni papir, pečatni vosek, pivnik, strgalke i. t. d. na zalogi. Edina specijalna trgovina na Kranjskem: THE REX CO„ LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje, nasproti pošte. Trgovci! Ako hočete svoje odjemalce zadovoljiti, poslužite se kakor kavni nadomestek I s 50 % sladkorja, lug, Vaniljin sladkor, pecilni prašek, nadomestek škroba, pravi čaj, difiave, francosko žganje, pralno milo itd. itd. 1201 Za dobro kakovost svojih izdelkov jamči priznano solidna ter slovenska tvrdka F. Šibenik, d, Zagreb, Prostovoljna javna dražba raznih »©iS se bode vršila v nedeljo, dn6 14, aprila t, 1. ob 11. uri dopoldne na bivšem Ravnikarjevcm teoa-lišču nasproti kolodvora v Domžalah. Stavbe, skoro nove, so krite deloma z opeko, deloma s strešno lepenko. Natančnejši podatki se dobijo lahko pri lastniku Fr. Ravnikarja, mestnem tesarskem mojstru v Ljubljani, Linhartova ulica štev. 25, ali pri M. Ravnikarju, tovarn* slamnikov v Domžalah. BARVA ZA OBLEKE, zajamčeno dobra v vseh barvah: 1C0 zavojev 50 kron; 500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev; 1000 zavojev po 40 kron za 100 zavojev, TABAKON, nadomestek za tobak: za cigarete 1 karton 120 zavojev 70 kron; za pipo 1 karton 120 zavojev 60 kron. Z dovoljenjem c. kr. iin. ministrstva dovoljen tudi v traiikah. PERILNI PRAŠEK »Zipo«, 350 zavojev 90 kron, LUG »TON-TON«, popolen nadomestek za milo. Za pranje, ribanje itd. Za vsako hišo, bolnišnico, tovarno itd. neobhodno potreben. Zaboj 20 kilogramov 56 kron. ŽEBLJI ZA ČEVLJE, sukanec, sandali, slamnat« krtače itd. —::— Zahtevajte cenik! — ::— Podpirajte domačo tvrdko! Se priporoča R. COTIČ, VRHNIKA. M » Edina v nemškem jeziku izhajajoča jugoslo« vanska revija, edini tudi zunanjemu Svetu dostopni jugoslovanski organ, poklican, na zunaj zastopati interese Hrvatov, Slovencev in Srbov in naše slovanske brate zunaj slovanskega juga informirati o kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih razmerah troedinega naroda. »Siidslavische Rundschau« je bila oblastveno ustavljena. — Da se izpolni vrzel, sc jc ustanovila »Neue Siidslavische Rundschau« kot bojni in informacijski organ za interese Hrvatov, Slovencev in Srbov. — Poživljamo torej vse one, ki žele zmage jugoslovanski, torej tudi občeslovanski stvari, da sc naroče na »Neue Siidslavische Rundschau«. — Obenem opozarjamo slovanske firme, da je »Neue Siidslavische Rundschau« najugodnejši posredovalec za nakup in prodajo blaga na slovanskem jugu, da se torej v listu »Neue Siidslavischc Rundschau« inserira najuspešneje. — Naročnina na »Neue Siidslavische Rundschau«^ stane vse leto K 30, polletno K 15, četrtletno K 8. — lnserati: Cela stran K 150, polovica K 7$, četrtina K 40. — Tudi prosimo slovanske politike in nacionalne ekonome sotrudništva. Vprašanja in naročila jc naslavljati na: »NEUE SODSLAVISCHE RUNDSCHAU« Zc< stolni ?n okolici, da j d* odprt v Postojni — Mailand 201. vsake prve dni v tednu: nedelja, ponedeljek in torek. Zaloga najnovejših dunajskih modelov in svilenih čepic. Sprejemajo sc vsa popravila in pre-krojenje klobukov. S točno postrežbo se priporoča P. RECKNAGEL, nasled. A 1 137/18—23. ::,imssammtma Vsled sklepa z dne 16. marca 1918, opr. štev, 137/18—13 sc prodado dne 15. aprila 1918, dopoldne ob 9. uri, v Ljubljani, Lončarska steza, hiša Drelse, na prostovoljni javni dražbi nastopne v zapuščino pokojnega g. Avgusta Jagodica spadajoč« premičnine: 1. 2 devetletna srednjevisoka belca (Eisenschimmel), dpbro rejena, po 3000 K .......... 6000 K 2. 1 par prsnih oprav po 50 K = . , 100 K 3. 1 par komatov z opravo po 100 K . 200 K A. 1 rabljena plišasta vozna odeja . 5 K 5. 2 karirani rabljeni konjski odeji po 2 K 50 h =....... 5 K 6. 1 lahka dvovprežna kočija, rumeno pleskana........ 1800 K 7. 1 lahka dvovprežna kočija, zeleno pleskana .......... 1700 K Reči se smejo ogledati dne 15. aprila v času med 9. in 'A 10. uro dopoldne pa licu mesta. Pod cenilno vrednostjo se premičnine ne prodajo, C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L dne 8. aprila 1918. Št. 15.113/17. Podpisani mestni magistrat razpisuje napravo lesene tržne lope na Pogačarjcvem trgu. Tozadevni načrt, proračun, pogoji in drugi pripomočki se lahko ogledajo v mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. V ponudbi je navesti jednotne cene in na podlagi teh izračunjene zneske, dalje da se ponudnik podvrže vsem stavljenim pogojem. Ponudbe je vložiti v mestnem stavbnem ura du do 20. aprila 1918 do 12. ure opoldne. mestni magistrat Mlinski dne 5. aprila 1918. Kranislfa deželna podružnica c. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvena zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/IB sprelema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndi z vojnim riztko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja laven zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. ziko/ anja. ejžimi E