».muli.                         i mij«), i p«*»t, a. i*i mt    .^T'           mx.kii.
t
•Slovenski Nirod* vtlfi p« poMt
a AvftroOgrrtt:                 .                    n Nemaj* i
ćelo tato skupa] niprnj     .   K 35* - I ćelo teto ntprej   .   .   .   .   K 30*—
&m! :   : :: : llz  «•********* *«•*«• •
da meste    m         •     •   •    •    2 30 I eelo l«to naprej   •   •   •   .   K 35.—
Vpraltnjem glede Tnseratov st na; priloži rt odgovor đopftntei ali ftutnVt, gJpmnUtv* toodtj, đvorilče levo), KmmftoTt milu M. i. UUIm itSS.
Mufa tuk «u ivtfcr Utimb« m*«U« fm prmsmlhm.
Inserati veljajo:   peterostopna  p*it  vrsta  zm enkrat  po 20 y*"*» m  dvakrat
po  18 vin., za trikrat ali   vefkrat   po 16 vin.   Parte in zahvat vrsta 25 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru.
Uptavnifttvu ruj te pošiljajo naročnin«. reklamacije, insenti L 1 d,
to je idmtnistrativne stvari.
^——   Posiattia ttavflfc« w«l|a li viaarltv.                  ■
Ka ptsmetu narobila bret istodobne vposlatve iiaročninc te ne oiira. JtaroiM tiikJtfttaV ttltfM *. M.
»Stortttkf Narod* vetja v Lf«kl|amt
na dom dostavljen:                               v upravništvu prejeraan:
ćelo leto naprej   •   .   •   •   K 24—     ćelo leto naprej   •  t   •   •   K 22*— pol leta        m        .'••.•    •  12-—      pol leta        „        •'.••:•    ■ li*—
tetrt leta    .      .&.*.   .   6'-     četrt leta     .      •  .  .]>   .   5'5O na mesec   «     !-«•••?—    na mesec    .      • ♦ # V   •   1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrtdniitfoi latOtTa aOlca ft 9 (v prlUiCja icvoj tcltfon #t 94.
Romunija je napovedala Avstriji vojno.
Voina napoved Italiie Nemčiii.
Dunaj 28. avgusta* (K. b.) Včeraj ponoći je prišel kraljevski romunski poslanik v ministrstvo zunanjih del, da je izročil noto, glasom katere se smatra Romunija, da je od 27. avgusta ob 9. zvečer z Avstro-Ogrsko v vojnem stanju.
Berolin, 28. avgusta. Wolffov biro javlja: Romunska vlada je včeraj zvečer napovedala Avstro - Ogrski vojno. Zvezni svet bo takoj sklican na sejo.
Berolin. 27. avgusta. (K. b.). Kraljevsko italijanska vlada je s posredovanjem švicarske vlade dala sporočiti cesarski vladi, da se smatra od 28. avgusta v vojnem stanju tuđi z Nemčijo.
Vojna napoved Romunije ne priđe nepričakovano. 2e davno so se vršile na Romunskem vojaške priprave, ki so bile najboljši dokaz, da je položaj skraino napet in resen. Hujskarije romunskih intervencijoni-stov, pritisk entente, iredentistični nacrti romunske vlade same so bili od izbruha evropejske vojne sem najjačji argumenti politike, katera je hodila od vsega začetka po -italijan-ski potihe. Tuđi Romunija je bila v mirnih časih naša zaveznica na pođ-lagi vojaške konvencije, ki je stavila romunsko armado ramo ob ramo z našimi četami. Ob izbruhu vojne se je postavila Romunija na stališče, da ie konvencija ne veže in Avstrija ter Nemčija ^ta morali molče akceptira-ti to stališče, da svoje zaveznice takoj ne poženeta v — sovražni tabor. Od tistega časa je čakala Romunija le še na »ugoden trenutek*. da poseže v vojno takrat, kadar bi bilo to zanjo najitianj riskantno in najbolj dobičkanosno. Naša politika je stre-mela za tem prepričati romunske državnike, da je za Romunijo najbolje, da ostane nevtralna in se ne vme-šava v spore in boje velikih držav. Vse je bilo zaman. S pomočjo Rusije upajo Romunci doseći svoje cilje. Ko je včeraj prispelo poročilo, da se smatra Italija od danes v vojnem stanju z Nemčijo, je bilo jasno, da je ta »danes« velepomemben termin še za druge velike dogodke. Včeraj ob X popoldne je sklenil romunski kron-ski svet napovedati naši monarhiji vojno. Romunska armada hoče udariti na Sedmograško in ruska v Be-sarabiji zbrana vojska je pač že si-noči začela prodirati čez Donavo in Dobrudžo v Bolgarijo. Vojno stanje je nastopilo 27. avgusta ob 9. zvečer.
Monarhija je korak Romunije pričakovala in je vse pripravila, da se bodo nacrti novega soražnika izjalovili in razbili ob neomajni obrambi naših slavnih č e t. Nemčija nam v teh težkih tre-nutkih stoji zvesto na strani. Na ro-munski korak bo ona odgovorila z vojno napovedjo. in njene čete sto-jijo že ramo od rami z naškni na straži v sedmograških gorah. Tuđi ruska invazija bo naletela na bolear-ski severni meli na ljut odpor in Boj-s:arijo bodo tam podpirale nemške in turske čete. Tako je vse storjeno. da «e preprečijo nakane, ki so jih skovali naši sovražntUL
v tezkih trenutkm se obracajo avstrijski narodi, polni zaupanja. na junaške svoje annade. od katerih trdno pričakujejo zaščite in obram-be. To skalnotrdno zaupanje jih ni nikdar varalo in jih tuđi tokrat ne bo.
V zadnjih irenotkih.
Odločilni  kronski svet v  Bukareštl.
Bukarešta, 26. avgusta. <Kor. u.) Agence Roumaine javlja: Oficijozna »Independance Roumaine^ je objavila  nocoj   sledeči   komunike:
Laži in skrbi, ki so se zadnje dni pojavile z raznih strani, so vzbudile v Nj. Vel. kralju željo, slišati v po-svetovanju mnenje ne le vlade in za-stopnikov parlamenta, temveč tuđi voditeljev strank. bivših ministrskih predsednikov in bivših predsednikov zbornice. Mesto da bi priznali kra-Ijevemu pozivu ta značaj, se trudijo nekateri listi, napraviti iz tega dej-stva pretvezo za nove agitacije in hujskarije s tem, da spremljajo kraljev poziv z neupravičenimi komen-tarji in napačnimi podrobnostmi.
Kronski svet se vrši jutri v nedeljo ob 10. do-poldne v palači Contro-c e n i.
I Tdeležili se ga bodo č I a n i vlade, bivši ministrski predsedniki Carp. Majorescu. Rose t ti, voditelji strank M a r g h i 1 o m a n. F i I i p e s c u, Take J o n e s c u, biv-Ši in sedarji predsedniki zakonodaj-nega zbora Ferekide, Canta-cuzene. Paschani, Olane-s c o in Rovesco. slednii mesto senatnega predsednika Vasila Mi5si-ra, ki se mudi v inozemstvu.
Kronski svet preložen na popofdne.
Bukarešta, 27. avgusta. (Kor. u.) Za danes ob 10. d opol dne napovedani kronski svet Je bil preložen na 3. uro popoldne. Prehod ruskih čet  skozl   Dobmtfto.
>Dreptatea* potrjuie. da ie prehod ruskih čet skozi Dobrudžo skle-njena stvar. Rusi so izgradili progo Akerman - Tašbunar, da olajšalo transporte. Na začetku Brusflovove ofenzive je štela ruska v Besarabiji se nahajajoč armada 250.000 Rusov in 60.000 Srbov. Nakopičila Je velike množine municije. Rast M bili prehod
ze davno izvršili, da se Brusilovova ofenziva ni ustavila in da se ni pokazalo, da Sarrail ne more proti Bol-garom ničesar opraviti.
Romunski vojni mmister.
Iz Bukarešte poročajo: General Iiiescu ne postane načelnik general-nega štaba, temveč bo v slučaju vojne imenovan za vojnega ministra, medtem ko prevzame ministrski predsednik Bratianu portfelj zuna-njega ministrstva.
Vojaške priprave na Romunskem.
Bukarešta. 26. avgusta. »Moni-teur< onjavlja sklep ministrskega sveta, da se naj zviša izredni kredit za armado od 600 milijonov na 800 miiijonov frankov. — General Paru-skivesce je imenovan za ravnatelja municijske industrije, generalni ko-njeniški nadzornik, general Popovi-ci, je imenovan za poveljnika 1. ar-made mesto generala Avarseca.
Izredna avdiienca   nemškega in avstriiskega   poslanika  v  Bukareštl.
Preko Londona poročajo: Romunski kralj je sprejel v torek nem-škesra in avstrijskega poslanika v avdijenci in sicer najprvo vsakega posebej potem pa oba skupaj. Ta avdiienca je bila najdaljša od vseh, ki i'h je kralj Ferdinand kedaj do-volil.
Kotiferenca generala Iliesca z nemškim  vojaskim atašejem.
Iz Bukarešte poročajo: Generalni tajnik vojnega ministrstva. general Iiiescu. je imel vejurno konfe-renco z nemškim vojaškim atašejem, baronom Hammerstemom. Temu po-svetovanju se pripisuje velik pomen. Nove vesti o ultimatu entente.
»Vossische Ztg.« poroča iz Londona: V angleŠkih krogih je razšir-jena vest. da bo četverozveza zahte-vala od Romunije v določenem času točen odgovor ali dovoli prehod ruskih čet skozi Dobrudžo ali ne.
Konference v Petrogradu radi Rofnuoife.
Preko Stockholma javijajo: V Petrogradu so se zadnje dni vršila izredna posvetovanja ministrskega predsednika Stirmerja s poslanik! četverorveze. Romunski poslanik DianuMdi, ki bi se imel te dni vrniti v Petrograd, ostane Se v Bukarešti, da se udeleži tainkajšnjih konferenc.
Ruski listi priznavajo, da se ucinek sovražnih uspehov na razpoloženje v Romuniji ne da zanikati.
Tuđi Take Jonescu hoče triuraf četverozveze.
Iz Bukarešte poročajo: Kakor njegov somišljenik Filipescu, tako je poslal tuđi Take Jonescu pariškemu »Journalu« brzojavko, ki pravi: Francija je rešiteljica civilizacije in svetovnega miru. Nemška zmaga bi bila zasigurala uspeh reakcijonar-stva. Francija bo izvojevala triumf narodnostnega principa. Vem, da bodo aliiranci zmagali. Najprvo bo padla Avstro - Ogrska, potem borno doživeli obleganje Nemčije in nje kapitulacijo. Da bo zmaga trajna, je treba ogromnih žrtev. Zmaga mora povzročiti preobrat Evrope. Neob-hodni pogoj je likvidacija Avstro-Ogrske, ki je zgolj privesek Nemčije.
Neresnične vesti o bolgarsko-romunskem spopadu.
Bukarešta, 26. avgusta. (Kor. u.) »Viitorul« piše: Nekateri listi, ki ho-čejo biti dobro podučeni, javljajo, da so bolgarski vojaki napadli romunsko stražo pri Alkaltih v Dobrudži, pri čemer da so imeli Romuni mrtve in ranjene. Uradno se to poročilo de-mentira. Napad se ni izvršil in radi tega tuđi ni mrtvih in ranjenih. Kakor vse senzacijonalne ve_sti, ki jih je zadnje dni razširjalo interesirano časopisje. da razburi prebivalstvo, je tuđi to poročilo ednostavna izmišljotina.
Romunski glas o gospodarski pripravljenosti  centralnih  držav.
Oficijozna »Indćpendance Roumaine je objavila dne 16. avgusta uvodnik, ki konstatira, da so vsi nacrti, izstradati centralne države, zaman. Ne glad in Iakota, temveč meč bo govoril v tej vojni odločilno be-sedo. Z ozirom na usta vi j eno ofenzivo Četverozveze in na bolgarske uspehe se smatrajo ta izvajanja ro-munskega lista kot dokaz, da preso-jajo v Romuniji vojni položaj za centralne države ugodno.
Italijani se zanašajo na Komune.
Curili, 26. avgusta. Milanski »Seeolo« javlja: Intervencija Romu-ni}e je popolnoma gotova. Gre le še za termin. Romunija je izvršila vse priprave za prehod ruskih čet čez Donavo pri Tulči.
Iz Rima poročajo: V italijan-skem min. svetu v petek je poTOčai Sonnino rudi o romunskem vpraša-niu. Izjavil je, da je nastala v položaju velika sprememba, ki je za če-tverozvezo povsem ugodna. Pogaja-nja z Romunijo se še nadaljujejo. Med sejo min. sveta je prišel na kon-zulto romunski poslanik Ghika.
Italija f njii i Ho.
Berolin, 27. avgusta. (Kor. ur.) »Nord. Abertd Ztg.« piše: Nota, s ka-tero je italijanski poslanik v Bernu po naročilu svoje vlade dne 27. avgusta prosil švicarsko vlado, naj ob-vesti cesarsko vlado, da se smatra italijanska vlada od 28. avgusta v vojnem stanju z Nemčijo, se glasi v prevodu tako-le: Po naročilu vlade Nj. Veličanstva imam čast sporočiti naslednk naznanilo Vaši ekscelenci
in zveznemu svetu; Sovražna deja-nja nemške \ia<le proti Italiji slede drugo drugemu z rastočo silo. Do-volj je omeniti opetovano preskrbo-vanje z orožjem in municijo za vojno na kopnem in na morju, ki jih je dala Nemčija Avstro-Ogrski, takisto neprestano udeležbo nemških oficirjev, vojakov in pomorsčakov pri raznih, proti Italiji naperjenih v.ojaških ope-racijah. Tuđi se je zahvaliti samo podpori, ki jo je dala NemČiJa' Avstro-Ogrski v raznih oblikah in v veliki meri, da je tej pred kratkim bilo mogoče zbrati sile za podjetje posebne razsežnosti proti Italiji. Dalje je omeniti, izročitev italijanskih vjet-nikov. ki so pobegli iz avstro-ogr-skih koncentracijskih taborov na nemško ozemlje, sovražniku, na pri-govarjanje cesarskega zunanjega urada nemškim kreditnim zavodom in bankirjem dani poziv, naj smatrajo vsakega italiianskega državljana za sovražnega inozemca in zadrže vsako plačilo, ki se jim dolguje. končno prekinjenje izplačevanja rent italijanskim delavcem, ki jim gredo na podlagi izrečnih določil nemškega zakona. Vse to so pojavi, iz katerih se razvidi pravo diplomatično stali-šče ces. vlade napram Italiji. Takega stanja kraljevska vlada ne more dalje trpeti. To pogloblja na izključno škodo Italije težko nasprotje med dejanjskim in pravnim položajem, ki je že po sebi nastalo vsled tega, da sta na eni strani Italija, na drugi strani Nemčija zvezani z dvema državnima skupinama, ki imate med seboj vojno. Iz navedenih vzrokov javlja italijanska vlada v imenu Nj. Veličanstva kralja Italije, da se smatra od 28. avgusta v vojnem stanju z Nemčijo in prosi švicarsko zvezno vlado naj izvoli navedeno sporočiti nemški vladi.
K temu pripominja »Nordd. AHg. Ztg.« Formelna vojna napoved^Nern-čiji preminja malo de facto obstoieče stanje. Ko je Italija lani napovedala Avstro-Ogrski vojno, je cesarska; vlada, predno je knez Biilow zapu-stil poslaništvo v Rimu, opozorila italijansko vlado, da so .povsod av^ stro-ogrska vojaška telesa pomeša-na z nemškimi četami in da bi napad na avstro-ogrske čete povsod obenem bil naperjen tuđi proti nem-. škim četam. Od nemške strani torel ni bila italijanska vlada puščena niti trenotek v dvomu, da smatra Nemčija vojaško podporo svojega av«< stro-ogrskega zaveznika proti vsa-kemu nasprotniku za svojo zavezni-ško dolžnost. Kar se tiče v noti onie-njenega izročanja ubeglih italijanskih vojnih vjetnikov iz Avstro-Ogr_5ke, je resnično, da je bilo kakih šest italijanskih vojnih vjetnikov. ubeglih ia avstrijskega vjetniškega tabora, zadržanih pri prekoračenju nemške me^ je in nazaj poslanih. Slo je pri tem za postopanje podrejenih organoM carinske uprave, ki ga cesarska vlada ni odobravala. Ta je temveč že pred meseci na opozoritve italijanskej vlade napravila povoljne predlogđ za zadovoljivo resitev zadeve. Trdi^ tev o poseganju nemške vlade v tu-zemske bančne naložbe in zahteve Italijanov glede delavskih rent, so samo ponovitev v Juliju 1. 1. v itali-janskem časopisju izišlih trditev, k! so  bile   fe   27, julija t. L  v^NojtjdJ
Strni 2.                                                                                             .SLOVENSKI NAKUD\ dne *B avgusU 1916.                                                                                                 iiev. 196.
Alte. Ztg.< temeljito ovržene. Do-1 stolno bi bilo. da se Je it*nia"f^a vlada odpovedala utemeljevanju svoje voine napoveđi Nemčili s sofi-stičnimi argumenti. S tem ne bo pre-motila nikogar glede tega, da ie njena odločitcv le dalnja konsekvenca njene prel storjene prelomitve zve-stobe in uspeh že večmesečnega pritiska Angleške in njenih zaveznic.
•
Ko je Italija stopila v svetovno vojno, pač ni mislila, da se bo boje-vala tuđi z Nemeijo. Italija je imela nalogo, dati Avstro - Ogrski smrtni sunek z iužne strani. Predstavljali so si v ententi takrat to nalogo za iako lahko in sodili so v Italiji, da v par mesecih zasedejo italijanski vo-jaki Goriško, Trst, Dalmacijo in poj-dejo lahko preko Ljubljane proti Du-naju. Potek vojne pa je bil čisto dru-gačen, kakor so sodili zavezniki in }\m je prekrižal vse upe, da pojde z vojno kar gladko in bo prav Italija ona, ki bo pomagala tako. da pade v kratkem cdločitev ter bosta prema-gani Avstrija in Nemeija. Italija je hotela ostati le pri svoji vojni proti Avstriji, hotela je le vodrešiti italijan-sico ozemlje ob Adriji« fn si zagoto-viti »nevarne meje«, vse druge aspiracije njene na morju in na Balkanu hi se uresničile dogovorno z zavezniki kar same ob sebi po hitrem porazu centralnih držav. Ali prišlo je vse drugače. Lahke zmage ni bilo, vojna se je zavlekla in zavezniki Italije so začeli od nje zahtevati vedno bolj pomoć proti centralnima državama na vsch bojiščih. Cadorna se
Je branil ter kazai na teffcoCfc ob So-
Ci in na Tirolskcm. gospodarska od-visnost Italije od Anglije in Francije pa )e rastla. Angleži tn Francoii so pomagali lUdiJanom, uhtevali pa veđno bolj itaUJansko tilo tuđi proti Nemčiji. Velik del ltattjanskeea Časopis ja je dan na dan hujtkal proti Nemčiji, končno, ker Je Italija prišla popolnoma v oblast Angletev in Franeozov, je morala slediti vojna napoved Italije Nemčiji, proti kateri je govorilo pri Italijaaih predvsem toliko gospodarskih ozirov. Te dni Je. ko so se lzkrcali italijanski voja-ki na Balkan, je šel po listih glas, da je določil Cadorna to vojaStvo za operacije na Balkanu, ki ne bodo na-perjene proti Nemcem, hitro nato pa je prišla napoved vojne in tako se nahaja Italija sedaj v vojni proti obe-ma svojima dobrima zaveznicama.
Posledica italijanske vojne napovedi se še ne dajo pregledati. Vse-kakor bo ententa sedaj z večjo energijo in najbrž boljšim uspehom za-htevala pomoć italijanskih Cet tuđi na drugih bojiščih. Gospodarski stiki med Nemčijo in Italijo so bili pred vojno silno živahni in v Italiji je investirano mnogo mtlijonov nemškega i kapitala. Ni izključeno, da so italijan- [ sko vlado gnale v vojno proti Nem-čiji tuđi skomine po nemških zavo-dih in tovamah, ki se nahajajo na italiianskih tleh.
Vojna na Balkanu.
NASA IN NEMŠKA URADNA
POROCILA.
DunaJ, 26. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: V Ju^ovzhodno bojišče. Nieesar pomembnega.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Uradno  se   razglasa: * Jugovzhodno   bojišče.
NiCesar novega. Namcstnik    načelnika    generalnega
štaba pl. H o f e r, fmi. •                           *
Đerolin, 26. avgusta. (Kor. ur.) NVolifov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Balkansko   bojišče.
Severozapadno od Ostrovskega Jezera smo napredovali v napadu na Cigansko planilo ter na moglenskl fronti zavrmli Sovražoe šunke.
Berolin, 27. avgusta. (Kor. ura<l.) \Volffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče. Na vzhodnjem bregu Stmme prodirajoče bolgarske čete se bližajo izlivu reke. Na fronti pri Moglenu so se oonesrečili srbski napadi na bolgarske pozicije v dolini Bucjuk.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
26. avgusta. Desno krilo na-daljuje svoje prodiranje. Kolona, ki prodira južno Ohridsk.ega jezera, je dospela do vaši Malik ob obrežju istoimenskega jezera. 10 km sevemo od Korice. V dolini Moglenice so poskusili Srbi po svojih brezuspešnih napadih od 21. do 23, avgusta dne 25. avgusta napasti v smeri na vas Bahovo. mi pa smo jih zavrnili. Stre-ljanje pušk ie trajalo ves dan. V Vardarski dolini obojestranski artiljerijski ogenj. V vaši Dolčeli smo vjeli angleški oddelek s poveljujočim častnikom vred. Levo krilo je prodrlo s Parnar planine ter zasedlo egejske obrežne pokrajine. Vse an-gleške čete so se umaknile proti Orfanu in Cagacu. Pred Cagacem in Orfanom smo zasedli Crto vaši Lako-vica - Dedebali - Arsakli - Mentešli. — VČeraj zjutraj so preleteli trije ruski hidroplani v veliki visini preko Varne ter vrgli nekaj bomb na me-sto in pristaniSČe. Žrtev ni bilo. Materijalna škoda je zelo majhna. Naši hidroplant so dvakrat napadli z vidnim uspehom flotiljo ruskih lađi], ki i križarila 10 milj od obaH. Vsi hidroplani so se vrnili nepoškodovani.
SOVRA2NA    ARMADNA     PORO-
ČILA Z BALKANA. Francosko uradno poročifo.
24. avgusta. Izpremembe se nišo izvršile. Silen boi se je vršil na levem krilu srbske armade severno od Ostrovskga jezera. Srbi so lahno napredovali med Mogleno in Cerno. Artiljerijski boj se je na ostalem delu fronte nadaljeval. Na§i topovi so ob-streljevali vaši, kjer so se bili vgnez-dili majhni bolgarski oddelki; nekaj jih je bilo videti prodirati   v   raipib
smereh vzhodno od Strume. Do sedaj pa ni bilo opaziti zbiranja Čet. Železniški most čez Angisto je bil razd^jan, da smo Bolgarom prepre-čili, da bi bili dobivali z železnico provijanta. Srbskim četašem, ki so oviraji prodiranje Bolgarov proti Florini, se }e posrečilo zopet dospeti do glavne srbske čete.                         j
Angleško uradno poročilo.
24. avgusta. Artiljerijsko de-lovanje na dojranski fronti a brez in-fanterijskih bojev. Artiljerija je raz-pršila na levem bregu Strume zako-nane Bolgare. Sovražna artiljerija je obstreljevala most v Ormaku.
Sarrall mora   svoje   nacrte spremenltl.
Vojaški strokovnjak »Italie« prl-znava. da mora Sarrail vsled blisko-vite bolgarske ofenzive svoje že mesece pripravljene ofenzivne nacrte spremeniti.
»Lombardia« javlja iz Soluna^đa so izgube dveh srbskih brigad pri Florini izredno velike. Srbski kontingent je moral biti vsled tega oti-poklican iz bojne fronte.
Tragična vfoga srbske armađe.
Rom unski list »Seara« konstatira, da je prevzela srbska armada v makedonski tragikomediji najbolj tragično vlogo. Zdi se, kakor da bi ententa vse storila, da popolnoma uniči to armado, ki je že toliko prestala. Skoro bo tuđi konec Sarrailo-ve vojske, ki ima danes strategično nalogo, izvršiti iz političnih ozirov vojaško podjetje brez izgleda na uspeh.
Švicarska brzojavna agentura javlja iz Soluna 26. avgusta: Včeraj so odpeljali 3000 ranjenih Srbov iz Soluna. S fronte prihajajo nadaljni transporti ranjencev. V Solun so pri-spela tuđi krdela oboroženih A1 -b a n c e v, ki so se dali uvrstiti v Sarrailovo armado. Ta albanska krdela obstojajo iz Esadovih pristašev.
Angle^ke skrbi radi položaja na balkanski fronti.
Iz Haaga poročajo: Zdi se, da je angleško časopisje radi dogodkov na Balkanu že v skrbeh. »Dailv News« priznavajo, da imajo Brvlgari inicijativo ter poročajo. da koncentrirajo centralne države svoje čete ob Stru-mi, da udarijo na vzhodno flanko Sarrailove armade.
Zbiranie grčkih  Četašev proti Boigarom.
Angleški listi poročajo: Oklic ^tnerala Christopula. ki zbira grško armado prostovoljcev proti Bolga-rom. je uspe^en. Takoi prvi dan se je priglasilo 600 mož. Prostovoljcl so večinoma makedonski rezervisti. Gibanje se §iri.
ItaHtanl na BaJkam.
Lagano, 26. avgusta. (Kor. ur.) Agenzia Stefani poroča: Valona, 25. avgusta. Da se poskrbi nadzorova-nje obali med Aspri Ruga in Kap Ke-fali. odkoder so dobivali sovraŽni podmorski čolni pogostoma signale, so zasedli oddelki italijanskih čet in mornarice vrh Kalarate in "pristani-%£ Palern^ NflkMoil IM M on*
l«Wo pri razpravtlanti t«i» porott«
igolj na, podatke, drugi po* kakor Tribuna in Idea Nazionale, ne tajijo sicer nuđevnib ilfnalov kol virok« razlagilo pa, da ii Jt lUiija i   mm-
denjeni dominirajočega Kalarslskeg« vrha in pristaniSčt Pticrmo, ki )• dobro fidrišče v ra^dalji @o kilom**
trov od Valone in 30 kllometrov od Krta, zagotovila popolno nadzorstvo nad južno Adrijo, drugič je izviit Qr-čiji posest jedne^a glavnega dtlt ]už-; ne Albanije, tretjič si 1« vstvartla v majhni daljavi od krala Santi Qua-ranta, katerega Qrki ptzno čuvajo, bazo, da more v slučaju izpopolniti vojaško delovanje iz Soluna »em. (Kraji, katere je zasedla Italija, se nahajajo ob obali Albanije, južno Valone.)
Prva srbska bojna ladja pred Solunom.
»Exchange Company« javlja: Pri prihodu ruskega kontingenta v Solun, je bila v pristanišču navzoča tuđi prva ladja srhske vojne mornarice, torpedovka, katere moštvo je Ruse oduševljeno pozdravljalo.
i Vojna z Italijo.
NAŠE  SOBOTNO  POROČILO.
Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglasajo:
Italijansko   bojišče.
SovražnI topovski ogenj proti našim pozicijam južno od reke VI-pave je bil včasih zopet zelo živahen.
V od se k u Plockna smo zavrnili italijanske poskuse. pribllžatl se. Na fronti južno od Fleimstala so se ponesrečill opetovani napadi več ba-taljonov proti Cauriolu kakor tuđi vsi poskusi slabotnei^ih sovražnih oddelkov proti našim bojnim pozicijam na Cima dl Zeze. Pri Lusernu je zbil poročnik baron Siedler enega Capronija.
Namestnik    načelnika    generalneRs štaba pl. H 6 f e r, fml.
NAŠE NEDEUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijanska   bojišče.
Zavrnili smo ponovne napade na Cauriol z občutniml izgubami za Italriane. Isto usodo so imeli tuđi vsi ostali šunki sovražnika proti fronti Fasanskih alp. Ob primorski In koroški fronti nobenfli bistvenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. U 0 f e r, ftnl.
•     »     •
ITALUANSKO  URADNO POROČILO.
25. avgusta. V Fasanskih Al-pah so dosegli kljub gosti megli, ki je ovirala artiljerijsko delovanje, lastni oddelki nove uspehe na obronkih Cauriola in so napravili okoli 40 vjetnikov. Živahno topovsko delovanje sovražnikovo proti našim pozi ;-Jam v gorenji dolini Degana in Buta.
V  goriškem odseku in na kraški r'a-noti je položaj   neizpremenjen.   Sovražna artiljerija   Je   metala   zopet granate v mesto in proti ladijskemu mostu.
Italifaosko bolišCe.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 36. avgusta: Italijani poskušajo svoje uspehe vzhodno Oorice razširiti. Ker so za zavzetje mesta potrebovali 14 mese-cev in nekaj stotisoč mož, se spre-hod na Dunaj pač gotovo zavleče na dolgo. Tuđi na tirolski fronti so si prislužili na nekaterih krajih krvave glave in so izgubili v zračnem boju zopet jednega svojih bombastično hvalisanih Capronijev, katerih smo vplenili že preceišnje število.
Dunaj. 26. avgusta. List »Das 8 - Uhr - Blatt« poroča z dovoljenjem vojnoporočevalskega stana, da Italijani vDOŠtevajo spoznanje, da frontalni naval na gorske pozicije vzhodno Gorice bo toliko časa brezploden, dokler naše trdne pozicije z boka na visoki planoti na Banjšicah na severu in na visoki planoti K o tn e n-s k i na jugu obvladujejo položaj. Njihovi napori so naperjeni izključno proti krilom nove soške fronte. Včeraj je bil v glavnem frontni del j u ž -no V i p a v e nad samostanom pri Mirnu in Lokvico do prostora pri N o v i v a s i pod težkim italilanskim ognjem. Na to so poslali Italijani mnogo svojih izvjdnih od-delkov, ki so prodirali čez viSine vzhodno Dola. ali bili so z lahkoto zavrnjeni. Očividno hočejo obtipati fronto, koliko je moćna in so bili pri-merno Informirani z našo obrambo.
V  južnem delu fronte, kjer leže branitelji vzhodno Trži ča deloma še od začtka vojne vedno v istih jarkih, i« yU4jU m spkfa mar, Uoiako yi~
bo4ao Oorice in   na   pobočtfh   tr»
novskegi gozji*
Vajna z Rusijo.
NAtE     SOBOTNO     POROČILO.
DiomL 26. avgusta (Kor. urad.) Uradno te razglalt:
Rusko   bojllče.
Razea »lestom« bo|«v pred P*"*-viml pozlcijami nob^nlh pof#bftlb dogodkov,
Namestnik načelnika generalnoga štaba pi. H 6 f c r. fml.
NAŠE   NEDEUSKO   URADNO POROČILO.
Dunai, 27. avgusta. (Kor. urad) Uradno se razglasa:
Rusko   bojišče.
Neizpremenjeao. Nobenih po-ebnih dogodkov.
Namestnik      načelnika    generalnega Štaba p 1. H 6 f e r, fml.
SOBOTNO  NEMSKO  URADNO POROČILO.
Berolin, 26. avgusta.    (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno  bojišče.
Nobenih posebno pomembnih dogodkov. Sovražnik ie izvršil nekaj slabotnejših napadov, mi pa smo ilh z lahkoto zavrnili. Na raznih to-čkah ie prišlo do malih bojev pred pravim! pozicijatnf.
Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO   NEMSKO    URADNO POROČILO.
Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Armadna   fronta   generala feldmaršala    von   Hinden-
b u r g a.
Na fronti ob Dvinl smo opetovano preprečHI ruske poskuse vzhodno od Fridrihštata m pri Lene-vadnu v čoinih prtti preko reke. Jugo - vzhodno od Kisjelina so sunilll majhni nem§ki oddelki do 3 sovraž-ne crte, razdeiali jarke ter se vrnlll s 128 vjetiml in 3 »trojkilmi puškaml po nacrtu v lastno pozicija
Armadna fronta   generala kavalerije    nadvojvode
Karla.
Ražen za nas aspešnlh patrul}-skih podvzetii severno od Dnjestra nobenih bfstvenlh dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO     URADNO     POROCILO.
24.    avgusta.   Sovražnik  je pričel 23. t m. proti poldnevu s silnim artiljerijskim ognjem proti našim pozicijam pri Tobolih na zapadnem bregu Stohoda, nakar so prešli njegovi oddelki ob 4. popoldne   na na-&ad. S svojim infanterijskim ognjem in ognjem strojnih pušk smo jih zavrnili. Ob Zloti Lipi je bilo po vjetnl-kih spoznati navzočnost turskih pol-kov.
25.     avgusta    popoldne. Dne 23. avgusta   zvečer so   izvršili Nemci v okolici vaši Sabilke. severno od   železnice   Lida - Molodečno, napad s   plinom.   Dne   24. avgusta opolnoči je   izvršil sovražnik v pokrajini južno od Zirina, 32 km ševe-rovzhodno od Baranovičev, po moč-ni artiljerijski pripravi ofenzivo proti našim jarkom, ki so jo naše prednje straže zavrnile. Pri Kovlu je po-skusil sovražnik v okolici vaši Velič-ke (9 km jugozapadno od Kašovke) ofenzivo; mi pa smo ga zavroili.
25. avgusta zvečer. Položaj je neizpremenjen.
Zapadno bojišče.
NEMSKO SOBOTNO URADNO
POROCILO.
Đerolin. 26. avgusta.    (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni 5tan:
Zapadno bojišče. Pri trajno sitniti artiljerijskih bojlh severno od Somme so sledili zvečer v odseku Ttaiepval-gozd Foureaui bi ori Maurepasu sovražnl infaoterijski napadi. Zavrnili smo »h. Severozapadno od Tahura so vjele naše patrulje v franeoskem Jarku 46 nož. V pofcrajhri ob Mosl Je do-segel sovražnl ogeni proti nekateiim odsekom včasih veliko silow Zbili smo z ognjem strojnih pušk dve so-vraini letall v okolici Bapauma, % obramboini očajem eno pri Zonne-bekn9 t zraCnem boju pa po eno vzbodno od Verduaa In severno od Freanesa.
Vrhovno armadno vodstvo. •     •    *
NEDELJSKO    NEM§KO   URADNO POROCILO.
Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno    bojilče.
Severno od Somme so obnovili v vCeraJ&ajih jutranHb urah in ponoči Angleži po močni artiljerijski pripravi svoje napade južno od Thiepvala in severo • zapadno od Pozičresa. Zavrnili smo Jih deloma po ljutih bli-žinskih bojih. v katerih so pustili na-sprotniki v naiih rokah 1 častnika in 60 mol Enako so ostali za sovraž« nika brez uspeha šunki severno ođ Bazentin le Petita in boji z roCnimi granatami ob gozdu f oureaux« Y odseku Maurepas - Clery so pognali Francozi po silnem artiljerijskem ogniu in metal plameitov moćne sile naprej v brezuspešni napad. Severno od Cleryia smo v hitrem orotisunku vrgli oddelke, ki so bili vdrli. Južno od Somme smo zapadno od Ver-mand - Ovillersa zavrnili napade 2) roćnimi granatami. Na obeh straneh Mose je bilo artiljerijsko delovanje večkrat stopnjevano. Zvečer proti Thiaumontu in pri FIeuryju izvršeni napadi so se zlomili y našem ognju. Zapadno od Craona in v gozdu pri Apremontu smo zavrnili šunke sla-botnih sovražnih oddelkov. Pri Arre-courtu in Bathonvillerju je bilo neka] patmijskih podvzetij uspešnih. V pokrajini ob Sommi ie bilo zbito po eno letalo v zračnem boju pr] Ba-paumu in zapadno od Roisela z obrambnim ognjem zapadno od Atbfesa in severo - zapadno od Nesla. Ražen tega smo vplenili severo-vzhodno od Peronna in pri Ribemon-tu jugo - vzhodno od St. Gentina te-tala, ki so bila pristala.
Vrhovno armaJno vodstvo.
•      ♦      •
FRANCOSKO   URADNO POROCILO.
25. avgusta popoldne. Severno od Somme so se tekom no-Či vstalile franeoske čete severno in severnovzhodno od Maurepasa. Nemci so namerili proti vaši silen protinapad. Pri višinah 121 pokošeni od artiljerijskega ognja in ognja strojnih pušk, se nišo mogli na nobe-ni točki približati franeoskim crtam ter so imeli težke izgube. Vjeli smo 60 mož, med njimi 2 častnika. Število od včeraj v tem odseku vjetih pre-sega 350. Med Avro in Aisno čez noč precej živahni artiljerijski boii pri Royeju, Lasignu, Mouljn sous Tou-ventu. Na desnem bregu Mose živahno delovanje obeh artiljerij v okolici utrdbe Thiaumont. Ob 2. so poskusili Nemci napad na Fleurv, ki se je popolnoma ponesrečil. V gozdu pri Apremontu je sledil po obstrelje-vanju franeoskih jarkov nemški napad, ki smo ga z zapornim ognjem gladko zavrnili. Francoski pilot je zbil včeraj nemško letalo severovz-hodno od Nancvja.
25. avgusta zvečer. Na fronti ob Sommi smo čez dan nada-ljevali svoj topovski ogenj na nem-ške utrdbe. Število od nas v včeraj-šnjih bojik vjetih znaša do sedai 608 mož. V delu Maurepasa, kl smo ga zavzeli, smo našli danes nadaljnje strojne puške. Jugo - vzhodno od St. Mlhiela smo ponoči z ognjem zadržali poskušen sovražni napad na Croix k Jean. Drug napad na naše pozicije pri Aillvju se ni mogel vsta-liti v naših eksponiranih odsekih jarkov. Sovražnika, ki je bil vdrl, smo s svojim protinapadom takoj zopet vrgli nazaj. Na ostali fronti običajni topov. ogenj. Na raznih točkah belgijske fronte so se artiljerije med se-boj obstreljevale. Naše baterije vseh kalibrov so obstreljevale nemške pozicije v Hetsaasu. Bajonetni boji v okolici Boesingha.
Bitka ob Sommi.
Iz Roosendaala poročajo: Glasom porocil iz Dieppa, so s fronte se vračajoči angleški častniki zelo zlovoljni nad sporočilom LIoyd George-ja, da so izgube Angležev razmero-ma majhne. To je frivolno olepšanje dejstev. V resnici so Angleži meseca julija izgubili mnogo najboljšth čet. Polki iz gorskih krajin so izgubili v treh dneh 18.000 mož. Ko so se branili prodirati, so jih vzeli nazaj in dopolnili tuđi z avstralskimi četami. Ta mešana armada pa je tudl kmalu skopnela.
Sedaj je odredil general Haig na predlog šefa generalnega štaba Ro-bertsona, da gredo zopet navdušeni mladi Angleži v boj. Dve diviziji večinoma londonskih rekrutov. bančnih in trgovsklh nastavljencev je prišlo na stik angleške in franeoske fronte. Tuđi ti so imeli strašile izgube. Zato so postavili na njih mesto avstralske čete in angleške Afrikance. Ti pa so že spoznali, da naj bodo ravno oni najbolj deležni milijonske morije olr Sommi. Zato je bilo treba zopet zbra-M angleške ooike in od *cfid& avjctt-
19«. Ste*.                                                                                                   .SLOVENSKI NAKUD*,   ane 28. avguste *»it>                                                                                                      *■* 8.
sta se bore polki iz Kenta, Essena* Bedforda in Royal - Welsh - fizi-lirji za Thiepval.
Angleški častniki pripoznavajo. da mora prinesti Anglija krvave, nik-dar pričakovane žrtve, da dobi vojno, ki jo je Francoska izgubila. Skoro vsi se jeze, da je bi! ravno ta od-sek izbran za napad. Strašne izgube meseca julija in avgusta delajo an-gleškim vojaškim krogom velike skrbi. Popolnoma nemo^oče se jim zdi, da bi praznovali obletnico bitke ob Mami v Lillu, Bapaumu in neka-terih drugih mestih.
Obstrelievanje Arrasa.
»Dailv MaiU poroča iz Arrasa, da so Nemci tri dni strašno obstre-Ijevali Arras. Skoraj četrt mesta ie razd^ejanega.
Letalski napadi na Reims.
Švicarski listi poročajo. da so provzročili zadnji nemški letalski napadi na Reims mnogo škode. Več požarov je izbruhnilo.
Ententni vojni svet
Švicarski listi porocajo, da se je vršii \Psredo v Parizu velik vojni svet. »Journal« pravi, da bo v krat-kem opaziti učinek tega vojnega sveta na vseh frontah, tuđi pri Solunu.
ZOPET ZEPPELLM NAD ANGLIJO.
London, 25. avgusta. (Kor. ur.) Šest sovražnih zrakoplovov je izvršilo včeraj v presledkih od polnoČi do .*. zjutraj napade na vzhodno in jugo-vzhodno obal Anglije. En zrakoplov ie prodrl proti zapadu precej globoko
Iv notranjost. Ostali so izvršili kratke šunke v obrežne pokrajine. l>tevilo vrženih bomb še ni dognano. Kakor se poroča, je bilo vrženih več bomb na ladje, ki so se nahajale na morju. Napravljena škoda je majhna. (Seve-da!) V nekem kraju je bil poškodo-van kolodvor in nekaj hiš ter sta bila dva konja ubita. Drugod sta bili dve hiši razdejani. Do sedaj smo konstatirali, da je bilo 9 preb. ranjenih, med njimi jih je nekaj umrlo. Obrambni topovi na kopnem in na morju so delovali. Nekaj letal se je dvignilo, da zasledujejo. Enemu leta-lu se je posrečilo streliati na kratko razdaljo na zrakoplov. Ta pa je izgi-nil pred zasledovalci v oblake.
Iz drugega angleškega poročila posnamemo, da je neki nemški zrakoplov priplul nad zunanie okraje Londona ter metal razstrelilne in vžigalne bombe, ki so ubile 3 moške,
3  žene in 2 otroka, težko    ranile    3 moške in 4 žene ter lahko ranile 4 moške. 7 žen in 3 otroke. Poleg teh je bil 1 vojak težko in    14   vojakov lahko ranjenih od    drobcev    stekla. Samo ena električna centrala je bila malo poškodovana in    nekaj    industrijskih naprav je   nekoliko   trpelo vsled ognja.
Iz Londona poročajo nadalje, da |e bil zadnji nemški zrakoplovski napad prvi v tem letu. ki je dosegel London. Trditev, da je bila citv bombardirana, označuje poročevalec kcit neresnično.
Novi angleški topovi.
Fotografije, ki so izsle v »Dailv Graphicu« kažejo, da izdelujejo an-gieske municijske tovarne granate za tonove kalibra 40 cm.
Nemški oriaški  »Zeppelini«,
London, 25. avgusta. (Kor. ur.) Lord Montagu je izjavil v govoru v Bury Saint Edmundsu, da je na-vedba majorja Baira v parlamentu, da je bilo 35 nemških zrakoplovov uničenih, brez pomena. Gre za to, koliko »Zeppelinov« ima Nemčija na razpolago. Nemčija gradi sedaj orja-ške Zeppeline, od katerih bodo 3 ali
4  že oktobra dograjeni. Zdi se, da sta I že zunaj. Eden je v resnici ma-nevriral nad Severnim morjem. An-Kleška obramba se je izboljšala, a ne zadošča. Njena organizacija nikakor ni nopolna. Pri ustvaritvi organizacije obrambne službe ni   bilo   jasne politike.   Služba v   zraku   zahteva mnogo močnejših obrambnih topov. Novi Zeppelini   So sila hitri,   imajo velik radij območja in se dvigajo ze-lo visoko. Dolgi so 780 cevljev in široki 80 cevljev ter    imajo    vsenino kakih 2 milijonov kubičnih cevljev. Pri pol tovora vozijo lahko 3000 milj daleč od svojega oporišča ter lahko vzamejo s seboj 5 ton bomb.   Stroji imajo nad 15.000 konjskih sil. Dvig-nejo se lahko nad 17.000 cevljev visoko. Oboroženi so s strojnimi pu-skami in brzostrelnimi topovi. Lord Montagu je mnenja, da je glavna naloga zrakoplovov izvidna služba za brodovje. Će bi imela Anglija    pravilno  službo  zrakoplovov,  bi  ji  ne bilo treba v izvidni službi izpostav-ljati nevamosti svojih križark.    Admiral Jellicoe bi zelo potreboval take zrakoplove. Seveda priđe najprej v Doštev armada, za obrambo dežele proti napadom iz zraka pa se mora tuđi storiti več.
Boji na morju.
O pomorski bitki ćme 19. avgasta.
Beroiiu, 26. avgusta. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Dogodki   na   morju.
Z ozirom na uradno poročilo z dne 21. avgusta se poroča, da so se sedaj vrnili vsi podmorski čolni, ki so se udeležili potnorskega podvzetja dne 19. avgusta. Trditev angleške admlralitete, da je bil en nemški podmorski čoln unićen, torej ne odgo-varja resnici.
Angleška križarka potopljena.
London, 26. avgusta. (Kor. ur.) Reuterjev urad. Za preiskovanje tr-govskih ladij določeni vojni parnik »Deke of Albany« (1977 ton) je bil 24. t. m. v Severnem morju od so-vražjega podmorskega čolna torpediran in potopljen. Kapitan in 23 mož posadke je izgubilo življenje, 87 mož je bilo rešenh.i
»Duke of Aibany«
se ne nahaja v zadnjih seznamih an-gleških vojnih ladij. Zato je mogoče. da je to oborožen trgovski parnik aii pa ena izmed najnovejših nevarova-nih križark, ki so oborožene z 10 topovi.
Francosko brodovje.
Bern, 26. avgusta. (Kor. urad.) »Petit Parisien« pravi v posebni studiji, da Francoska svojega vojnega brođovja ni samo obdržala intaktne-ga, marveč da je svoje broJovje zelo pomnožila z novimi, popolnoma na vrhuncu časa stoječimi enotami. List pravi, da so Francozi izgubili samo vojasko brczpomembno staro križar-ko »Bouvet«. Pred Kotorom torpedirani »Jean Bart« je bil hitro in temeljito popravljen. Brodovje je bilo oja-čeno s petimi novimi velikimi bnjni-mi iadjami, »France«, »Pariš«, »Bre-tagne«, »Loraine« in »Provence«.vsi po 23.045 ton in s po 10 topovi kalibra 34 cm. tvorijo z »Jean Bartom«, »Courbetom« in šestimi križarkami tipa »Danton < ter petimi ladjami tipa »Veritć« in »Patrie« zelo močno pomorsko silo.
»Deutschland«.
Nemška podmorska trgovska ladja »Deutscliland < baje ?e ni izložila svojega tovora. — iMedicinska fakulteta vseučilišča v Halleju je imenovala kapitana Konicra za čast-nega doktorja. Senat v Bremnu bo obdaroval moštvo »Deutschland« s spominskimi medaljami, medalja za kapkana Koniga bo iz zlata. — V Bremnu se vrste svečanosti za mo-štvo podmorske ladje.
»Bremen«.
Kolo, 26. avgusta.    (Kor. urad.)
V  razgovoru z zastopnikom  »Kolni-sehe  Zeitung'<  je povedal  ravnatelj Lohmann med drugim: »Bremen« se vozi zopet v Baltimore in    je zopet obložena z barvili. Kapitan Konig na-glaša. da je moštvo trgov^kih    podmorskih ladij od prvega do zadnjega moža popolnoma prosto voiaštva ter stoji enako pod predpisi in zakoni trgovskega plovstva, kakor moštvo vsake druge trgovske ladje.
Nor\reška protestira.
Christiania, 26. avgusta. (Kor. urad.) Neki ruski rušilec je 15. t. m. ustavi! parnik »Konig Harald« Hor-denfieldske paroplovne družbe v norveških vodah v Finmarknu. Ladja pa je dobila takoj zopet dovolienje pluti naprej. Rušilec je nato odpltil. Zaradi tega je dobilo norveško po-slaništvo v Petrogradu naročilo protestirati pri ruski vladi.
Švedska in ententa.
Stockholnu 25. avgusta. (Kor. urad.) Sovražni podmorski čoln je izstrelil danes zjutraj proti nemške-mu parniku »Schwaben«, ki se je vozil 1*2 milje od obali v Konvoaju, brez svarila torpedo. S tem je zopet konstatirano kršenje suverenih pra-vic Švedske v njenih vodah. Glasom do sedaj dospelih poročil, torpedo ni zadel.
Angleške izgube na mortu.
Uradni seznam izgub angleške momarnice našteva do 18. junija v službi umrlih 818 častnikov angle-škega brođovja. Mornaričke rezerve so izgubile 273 častnikov, prosto-voljne mornariške rezerve 111 in mornarisko vojaštvo 84    častnikov.
V  celoti ima Anglija sedaj 211 častnikov, ki so preizkušeni kot povell-niki podmorskih čolnov.
Oboroženi angleškl trgovsld parnlld.
Angleška vlada je sporočila nizozemski vladi, da so od srede avgusta vse angleške trgovske ladje oborožene. Na odprtem morju mora-jo angleške ladje streliati na vse so-vražne ladje.
Potopljene lacUe.
»LIoyd€ poroča, da sta bili po-topUeoi dve italijanski   jadernicL -«
Na krovu franeoskega podmorskega čolna »Gustave Zede« je izbruhofi požar,   ki   pa   je   bil   pogalen. —
»Lloyd« poroča nadalje, da Je bilo ▼
blizini Genove potopljenih zadnje dni 5 jadernic. — Angleški parnik »Guebra« (4358 ton) je zađe! ob irski
obali ob skalo in se potopil.
Turska vojna.
TURSKO URADNO POROClLO.
25.  avgusta.   Boji, ki se  od-igravajo na delu naših eksponiranih pozicij na desnem krilu, se razvijajo neprestano nam v prilog.   Vjeii smo večje število sovražnikov.
26.   a v g u s t a.      Fronta    v Iraku. V odseku ob Evfratu vzne-mirjamo z uspešnimi napadi sovraž-na tatvorišča. V odseku ob Tigrisu so napadli    mudšadiji    sovražni    teren iužno od crte Šejk Said - Aligarbi ter napravili plen.
Bofl v Afriki.
London, 25. avgusta. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Poročila iz Vzhodne Afrike beležijo nadaljnje napredovanje.
Kazne poliven; vrti.
= Novi davkl. 2e dlje časa ie znano, da pripravlja finančno mini-strstvo nove davke. Zdaj potr-juje to tuđi ofiziozni »Fremdenblatt«, ki piše: Finančni minister stopi v najkrajšem času z novirni davki pred javnost. Vojna posojila so narasla na 13 in pol milijard, za obresti ie treba na leto 748 milijonov kron. Ta zne-sek se ne more pokriti iz državnih dohodkov in je treba torej kaj po-sebnega ukrenitL Sodi se, da je na-meravno zvišanje direktnih ter indirektnih davkov. Pri zadnjih se to zgodi v obliki doklad. Tuđi dohodki iz prometnih naprav se bodo zvišali in se misli v prvi vrsti na zvišanje poštnih pri-stojbin in železniških tari f o v.
= Fantazija ruskega časnikarja.
Znani ruski publicist Veselicki, ki je zlasti za časa aneksije Bosne in Her-ceefovine igral pri angle^ko - mskem zbližanju veliko vlogo, živi že dolso let v Londonu. Zdaj je, kakor javlja korespondnečni urad. priobčil v »Morningpost« pismo, v katerem izraza svoje začudenje nad dopisom petrograjskega poročevalca »Mor-ningpost«, v katerem dopisu je rečeno, da Rusija ne želi razdelitve Av-stro-Ogrske. Veselicki zatrjuje, da ga ni pravega Rusa, ki bi tega ne Želei. Razdelitev Avstro-Ogrske je conditio sine qua non za bodoči mir Evrope. Kurijozne fantazije!
= »Times« napoveduje vojno do skrajnostl. London, 26. avg. (K. b.) Vojaški sotrudnik »Timesa« piše: Ce primerjamo silo armai sovražn;ka in naših arrnad, moramo priri do za-kljuCka, da nam bo mogoče iz^rpall soviažni človeški materijai in da ta trenutek ni več tako neskončne daleč, kakor se je to rrej zelelo. Naša premoč na bojišču pa ^e ni zadosti velika in še manj unićujoča. Samo v zedinienem kraljestvu imamo %* 3,800.000 mož vojaške starosti, ki še nišo sprejeti v armade. Poleg tega imamo še drugo moštvo v podkra-Ijestvih in velikanske še nedotaknje-ne množine v Indiji in Afriki. Italija ima stevilne rezerve, da lahko nado-mešča svoje divizije, pa naj bodo boji še tako silni.
Iz velikanskega števila prebi-valstva v Rusiji bo moč potegniti Se milijone. Pri Rusiji težkoče ne leže v človeškem materijalu, marveč v opremljenju. Te težkoče borno s časom premagali. Pred prihodnjo po-mladjo borno končali svoje lastno oboroženje in borno potem mogli oborožiti Rusijo. Pri tem je vpošte-vati tuđi našo nadmoč na morju. Mi lahko opremimo armade za 1917 in 1918, ki moralo končno uničiti obup-ni napor držav, ki so prekršili mir. Ker moremo vzdržati tako dolgo ali še delj, če je treba, ne moremo biti zadovoljni z ničemer drugim, kakor s popolno izpolnitvijo svoiih zahtev.
Sploh pa morajo zavezniki s ta-kimi strašnimi vojnimi silami, ki imajo toliko izurjenih vojakov in toliko vojnega materijala, tako pomesti, da Nemčiji ne bo mogoče, ražen če bo naša vlada pri sklepanju miru zelo malomarna, v doglednem Času se bojevati. Tolika je sila javnega mnenja, ki stoji za to vojno, tolike so bile naše žrtve, tako ogorčeni smo nad verolomnostlo in infamijo Ncm-čije, da bi ljudstvo brez odlaganja v revoluciji prijelo vse člane vlade in jih obesilo. če bi pokazali Ie najmanj-le nasmenje, vreči pri sklepanju miru stran sad našega oriaikega napora v tej vojni Ljudstvo te pod prittskofa dogođkoK postajo trto kot gnmšL X
ta granit so vfirriznili Prusi in nobe-den iih ne bo obvaroval posledic.
Ogrski državni zbor.
V  seji dne 25. t. m. sta poslanca Rakovszky in grof Karoly zaiitevaia tajno sejo.      Ministrski    predsednik grof   Tisza je izjavil, da ni prijatelj tajnih sej, sicer pa je za to, da se napravi izjema, ako    to    zahtevajo javni interesi. Opozicija bi bila pač morala v naprej povedati, o čem ho-če razpravljati v tajni seji. Grof An-drassy je opozarjal,   da so predlog na tajno sejo podpisali vsi   voditelji opozicije in bi se ji bilo moralo že iz kurtoazije ugoditi. Ce bi bila večina videia, da se tajna seja zlorablja, bi bila še zmerom lahko sklenila, da se ji naredi konec. Na to je grof Tisza izjavil. da bo glasoval za tajno sejo, če bi jo opozicija vnovič predlagala.
Ogrski parlament se snide vnovič dne 5. septembra. Poroča se, da bodo ta čas porabili, da poskusijo do-seči sporazumljenje med opozicijo in med većino ter onemogočiti, da bi opozicija pooštrila svojo taktiko. Na-sprotje med vlado in med opozicijo tiči v tem, da ima opozicija v neka-terih stvareh drugačne nazore kakor vlada in da hočejo zaupniki opozicije obdržati svoje mandate samo če dobe popolnoma pojasnila. Opozicija doslej ni povedala, v katerih stvareh ima različne nazore od vlade. Za zdaj Je grof Andrassv izročil predsedniku poslanske zbornice svoj predlog, naj vlada skliče delegacijo. Pogajanja ki se bodo vršila med vlado in med opozicijo, bodo imela tuđi namen pregovoriti grofa Andrassvja, da ta svoj predlog umakne.
M iz primorskih duel.
Posredovalnica   za  goriške be-
gunce v Liubliani izvršuje svojo pri-jetno dolžnost, da se tem potom naj-topleje zahvaljuje preč. g. Josipu Pristovu, župniku v Horjulu za velikodušni dar v obleki, živežu in de-narju v pomoč našim nesrečnim ro-jakom, ki so morali zapustiti svojo iskreno ljubljeno domovino in iti v tuie kraie, ne vede kam. Prečastite-mu gospodu župniku in vsem rodoljubom kličemo še enkrat: Bog plati! — Posredovalnica za goriške be-gunce v Ljubljani se tem potom slavnemu magistratu deželnega stol-nega mesta Ljubljane še enkrat toplo zahvaljuje za blagohotno darovani znesek 1500 K v prilog nesrečnim beguncem. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, znesek 300 K kot prispevek za goriške begunce. Za ta milosrčni dar se gori omenjena posredovalnica najiskre-nejše zahvaljuje. — Bog plati!
V      Halljanskem    vjetnlštva   |e umri gospod Karol pl. R e y a iz Ko-zane v Brdih.     Umri je 26. junija v mestu Bfeiia, provinca Novara.
V    mskem vjetništvu se nahaja Karol S i r k iz Biljane v Brdih in sicer je njegov naslov: Karol Sirk, ki-jevski grodski odrijoč, Podol, Kijev. To   naznanja svojim staršem in prijateljem. Sirk je služil pri 97. polku. — V ruskem vjetništvu se nahaja tuđi MJlJutin G a r 1 a 11 i iz znane rodbine v Kanalu. Kje pa je. se še ne ve.
V  Ajdovščini Je umri gospod Danijel Godina, veleposestnik, bivši aidovski župan itd., v visoki starosti 80 let.
Nagle smrti je umri cerkovnik iz Bukovice. 581etni Jozef Krpan. Spravi! je svojo družino v Djvačo in se notem vmil proti Bukovici, da resi še živino in živež. Na petu ga je dohitela smrt.
Dnevne vesti.
—    Dežefni    predsednik     grof Attetns je minoli teden   obiskal Ra-dovljico in Bled.
—  Odlikovanja.   Cesarjevo pohvalno priznanje   sta dobila nadpo-ročnik   4. bh. pp. Friderik Podgore-lec in nadporočnik 21. lovskega ba-taljona Rihard Marinko. Srebrni zaslužni križec s krono   na traku hra-brostne svetinje so dobili orožniški stražmojstra Martin Besjak    14. po-veljstva,   Franc Vajda   ter   Martin Gorjanc in Josip Fink 6. poveljstva ter Jos. Sušnik 12. poveljstva. Dalje narednik 87. pp. Stefan Župane.
»A -
—  Iz bolske službe.   Šolski ravnatelj v Sp. Šiški Franc L a v t i i a r je imenovan za okrajnega šdskega nadzornika za slovenske sole v liub-ljanskem    šolskem okraju za konec tekoče funkcijske dobe.
— Umri ie v soboto po dolgi bo-lezni ravnatelj ljubljanske pivovarne »Union«,   gospod  Ludovik Moro. član znane ljubljanske družine.
—  Gremij trgovcev y Liubliani opozaria vse one člane, ki poskušajo rmroLeti   v   inozemstvu cerealije in c!ru&o aprovizačno blago,   na  mini-strsko naredbo z dne 16. septembra 1915, št. 270, ki predpisuje, da se vse tako bla^o naroča patom vojnožitne-Z3. trernetnega zavoda.
-- Dijaško podporno društvo »Radogoj«. VisokošolcK ki reflekti-rajo letos na Radogojevo podporo, naj vlože svoje z Hstinami, zlasti z študijskimi in ubožnimi spričevali opremljene prošnje, najkasneie do 10. septembra t. 1. pri dru-Štvenem predsedniku g. dr. Franu Novaku, odvetniku v Ljubljani ali tajnikL g. dr. Otonu Fettich-Frank-heimu. odvetniku v Ljubllani.
Zapuščina Antona Pongratza, na Jesenicah umrlega blagajnika Kranjske industrijalne družbe, je prišla v konkurz. Narok je razpisan na dan
2.  septembra. Govori se že dlje časa, da je Pongratz kot   računovodja bratovske    skladnice    poneveril kakih 100.000 kron. Morda priđe stvar tekom tega konkurza na dan.
Drobne vesti s Spođnjega Šta-» jerskega. Imenovana je provizo-rična učiteljica pri Sv. Florijanu nad Doličem Antonija Vaupot za stalno učiteljico istotam. — Zgorel je na glavnem kolodvoru v Gradcu vagon sena. — Iz V e 1 e n j a. Posestnici Kandik v Plesivcu je ukradla dekla Ana Lipnikar iz zaklenjenega kovčega 2690 K. Denar ie dekla po raznih gostilnah šoštanjskega okraja in v Celju zapravila. — Iz Kozjega. V Zagorju je kmečki fant Franc Ce-pin udaril nekega Franca Bevca Z motiko tako silno po glavi, da Je Bevc vsled poškodbe v celjski bolnici umri.
*Dmga«. Kino »Ideal« predvajaf Jutri v torek 29., sredo 30., četrtek 31. t. m. sledeči senzaciiski spored: 1. Sascha Messter teden St. 93 b; vojne aktualnosti. 2. »Pri plavem angelju«. burka v dveh dejanjih z A. Miiller - Lincke  v glavni   vlogi.
3.  »Druga«, žaloigra dveh deklet v 3 dejanjih,   Eva Speier   in   Lota Neu-mann. odlični igralki v glavnih vio-gah. — Ta spored mladini ni prime-ren. »Ideal« Kino.
Torpedo in njegova poraba v vojni. V vrsti člankov pred izbruhom vojne v »Mitteilungen auf dem Ge-biete des Seewesens« se je razprav-ljalo o torpedu v primeri z drugim orožjem pomorskega vojevanja in se je oziralo pri te.m v glavnem na njegovo porabo v vojni. Te članke je napisal poročnik linijske ladje Karei Prammer in izidejo v tem mesecu v knjigi. Tvorijo zase popolno delo, pisani so stvarno in zajedno razumljivo ter dajejo tuđi neveščaku zanhni-va pojasnila o pravi vrednosti in po-menu torpednega orožja. Razpravo so potrdile vojne izkušnje na morju v sedanji vojni. Prav dobrodošel do-datek je opis žarometov, signalizira-nja po noči, eksplozij torpedov in min, jako razgledno je praktično lan-ciranje ob tablah. Knjiga, kakih 150 strani, vsebuje tuđi pojasnila o po-glavjih pomorskega vojevanja, ki bodo ugajala tuđi neveščakom. Na-ročila na knjigo sprejema tiskama Jos. Krmpotić, Pulj, trg Custozza štev. 1.
Razne stvori,
*  Nizozemske ribe za Aitgleško.
Med anglesko vlado in med organizacijo ribicev-brodarjev v Vmuide-nu je sklenjen dogovor, da dobi An-gleška 35 odstotkov vseh rib, kar jih nalovi ta organizacija.
*    Obrekovalec lastalh učiteljev, Okrožno sodišče v Šibeniku je ob-sodilo   srednešolca Santića iz Splita na dve in pol leta ječe. Med drugim je fant pisaril pisma, v katerih    je svoje lastne učitelje in druge osebe dolžil političnih hudodelstev.   Obso-jen je bil zaradi obrekovanja in te-žke telesne poškodbe.
*  Potresne škode v Italifl,-Mini-trstvo za javna dela ima doslej naka-zanih 10 milijonov lir v pomoč proti Škodi, ki jo je povzročil potres. Vlada je pooblastila prizadete province in občino, da naj najamejo    posojUa za dobo 50 let pri državni posojllilici. Obrestovanje poravna   država    ali vse aii pa polovico; država sprejme tuđi polovico troSkov u vzpostavt-
Stran 4.___________________________                                                     .SLOVENSKI NAROD*.   Om ». avgnsta 1916.                                                                                                 »95. štev.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. avgusta: Karei Levrer, patrulni vodja, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli.
Dne 24. avgusta: Fran Pavlin, vrtnarjev sin, 3 mesece, Vodovodna cesta 275. — Fedor Malicki, pesec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču.
Dne 25. avgusta: Klemen Nadbat, sod. sluga v pok., 81 let, Poljanska cesta 54. — Franc Kline, kajžar-hiralec, 39 let, Radeckega cesta 9. — Vladislav Đasta, pešec, v vojaški rezervni bolnici na obrtni soli.
Dne 26. avgusta: Nicola Guerra, taški peSec-vojni vjetnik, v rezervni vojaški bolnici na Poljanski cesti 40. Istvan Stadler, honved in Janos Foth, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šolL — Julija Leopold, žena vpokojenega strojevodje in hisnega posestnika, 80 let, Kolodvorska c. 149. Viljem Wertschnig, natakarjev sin, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Marija Langecker, hči strojevodje, 5 mesecev, Kavškova ulica 139. — Fran Pavlin, železniški čuvaj v pok„ 76 let. Pred Škofijo 9. — Robert Bregant, begun-čev sin, 5 mesecev, Streliska ulica 15. Ludovik Moro, ravnatelj pivovarne Union, 58 let, Celovška cesta 153. — Frida Pintar, hči trgovca, 6 let, Celovška cesta 26. — Mihael Domančič, bivši branjevec, 65 let, Radeckega c. 9. Šteian Humica, pešec, v rezervni voj. bolnici na obrtni soli.
Današnji list obsega 4 strani.
Tzđajatel] In odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. La^    "-sa In tisk »Narodne tlskarne«.
Cešftje h Mi
(tepke) za kuhanje, plaća vsako množino  po  K  30—  za 100 kilogramov.
V«l«*ganjar»a   sadja
H. Rosner i CoH LJuDUancL
---------   PrUtat rUU   ---------
„VOslauer" iz soda Kvargel jni, Brusnice vkuhane. Marmelada
Ib druge, se dobi pri tvrdki
w ■•■ Khani|   27io
Ljubljana, Mikloii&eva cesta
Suhe gobe
vinski kamen, med9 vosek,
kumno  in janež
ter  sploh   ?se   dezelne   pndelke   kupi veletrgovina                 2?67
Anton Kolenc,  Celje.
lstotako  tuđi  vsako   množino   raznovrstnih
praznih vreč in sodov.
Jutverte s jirmo
»MaToiaa ttotaraa".
PrekUc
Podpisaoa preklicujem in obžalu* jem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla dne 22. avgusta v Trstu proti gospodu Franc  Krombergerju
Valentina Cotr.šič,
r,.|cna v KneŽ^ku
KAVA!
Ze zmleta,   že s   sladkorje n   in   vsemi pnmesmi   v kockah   za    */>  lit: a  kave.
Eu taka kocka stane sami 30 vin.
500 kroQ plaćam tistemu, katen more
reč% da ni vredno. Navodilo ta  prtpravllaafa  ae glasi: i
tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogn a   vzeti, 2 minuti   pokrito   pust'ti  in na• bolida kava te  gotova. —  Fo posti no aiilaam najmani 20 kock, to je 1 kg K 5*50;
!    Ovoj se zaračuni po lastni  ceni    ' Poštlja se proti novzetju.   Spreimem pa na-roćeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja.
100 kock 5 kg zni2ana cena K 25 —. Naročila sprejema in izvrSuje razpošiljalnica
Ivan Urek
LlablfiM   9,   Mastili   trg   ftt. 13, dvorlftć«, desno.         19 6
TJrsđnfftro pivoiarne delnlike drutbe  ,UnlonM v Ijubljanl javlja tem potom, da je njega
velecenjeni g:--:^ ravnate'
LUDOVIK M©R©
v soboto, dne 26. avgusta 1916 ob pol 10. uri zvečer, po dolgi, 2 veliko potrpežljivosti prenašani bolezni mirno prerninuL
Zemski ostanki visokospoStovanega pokojnika se bodo v ponedeijek dne 28. t m. ob pol 6 uri popoldne v hiši žalosti, CelovSka cesta štev. 153 slovesno blagoslovili in nato prepeljali na pokopaliSČe k Sv. Križu, kjer se polože k večnemu počitku.
Pokojniku obranimo časten in hvaležen spomin !
V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1916.
IzvrSnjoS žalostno dolžnost naznanjamo, da je velespoStovani gospođ
Ludovik Moro
ravnatelj pivovarne akcijske iraibe „Umloa"
dne 26. avgnsta 1916 ob pol 10 uri zveSer, po đolgi mnini bolesni preminnl.
Pogreb se bo vršil  dne 28.   avgnsta   1916 ob pol 6 uri popoldne ix biSe žalosti na pokopaliftČe k Sv. Križa.
Pokojnika,  ki je bil  naš  večletni svosti »odelavec,   obranimo ▼ na)*
Ča»taejžem sporniqu,
V LJUBLJANI, dne 27. avgurta 1916.
Upravni edfeer ptvovandike inrffce nVmlomm v LfmkllaaL
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
STANOVANJE
2—3 sob s kuhinjo SO lUo V Ba|tJB.
Ponudbe  na portir ja v  hotela  pri Slonu.                                                2752
vsake   vrste,   sukna,   podvlelce i   t   d,
hnpnlo    vofao    oprema!    zavod
SterosaasrAstaiig,  tu li v provi ne)
Dansl I. Bftckerstrasse 9.   2692
Rudalf Viđali, Piran, Istra,
podietalk ▼ razpošiljaaln
SOLI
sprejema   narcČila   p<i   zmern.h   cenah. 25 9
Absolventinja
trg. tečaja, katerega je dovršila z odliko ter   je   zmožna    vseh   pisarniških    del,
Ude primarne sluibe v Ljubljani,
če tadi kot začetnica samo kot prakti-
kantinja.
Naslov   pove   upravn.   »Slov. Naroda«.
iiiiii
mamilaktiirist, vojaščine prost,  se ■prefme takoj. Istotam se sprejme
v poduk krepak             2586
vajenec
Ponudbc na poStni predal 100, Ljubljana.
Prodam               2727
2 konja
ki sta za vsako porabo, stara po 5 let, visokost okoli 15 pesti. Ve6 se poizve na K&rlovski   cesti št.   U. v Ljubljani.
- Iš6e se *
stanovanje
za dijaka pete realke.
Ponudbe na upravn. »Slovenskega Nareda« pod „dijak 2722".         2722
P/idno in zanesljivo
katera bi znala tuđi nekoliko kuhati^ tiče uradniška rodbina na Dolcnjskem. Plada po dogovoru .
Ponudbe   pod   y9dekla 275311 na
•  upravn. »Slov. Naroda«.                  2753
! Tvrdka  z   meŠanim blagom  na   deželi sprejme dva krepka
i Ih^h   ^^t^ m^^F ^b^hI   hT^^  ^riflHi^ B^^HL Ih^a w^^a  ^B h\ V^^fc H^^Bk
s primerno šolsko izobiazbo. Hrano in stanovanje imata v hiŠi.       2750
i Naslov  pove  upravn.   »Slov. Naroda«. i —-—— ISfce se              i
ki je popolnoma izurjen v popravljanju vsakovrstnih strojev in ima ispit za kurjača m parne stroje.
Ponudbe na uDravn. »Slovenskega Naroda pod  „L. N./2749"-             2749
I:. Tovorna pohištuo in stau&nefia mizarstua :.
produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
I         ---------    Tržaška cesta (Glince)    ---------
I se priporota  za  vsa v njeno  stroko  spadajoča   defa I         —---------------------    in popravila.    ———————
^-"-■-—                              i
I J<ajboljšc  in  najcenejše se  krojači po novera slovitem izidn I
I Fauorit-modni-cilbum I
■  xa Jeten in zimo. Cena K 1*20, po pošti K 1*30.   Dobi se pri tvrdki I
I   === M. RHNTH ^^^   I
I                                                      >                   9
I Glavno  zastopstvo   Kranjsko:   Ljubljana,   Marijin   trg   St.   3.  oj
■  Eakor  tudl  vsi posameznl  kroji  in  lavoritne  potrebščine. 9
■  Odpošiljatev   se   izvršuje  le  proti   poštnemu   povzetju   ali   predplačilu.  I
Zaupno blago!
V pari prano in brezkalno
postelinoperieinpuh
I       od K 2-80 za kg naprej
I            frifEorota trf#¥ina s posteljnim perjem in puhom
I        C. J. HAMANN
I          Ljubljana, Mestni trg 6tew. 8.
I         Ustanovljena 1866.
I      FOZOB!  Mereelam kenkmrenea  prinmfta na  trg za nisko
I      eoaw »apel  ali nle ettitene blago.  Tega peri a  se drže
I      fOffOsto ostankl  mesa in nesnaga,  kl   zvišnfe  teto  ter
I          MolToat prtpemere, da se raiTi|elo UMnke m melji.